Narodni Gospodar GLASILO GOSPODARSKE ZVEZE. Člani Gospodarske zveze dobivajo list brezplačno. ^ Sklep urejevanja 5. in 20. vsakega meseca. — Rokopisi se ne Gena listu za nečlane po Štiri krone na leto; za pol leta dve kroni; w vračajo. — Cene in se ratom po 20 h od enostopne petit-vrste, za za četrt leta eno krono; posamne številke po 20 Ii. V večkratno insercijo po dogovoru. Telefon štev. 143. V Ljubljani, 25. junija 1903. Poštno-hran. št. 849.872 Kmetijstvo. Živi plot in njegova korist. Med mnogimi popravami v gospodarstvu, katere kmeta več ali manje stanejo, so tudi ograje ali plot. Te je treba vsako spomlad popravljati, kar posebno občutno stane ondi, kjer je treba kmetom les kupovati. Gotovo si marsikateri kmetič večkrat premišlja, kako bi se izognil temu delu in stroškom, vendar malokateri jo ugane prav. Takim svetujemo kar naravnost, naj nasade poleg ograj ali plota živi plot, kateri bode čez nekaj let odrinil skrb in stroške za navadne ograje. Živi plot je več vrst in sicer navadno iz drevja, katerega sadike se lažje dobe. Navadno pa je drevje v ta namen najbolj pripravno, namreč smreka in gaber. Druge vrste drevja rastejo na- vadno preveč na kviško, ako jih primerno obrežeš pa hirajo in kmalu usahnejo. V zgodnjej spomladi je najpri-pravnejši čas za sajenje živega plota. V ta namen se poruje ali izkoplje sadik kje na pašniku ali ob kraju gozda, katere se morajo prav sproti in brzo saditi, da se jim korenine ne posuše. Tudi jama se mora delati sproti, da pridejo sadike s koreninami v vlažno zemljo. Rekli smo, da naj se poiščejo sadike kje na pašniku ali kraj gozda. To pa zato, ker se te raje primejo v novi zemlji na planem, dočim one iz gozda navadno na prostem ne rastejo,' ker niso vajene vetra in svetlobe. Jama za sajenje naj se koplje za brazdo globoko, to pa je najbolje za navadnim plotom, kateri mlada drevesca prva leta brani pred vetrom in živino, da jih ne pokonča. Sadike se ne smejo jemati prevelike, katere se težko primejo, ker se jim močne korenine preveč pokvarijo. Najbolj primerke so 3—dietne sadike. Te se sproti postavljajo v jedno ali dve vfsti v jamo, z jedno roko se drži sadika po koncu, z drugo pa se zasuje in poravna prst okoli korenin. Pomniti je, da se drevce, ako mogoče efiako postavi proti vetru in solncu, kakor je stalo prej. Tudi se ne sme vsaditi glo-bokeje ali plitvege, nego je bilo na poprejšnjem prostoru. Ako je prsti premalo ali pa je zelo slaba, dobro je pripeljati nekaj rodne prsti iz njive in jo h koreninicam primešavati. Ako je po sajenju nastala suša, treba je sadikam zalivati. To se stori z kakoršnokoli vodo in sicer ako zemlja zmrazuje v jutru še pred solncem, ako pa se mraza ni več bati, pa zvečer. Ponavlja se to po potrebi vsaki drugi ali tretji dan, dokler ne nastopi dež ali sneg. Paziti se mora tudi, da so mlade sadike zavarovane pred razno živadjo, da jih ne pohodi, poruje ali objeda. Posebno koza ima slast ščipati mladike in tako zavirati rast drevesc. Zato, kakor rečeno, naj bode še stari plot ob strani, koder hodi živina, dokler drevesca dosti visoko ne odrastejo. Ako so se drevesca prijela v rasti, bodo že v 3. do 4. letih dosegla visokost navadnega plota. Sedaj pa je nastopil čas, da jih v spomladi strižemo, s čemur se jim da prava podoba živega plota. Za ta posel so najboljši škarje. Pristrižejo se najprej predolge mladike na vrhu, da so vse jedne visokosti. Zatem se ostrižejo tudi predolge veje ob strani, da izgleda plot ravno, kakor zid. Pri striženju se mora paziti, da se ne obrezuje preblizo debla, na kar se potem drevje suši. Z striženjem živega plota se mu da tudi oblika, kakoršno hočemo imeti. Najbolj navadna oblika je zgoraj gladka v primernej širini, kakor klop, na vsakej strani malo zaokrožen rob, ob straneh doli pa stene gladko navpik. Nekateri pa ljubijo, zlasti ob cestah, po vrhu plota primerno narazen majhne stolpiče, za kar puste po jeden ali dva vrha drevesa rasti višje od druzega plota in te tudi lepo na okroglo obstrižejo. Pomniti je treba, da se živi plot striže navadno vsako spomlad, le samo ako je na zelo slabej zemlji, ali pa, če se nam zdi prenizek, se kako leto opusti. Zato ga je pa treba drugo leto tem skrbneje obrezati, da se mu napravi lepa oblika. Tako se navadno ravna z sme-rekovim živim plotom. Blizo enako se oskrbuje tudi gabrov, samo da za tega obrezati moramo imeti za debelejše veje tudi žagieo. Posebno okoli vrtov in travnikov je ta še skoraj boljši od smerekovega, ker napravlja menj sence. Na travnikih in lokah, kjer je zemlja močvirna, se prav z lahka posadi plot iz vrbja. Vendar lepote mu ne moremo oskrbeti, ker ga ne moremo pravilno obrezovati, sicer se bi posušil. Toda ima pa to prednost, ker raste ondi, kjer bi drugačno drevo ne rastlo, pri zasajanju nam ne naklada veliko dela, ker le samo potaknemo vrbovje v zemljo, navrh pa daje še na spomlad precej vejic za vitre pri jerbasih. Toraj kjer je lega ugodna, naj se ne zamudi posaditi tudi vrbov plot, posebno za določbo mej je takšno grmovje kaj pripravno, da ga lastnika skupno posadita in oskrbujeta, kar je v primeri z raznimi tožbami radi mej gotovo prav pametno in nar-ceneje. Ker že govorimo o mejah, domislil sem se še jedne vrste živega plota, ta je namreč glogov ali trnjev grm. Navadno se ob mejah kraj njiv najraje napravlja groblja od kamenja in prav ondi še najraje raste trn. Pa kako je ta sitnež usiljiv, da ga skoro ni moči zatreti. Kjer nam ob meji drugače ni na poti, posadimo mu v vrsto še nekaj tovarišev in kmalu bomo imeli plot, katerega se bode vse ogibalo. V spomladi ga nekoliko popravimo s tem, da mu predolge vrhe ali porežemo, ali pozapletemo z drugimi in za jedno leto bode spet dobro. Sedaj pa na kratko še o koristi in pomanjkljivosti živega plota. Prva njegova korist in tudi namen je, da se vzdržuje med raznimi strokami gospodarstva red in se z neumno živino ne poškoduje kaj na obsejanih in obsajenih prostorih. Tako si kmet s plotom zavaruje pred živino vrt, sadonosnik, njive in travnike. Drugič pa je živi plot navadno varno zavetje premnogim koristnim ptičem, da lahko ondi gnjezdijo in se množijo. V tretje pa živi plot ob času močnega vetra dela precej zavetja na pasočo se živad. Tudi ako veter raztrga kaj od kop ali kozolcev, navadno predno bi odnesel kam v jarek ali v vodo, pusti to za kosmatim živim plotom. Ako hočemo biti natančni, poglejmo še nekoliko slabejšo stran živega plota. 1. Vzame ta precej prostora, vsaj za dober meter na široko. Ali zato pa da v spomladi pri obrezovanju precej stelje. 2. Se v njega goščavi rade kotijo miši in enaka sodrga. Tega šmenta se pa težko ubrani kmet, naj bode kjerkoli, ter mora s trudom si poiskati njega gnjezdo, katero v plotu še lažje najde. Toraj vsi pomisleki stoje slabo, nam pa ugaja in obeta novi živi plot krasen obrobek našim pridelkom, katerih mnogo nam ljubi Bog daj! Pohorski. Živinoreja. Ali naj dobiva prašič soli ali ne? Nekateri si resnico, da prašič vse žre napačno razlagajo in vsled tega dobiva uboga mrcina pogostokrat pokvarjeno, da včasih celo naravnost strupeno hrano v najslabšem žitu. Pri tem pa v mnogih krajih o kakem polaganji soli nočejo ničesar vedeti in jo imajo celo za strupeno. Toda pomnimo: Ravno mal pridevek soli ima namen, da pospešuje izločevanje sline in dru- gih prebavnih tekočin in tako zviša prebavno moč. Slinske žleze prašičeve so sicer v primeri z onimi ostalih domačih živalij mogočno razvite; iz tega sledi, da se izteka pri žvečenji velika množina slin v hrano in da vsled tega za v obče ni potreba ravno polagati soli. Ako pa prašič ne zveči, ako hrano kar požira, ker se mu po-klada v premehki, tekoči obliki, potem ne pride dosti sline vanjo in tako se tudi krma dovolj ne izrabi. To se jasno pokaže pri vsaki preiskavi prašičevih odpadkov, v katerih se nahaja vedno več ali menj neprebavljenih delov. Ako se pa vrhu vsega tega polaga še na pol pokvarjena, gnjila, zmrznjena, morda celo naravnost strupena hrana, kakor je to večkrat izvržek žita, močno pomešanega s plevelom, potem je pridevek soli celo nujno potreben. V obče sicer lahko rečemo, da potrebuje prašič mej vsemi domačimi živalmi najmanj soli, vendar pa priporočamo nekaj malega soli, morda kakih 10 do 12 gramov na dan za odraslega prašiča, da ga obvarujemo bolezni in pa da se krma toliko bolje izkoristi. Veliko soli pa se jim na noben način ne sme pokladati, ker nastanejo vsled preobilnega Načelna (Na Gl = natrij ehlor, tako zaznamujejo kemiki sol v svojem jeziku) lahko celo bolezni zastrup-Ijenja; posebno če se jim daje slana voda od soljenja mesa (sla-nomorje), tedaj smemo skoro za gotovo pričakovati krča in omotičnih napadov pri prašičih. Nabava plemenske svinje. (Draga S-ova.) Recimo, da si spoznal korist prašičjereje in se odločil, da si sam zrediš potrebni materijal v ta namen. V ta namen potrebuješ najpreje plemenskih živali in sicer si boš dobil mladičev, iz katerih si izrediš živali za pleme. Kje vzeti mladičev? —179 — Kupovati precej od začetka prav drage živali pri kakem slovitem živinorejcu z najboljšo vrsto prašičev ne svetujem ravno. Vsak sad namreč polagoma dozori. Do dobre prešičjereje je treba priti polagoma, pri tem se vedno bolj izpopolnujejo tvoje izkušnje, ki so potrebne pri vsem, kar počneš, če hočeš kaj pametnega doseči. Tudi nikari ne misli, da je dobra vrsta že vse in če imaš to, da potem ni treba druzega, nego kar grabiti z obema rokama denar, ki ga potegneš iz svinjaka; ravno tako se pa ogiblji tudi ravno nasprotne zmote. Nekateri namreč mislijo: Če imam le svinjo v svinjaku, pa je vse dobro; kajti če jo vodim k marjascu, je potem popolnoma naravno, da moram dobiti od nje mladiče. Zelo pogostoma jemljo naši gospodarji potrebne živali od mimoidočih gonjačev, domišljujejo si, saj ima mož čisto dobre živali in pa drugje jih ne bo treba iskati. Takih prašičev se ne lotevajmo brez velike pozornosti! Kajti za pleme so zelo malo vredni. Bog ve, koliko časa je Hrvatar živali že gonil po svetu in vsled prevelike utrujenosti in vročine ima že marsikatero napako in bolezen v svojem telesu. Večinoma so pljuča bolehava, take živali so ob nakupu še popolnoma čile, tudi kažejo veliko slast po pičli krmi, ki so jo imeli doslej. Toda čez 8 do 10 tednov naenkrat opazimo, da ta ali ona žival zaostaja, mnogokrat nastopajo tudi razne bolezni. Gospodinja se upira in upira z živalmi, čudeč se, da kar nič niso „poratale“. Zdaj, bo mislil marsikdo, bo treba najbrže iti v semenj in tam kupiti prašiče; tam se plača cena, ki je v navadi v tem letnem času, tam tudi ne bo predrago, kajti da se tukaj tudi „glihati11, ker malokateri, ki je pripeljal v semenj, pelje rad svoje prašiče neprodane domov. Tudi pred tem moram le močno svariti. Kajti če kupiš v sejmu prašiče od gonjačev, bi bilo to isto, kakor smo vže zgoraj omenili. Tudi ljudje pripeljejo v semenj navadno najslabše blago. Najboljše živali so romale iz hiše že po 6 tednov stare; nato so prišli še poznejši kupci, ki so zopet odvzeli le najboljše blago in kar je še preostalo, to je gospodar urno pripravil za sejem t. j. pital je prašičke 8—14 dnij s svežim mlekom jih nato lepo belo omil, da bi delali na kupca prav ugoden vtis, a rojstni list je lepo pustil doma in ljudje na trgu imajo po ’/iletne prašičke za 8 tedenske, dostikrat taki ljudje, ki menijo, da celo reč prav dobro razumejo. Ali moremo pričakovati, da bi postale iz takih zamorjenih živalic kedaj plemenske svinje, od katerih pričakujemo prihodnje velike dohodke? K sreči imamo še četrto pot. Pojdi k gospodarju, o kojem veš, da se pri njem prašičjereja dobro oponaša in si sam oglej svinje in mladiče. Od teh si izberi samo take ki so od starih in velikih svinj in sicer vzemi najboljše in najmočnejše, ki jih moreš dobiti — vsaj po 8 tednov stare. Ako ti lastnik dovoli izbirati, ne pritiskaj prehudo na ceno, ne daj se pa tudi zapeljati, da bi vzel take vrste prašičke, ki so bili po ceni. Pomisli namreč to: koliko je pač na tem, ako moram plačati mlade prašičke po 4 krone dražje, recimo kakih šest!? To svoto nam v enem letu en sam prašič več nego povrne, ker je postal za toliko težji od druzega slabejšega, poleg tega pa si hočemo izrediti žival za pleme, ne za mesarja. Zelo toplo priporočam : Preskrbite si mlade prašičke za pleme prvi čas spomladi, najboljše take, ki so bili vrženi meseca prosinca ali svečana. Dognana stvar je, da ravno zgodnji pujski najbolje uspevajo in ker si hočemo izrediti velikih svinj, ne prezirajmo te izkušnje. Tudi imajo ti prašički to prednost, da imajo že prihodnjo spomlad lahko mladiče. Recimo, da si poslušal moj nasvet in si preskrbel najboljše vrste prašičkov, spravi jih v kolikor moč svetel, popolnoma suh hlev ali svinjak. Ničesar mladi prasci težje ne prenašajo kot vedno mokroto pod seboj in vlažen, zaduhel zrak v hlevu. Lahko dobe od tega koze in zastanejo za cele tedne v rasti, ako polagoma celo ne poginejo, snažnost je sploh pri takih mladih prašičkih prva dolžnost, bodisi v hlevu, bodisi v koritu, pa tudi snaga pri pripravljanji piče same. Nikar si ne reci, da se lahko v kuhinji raznovrstni lonci in kozice pomijejo in iz tega zavre neka zmes, ki je za male živalice dovolj dobra. Za večje živali nič ne rečem, pri teh raznovrstnost še celo vzbuja apetit, a tu govorim le o majhnih prašičkih in če bolj paziš pri njih, tem manj skrbi in kesanja boš imel. Sadjarstvo. Pobiranje sadja za napravo sadnega mošta. Jabolka in hruške namenjene za napravo sadnega mošta, je sicer najbolje, če se posamezno pobira, toda ker zahteva tako pobiranje mnogo časa in tudi stroškov, se sadje navadno s palico otolče ali pa otrese. Prvi način, namreč klestenje s palico, je popolnoma zavrgljivo, ker s tem se ne odbije samo sadje, marveč tudi cvetne popke, ki bi prihodnje leto zaredili in tudi večje veje se z neprevidnim stolčenjem pokvarijo. In ravno v krajih, koder se pobira še nezrelo sadje, je ta način pobiranja ali pravzaprav pokvarjenja, najbolj udomačen. To je tem bolj obžalovati, ker nezrel sad da slabo pijačo, ki prouzroča želo-dični katar in druge bolezni. Mnogo bolje je otresanje sadu, toda pri tem je paziti, da ne pade naravnost na tla, marveč se mora pod dotično drevo raztegniti neko- liko slame, mahu, sena ali pa rjuhe, da se tako tudi preveč ne pomaže. Da sadje lahko odpade, mora biti popolnoma zrelo, kar se spozna na tem, da isto prične polagoma odpadati, da koža lepo porudeči ali porumeni, da postanejo peške popolnoma črne ali sivočrne, da ima sad prijeten aromatičen okus in da se ga prav lahko odtrga. Kakor pri grozdju, tako je tudi pri sadju, da se napravi prijetnejši mošt iz tistega sadja, ki je popolnoma dozorelo in ki ima največ sladkorja. Če je prisiljeno, pobrati mnogo nepopolnoma dozorelega sadja ali pa pozno zorečega, se ga pusti najprej v kupih na prostem ali pa tudi v pokritih krajih 3 do 4 tedne ležati, dokler postane koža popolnoma rumena. S tem, da leži tako na kupu, se prične potiti, kar znatno pospešuje tvorjenje sladkorja. Da na prostem ne pozebe, se ga pokrije s slamo ali z listjem. Pri takem ravnanju s sadjem se pač dobi nekaj menj mošta, ker spuhti mnogo vode, toda vino postane močnejše in tudi prijetnejšega okusa. Ker pa ni vseeno, koliko časa, da se pusti eno ali drugo sadje tako na kupu, bodi omenjeno, da pozno zoreče toraj zimsko ali poznojesensko sadje, se pusti največ 3 do 4 tedne, jesensko 1 največ do 2 tedna, dočim se poletnega sadja sploh ne spravlja na kupe, ker prične kmalu gniti. X. Ravnanje z jabolčnikom. Jabolčniku se večkrat pred-baciva preobilna kislina, česar pa je navadno površna naprava, oziroma površno ravnanje z njim krivo. Preobilna kislina nastane, če pride mošt preveč z zrakom v dotiko, da se namreč alkohol spremeni v jesihno kislino, če je pre-gorko v kleti, če je bila posoda pokvarjena ali če je bilo nezrelo sadje itd. Ako je bil mošt pravo- časno pretočen in spravljen v dobrih posodah in v dobrih kleteh, se ni bati skisanja, kajti v tem slučaju traja dolgo, preden ves sladkor pokipi, in dokler se vrši kipenje ali spreminjanje sladkorja v alkohol, ne nastopi jesihina kislina. Da nima zrak preveč pristopa v sod, naj se ga potem, ko je bil od znotraj in od zunaj dobro opran, posušen in zažveplan, od zunaj dobro z vazelino namaže. Ako sod ni poln, se kmalu napravi kan, kar se pa lahko prepreči, če se vlije v sod dobrega nedišečega olja in sicer toliko, da je vsa površina z oljem čez in čez dobro pokrita. Da se skisanje s trajnim kipenjem prepreči, se doda vsaki mesec 100—200 gr sladkorja na 100 litrov mošta. Sladkor se najprej razmoči v nekoliko dotičnega jabolčnika, na kar se vse skupaj zlije v sod in dobro premeša in potem sod trdno zamaši. Ako postane jabolčnik že nekoliko cikast, potem ga ni mogoče več popraviti; najbolje je, da se kmalu porabi. Ker ocetna kislina neprijetno vpliva na organe, naj se pri vživanju takega vina doda dvojnokislega natrona in sicer eno majhno žličico na liter tekočine. Sadjarska in vinarska razstava v Prvačini pri Grorici. V zadji številki tega lista smo prinesli popis te razstave in ker so se vrinile nekatere tiskovne pomote, oziroma ker so nekatere stvari izostale, hočemo v interesu stvari danes popraviti. Pri naštevanju razstavljenih češnjevih vrst je tiskano, da so Benčanke najzgodnejše vrste. Pravilno se pa zovejo Renčanke, od vasi Renče na Vipavskem, toraj nimajo z beneškimi ali nemškimi češnjami nikake sličnosti. Razun tam naštetih so obudile posebno pozornost vipavske cepljenke. Dalje je omenjeno, da je na shodu govoril dež. poslanec gosp. Jelenc, dočim se mora glasiti Jakončič, a govoril je tudi g. Žmavc. Sadno drevje ob poljskih potih. Za poljska pota, ki so po navadi precej ozka jemljemo pri drevesnih nasadih najraje take vrste drevja, ki delajo krono v podobi piramide, kakoršno imajo, ako jih primerjamo z jablano vedno hruške ali pa vzamemo drevje z bolj majhno krono, kakor n. pr. češpljo. Krona jablan in sladke črešnje se vže po svoji naravi razteza bolj široko, kakor kak skopuh, ki bi najraje vse sam imel, vendar, kakor lahko pristrižejo dobre postave in pamet človeška predolge kremplje lačnega oderuha, tako smo tudi sadjarji v stanu z vrtnarskimi škarjami veliko pripomoči, da tudi to drevje dobi bolj piramidalno obliko ali tormo. (Konec prihodnjič.) Splošno. Vinski pridelek leta 1902. Leta 1902 pridelalo se je na zemlji 125,351.000 hektolitrov vina in sicer: Francija 39,740,000, Italija 34.000. 000, Španija 16,000.000, Avstrija 7,113.000, Portugalsko 4.800.000, Algirija 3,666.600, Ser-bija 3,500.000, Romunija 2,700.000, Kile 2,500.000, Rusija 2,300.000, Bulgarija 2,300.000, Nemčija 2.100.000, Turčija 1,800.000, Ar-gentinija 1,500.000, Amerikanske zjedinjene države 1,100.000, Grško 800.000, Švica 700.00, Brazilija 350.000, Avstralija 327.000 itd. Vprašanja in odgovori. Vprašanje 44.: (G. K. v St. pri K.) Pretečeno leto smo pridelali veliko luka; povezali smo ga v vence, toda veliko ga je segnilo. Kako se luk shranjuje ? Odgovor: Luk se najprej posuši sam zase na prostem ali v suhih dobro zračenih shrambah, in potem še-le se ga splete na rahlo v vence in zopet obesi v suhih prostorih, dokler se popolnoma posuši. Dobro je v takih shrambah zažgati tupatam nekoliko žvepla. Vprašanje 45.: (G. K. v St. pri K.) Pri nas se osipalnik pogostokrat rabi dočim se okopalnik še nikjer ne vidi. Zakaj? Ali ne opravlja dobro dela? Dobro bi bilo oskrbeti si tudi ta stroj, ker delavci so čim dražji ter jih je tudi težko dobiti. Odgovor: Da se pri današnjih posestnikih ne vidi nikjer okopalnika, bo najbrže vzrok to, da ljudstvo tega važnega stroja še ne pozna; mogoče je pa tudi, da je zemlja taka, da se z osipalnikom nezadosten vspeh doseže. Vsekakor bi bilo priporočljivo poskusiti obdelovanje z novejšimi oko-palniki in sicer „Planet jr. II.*, ki nadomešča ob enem tudi osipalnik ter stane pri tvrdki Clayton & Schuttle-worth na Dunaju III./2, Lowengasse 34, skupaj 70 kron. Vprašanje 46.: (I. I. v S.) Postava s kmečkim zadružništvom je od drž. zbora že davno sklenjena in potrjena, a deželnim zborom se nič ne mudi, da bi svoje dolžnosti storili in sklenili, kar spada v njihovo področje. Kmečke zbornice so zelo potrebne. Advokati, notarji, trgovci, vsi imajo svoje zbornice, le za kmeta naj dandanes skrbi birokracija. Gospodarska organizacija naj se širi. Odgovor: Državna zbornica je res ta sklep pretečeno leto storila, a prepustila je nadaljno uredbo posameznim deželnim zborom. Poslednji pa se ne morejo lotiti resno te akcije, ker ponekod se stavljajo precejšnje težkoče. Gre se namreč za to, kako pokriti stroške, ki nastanejo pri uredbi takih zbornic in če se bo dalo s silo sploh kaj doseči, ker potem bo vsak kmetovalec primoran pristopiti kot član te zbornice. Tu odloča več kmečko ljudstvo samo nego birokracija. Koder je kmečko ljudstvo inteligentno in vneto za združenje in koder zna ceniti vrednost in korist zadružniškega življenja, se bo dala ta akcija kmalu in brez težkoč uvesti; mnogo težje bo pa, kjer je ljudstvo v vsem popolnoma omejeno. Najpred se hoče tako zbornico na CaŠkem in Moravskem uvesti ter isto imeti za podlago ustanovitvi drugih zbornic. Vprašanje 47.: (G. R. v Št.) Kdaj naj obrežem cepičeve koreninice? Odgovor: Sedaj bo pripravni čas za obrezovanje, pri Vas bi morali pa to delo izvršiti, ker so koreninice gotovo že kakih 10—15 cm dolge; če ne še daljši. Prvo obrezovanje se mora ivvršiti, ko postanejo koreninice približno 5 cm dolge; drugo obrezovanje se mora izvršiti eden do največ poldrugi mesec po prvem obrezovanju. Vprašanje 48.: (A. S. v Tr.) Kako preženemo uši na vrtnicah? Odgovor: Za preganjanje listnatih uši se priporočajo razna sredstva, ki pa vsa skupaj veliko ne pomagajo, ker imajo le začasni učinek. Poskusite s tekočino, v kateri ste skuhali l1/* do Vji leg kvasijevega lesa (Quassia amara) katerega dobite v drogerijah, ter G/s leg mazilnega mila (Schmierseife) na sto litrov vode. V to tekočino pomočite posamezne veje ali pa poškropite let grm. Priporoča se: Vzajemna zavarovalnica proti požarnim škodam in poškodbi zvonov. Edini domači zavod te stroke : IJubijana, Medjatova hiša. Leti neS Leonberski-Bemhardinec, 9 me-L.DJI pOO, Secev star, izvanredno inteligenten in ubogljiv, vže precej dresiran proda ga Lud. Šenu', na Rakeku. Precnlitov kemična tovarna Mihael riCSClUOV. Barthel & Gorup. Dunaj, X. Posebnosti: Krmilno apno, karbolinemn, lepenke za strehe, olje in mast, kako an-timerulion proti hišni gobi.) bo svoje pisarne in skladišča od 12. t. m. naprej iz X., Kepplergasse 20 v X/3 Siccardsburg. gnsse 44 preselila. Oglas iz Istre! ^£“35 kupovanju vina. Opozorujejo se na to trgovci z vinom. Društveni urad je v hiši predsednika dr. Koreliča. 30 orehovih drevesc visdo°kib,\m do 25 mm debelih po 50 vin. kos proda Ludovik Ševar, Rakek. 7imn za postelje in konjsko opravo, lične kakovosti izdeluje 183 5-4 Jos. Knific Stražišče pri Kranju. Klip! S6 oprava za manjšo trgovino. Prodfl ep" Supa in svinjak, otepi, pše-i i uuu o o . njca jn proso Kje? — pove „Gospodarska zveza61. Tkn 7p|i izvrstnega naravnoga vina, istri-i\u Adi janca frnoga i beloga kupiti, neka se naravnost obrne.na posestnika in kmeta Venceslava Križmanič v Ježenju, pošta: Tinjan, Istra, kateri se obveže za odgovarati sa pismi in na zahtev pošilja uzorce. rinhiin se škafi večji in manjši z lesenimi U.JU in železnimi obroči, kakor tudi če-bviči, brente brentače, barigle, puterhi in žlice iz javorovega lesa v različnih velikostih. 173 6—6 Naročila izvršuje točno in po najnižji ceni Anton Peterlin posestnik v Dolšaku pri Robu, pošta Velike Lašče. Trgovina in obrt. Obrt. Mlinarske razmere z ozirom na boljšo vporabo domačega žita. Po predavanji gosp. Št. Steinmetza v saksonski kmet. družbi. Ker se razmere nemškega kmeta ozir žita zlasti z ozirom na mlinarstvo in pekarstvo v marsičem ujemajo z našimi domačimi, zato naj priobčimo glavne misli znanega mlinarskega strokovnjaka St. Steinmetza v Lipskem. Pravi pravcati vzrok hude stiske kmečkega stanu, pravi do-tičnik, po mojem prepričanji ni toliko žitna trgovina, kakor pa tehnično in trgovinsko nezdrave razmere v mlinarstvu in pekarstvu. Te razmere so krive, da porabimo, kakor na Nemškem, tako tudi pri nas po sili toliko tujega inozemskega žita, ki preplavlja naše dežele. Samo žitna skladišča (za katere je dala nemška vlada celih 6 milijonov kron) bodo po mojem mnenji težko za stalno zboljšala žitne cene v našo zadovoljnost. Ako se hoče kmetijstvo k temu prisiljeno oprijeti samopomoči, mora iti ta samopomoč brez pogoja še nadalje, ako hoče imeti tudi kaj vspeha. Mesto surovin —• pšenice in rži — moramo neprenehoma spravljati v promet iz njih narejeno moko in kruh. Toda bilo bi popolnoma napačno, ako bi hoteli v današnjem brezupnem položaju mlinarstva ustanavljati posamezne zadružne mline po starem sistemu. Ti bi se ne mogli obdržati nas- proti premoči delniških mlinov; o tem bi vedeli marsikaj povedati še obstoječi zadružni mlini, če so napravljeni po starem načinu. Svoj smoter vedno pred očmi in pravilno organizovano mora postopati naše kmetijstvo, potem šele nam zamore biti zadružno gibanje v blagor. Dandanes imamo nizke žitne cene in slab, vendar pa drag kruh, poleg tega še mnogokrat narejen iz tujega žita. In vendar bi bilo lahko ravno nasprotno, imeli bi lahko po ceni kruh in visoke žitne cene, ako bi ne bilo mlinarstvo tako pomanjkljivo v svojem delu. Razmere, ki vladajo v tem oziru smemo imenovati naravnost narodno nesrečo; s tem je na škodi pred vsem kmetijstvo, pa tudi ljudska moč in ljudsko zdravje. Vzrok leži v tem, da naša priprosta mlinarija poskuša vsled po- manjkanja temeljito očiščenega žita, mej mlečvijo, na umetalen način odstraniti nesnago in neprebavne dele iz žita, mesto da bi to storila, kot bi bilo naravno — po-preje. Z vso to „kunštjo“ v mlinarstvu dobimo sicer belo, toda izluženo, in vendar ne še čisto moko, pri čemur pa odidejo najboljši deli žita, beljakovine, tolšča in redilne soli večinoma v odpadek, V Otrobi. (Dalje prih.) ZADRUGA Zakon o reviziji pridobitnih in gospodarskih zadrug. (Kakor ste ga sprejeli obe zbornici.) § 1. Na podlagi zakona z dne 9. aprila 1873. drž. zak. št. 70, registrovane pridobitne in gospodarske zadruge, kakor tudi prej ustanovljena društva take vrste, kot jih označuje § 1. navedenega zakona, so dolžne podvreči svojo upravo in svoje poslovanje v vseh panogah uprave vsaj na vsako drugo leto preizkušnji po izvedenem revizorju, ki ni pri dotični zadrugi ali društvu. Ta dolžnost obstaja vse eno, naj si bodo udje zadruge po zadružni pogodbi (štatutu) le posamezne osebe ali naj so udje tudi skupščine, trgovske družbe, zadruge ali sploh druge osebne družbe. Pri reviziji se mora zlasti tudi preiskati in v revizijskem poročilu jasno označiti, če so se izpolnjevale postavne in štatutne določbe. Predpisi tega zakona veljajo tudi v slučaju likvidacije za ves čas, dokler traja. § 2. Zvezi, odgovarjajoči zahtevam tega zakona, se mora priznati pravica, nastaviti za pripadajoče ji zadruge in društva, revizorja. Ako se razteza zvezino okrožje na več dežel, dobi priznanje od mini-sterstva za notranje, sicer pa od politične deželne oblasti. Za zadruge in društva, ki ne pripadajo kaki zvezi, imajoči revizijsko oblast, določi revizorja zadrugam trgovinska sodnija, društvom pa ona politična oblast, kjer ima društvo svoj sedež. § 3. Zveza mora biti ustanovljena na podlagi društvenega zakona z dne 15. novembra 1867, drž. zak. št. 134, ali na, podlagi zakona z dne 9. aprila 1873, drž. zak. št. 70, in imeti za svoj smoter revizijo pripadajočih ji zadrug in društev. Zveza, ustanovljena na podlagi zadnjega zakona more imeti poleg tega za svoj smoter tudi skupno varstvo interesov zvezinih zadrug in društev in gojitev zvez glede poslovanja med njimi samimi in med zvezo. Drugih smotrov ne sme imeti. Zveza mora imeti toliko število zadrug in društev, da je osigurano nje uspešno delovanje. Tej zahtevi je ugojeno, če obsega zveza najmanj 50 zadrug {društev) ali vse zadruge {društva) ene dežele ali vsaj vse v deželi obstoječe zadruge ozir. društva, ki imajo enake gospodarske naloge in enak poslovni jezik. Iz zvezinih pravil mora biti razvidno, da more zveza zadostovati revizijski dolžnosti, zlasti morajo zvezina pravila jasno določiti zvezino okrožje in določbe o nastavljenji revizorja in načinu ter obsegu revizije. § 4. Zvezino načelstvo mora v § 2, odstavek 2. določenim oblastim naznaniti zvezi pripadajoče zadruge {ozir. društva) z dokazom, da je dobila pravico do revizije, in sicer kakor hitro se ji je ta pra- vica priznala, ter vsako izpremembo nemudoma sporočiti. § 5. Pravica, nastaviti revizorja se more zvezi odvzeti: 1. Ako zveza razširi svoj delokrog na druge predmete, kot pa so zaznamovani v pravilih ; 2. ako zveza ne izvršuje svoje revizijske dolžnostij 5 3. ako se število zvezi pripadajočih zadrug ali društev tako zmanjša, da je izključeno vsako uspešno delovanje. Vzame pa se ta pravica po zaslišanju zvezinega načelstva, po § 2, odstavek 1, pristojni oblasti. O tem, da se je vzela zvezi ta pravica, se morajo uradno obvestiti oblasti, označene v istem paragrafu, odstavek drugi. § 6. Zadostno legitimirani revizor ima na podlagi § 1 pravico, v kolikor to zahteva smoter njegovega nastavljenja, vstopiti v poslovne in opravniške prostore, vpo-gledati knjige in listine, zahtevati od organev in uslužbencev zadruge {društva) poročila in pojasnila in preiskati stanje blagajnice, kakor tudi stanje efektov, zadolžnic in blaga. Zahtevana poročila in pojasnila morajo podati oni, od kojih se zahtevajo, nemudoma, natančno in po pravici. Če obstoji pri zadrugi nadzorstvo, naj se revizije udeleži. § 7. Revizor mora podati revizijsko poročilo zadružniškemu (ali društvenemu) načelstvu in nemudoma naznaniti izvršitev revizije Bilance. Hranilnica in posojilnica v Gorjah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za osmo upravno leto 1902. Člani: začetkom 1.256; v upravnem 1. prirastlo 31, odpadlo 9; koncem 1. 278. Deleži: začetkom leta K 1024; v upravnem letu prirastlo K 124, odpadlo K 36; koncem leta K 1112; odpovedano: 9. Denarni promet: K 265.182-70. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Naložen denar Inventar premični .... Zaostale obresti posojil. . . Vrednost tiskovin , kolekov .... Delež pri Gosp. zvezi . . . Delež Zadružne tiskarne . . Delnica Union Gotovina 31. decembra 1002. 231.666 9 336 116 4.377 37 2 1.000 500 500 2.144 38 02 64 24 80 64 41 Deleži Hranilne vloge s kapitalizov.v nimi obrestmi Predplačane obresti posojil . Dolg na delež Gosp. zvezi Rezervni zaklad Cisti dobiček 1.112 240.227 12 400 6.545 1.384 68 36 09 249681 13 249.681 13 | Posojilnica v Marenbergu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za štirinajsto upravno leto 1902. Člani: začetkom 1.367: v upravnem 1. pristopilo 10, odpadlo 15; koncern i. 362. Deleži: začetkom leta K 8.838; v letu 1902 prirastlo K 240, odpadlo K 500; stanje koncem leta K 8.578; odpovedano 0. Denarni promet: K 686.086-29. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Naložen denar Inventar premični .... , nepremični .... Zaostale obresti posojil. . . Vrednost tiskovin Zaostala najemnina .... Nepovrnjeni prehodni . . . Gotovina konec leta 1902 . . 304.006 1.537 qq 72.170 22 67C 200 676 1.687 8.314 64 60 72 31 45 67 83 Deleži Hranilne vloge s kapitalizova- nimi obrestmi Izposojila Predplačane obresti posojil . Rezervni zaklad Čisti dobiček 10.761 195.512 189.543 721 13.566 1.251 54 17 29 99 89 34 411.357 22 411.357 22 1 Medulinsko družtvo za štednju i zajmove, registrana zadruga na ograničeno jamčenje, za petu upravnu godinu 1902. Članovi: krajem g. 1901 265, u g. 1902 pristupilo 11, odstupilo 5; krajem g. 271. Dieli: početkom godine K 1.056; u upravnoj godini primljeno K 44, dano K 20; krajem godine K 1.080; odpovedano: 0. Novčani promet: K 62.628-30. Imetje (Aktiva) j| K h Izguba (Pasiva) K h Gotovina 31. prosinca 1902 . Tekući račun Zajmovi kod zadrugara. . . Od tek. interesa diel. koji spada na god. 1902 . . . . Inventar . . 1 Tiskanice 1.515 683 38.853 1.635 196 80 10 20 95 38 77 Zadružni dielovi Uložci i posude Kapit. interesi Rezervni fond — pribrana . čisti dobitak 1.080 39.461 716 1.323 382 31 67 78 64 42964 40 42964 40 ~ II 1 oblasti, označeni v § 2, odst. 2. Ako je pozvala revizorja zveza, potem se sporoči o reviziji potom zve-zinega načelstva, ki mora poročilo pregledati in dodati rezidtat svojega poročila. O načinu, kako se revizijska poročila sestavljajo, se morajo izdati potom naredb splošna navodila. § 8. Zadružniško {društveno) načelstvo mora takoj po prejemu revizijskega poročila v seji ■— če obstoji nadzorništvo, v skupni seji s tem — o poročilu sklepati in pri sklicanju prihodnjega občnega zbora naznaniti kot predmet sklepanja revizijsko poročilo. Pri občnem zboru se mora revizorjevo poročilo z morebiti pridejanimi opazkami zvezinega načelstva prečitati v popolnem obsegu. Tu mora tudi nadzorništvo, ali kjer tega ni, zve-zino načelstvo pojasniti izid revizije. § 9. Ako se pokaže pri reviziji, da se niso izpolnjevale postavne in štatutarične določbe, in če se revizorju ne dokaže tekom obroka, ki ga primerno določi on sam, da so se dotični nedostatki odpravili, potem mora predložiti revizor, če je bil poklican od zveze, potom zvezinega načelstva, sicer pa neposredno prepis revizijskega poročila z morebitnimi potrebnimi pojasnili oblasti, označeni po § 2, odst. 2. § 10. Revizor ima pravico, ako ni v slučaju, da ga nastavi zveza, njegova odškodnina drugače uravnana, zahtevati povračilo stroškov v gotovini in plačilo za svoje delo po razmerji s časom, ki ga je rabil za revizijo. Ako se ne morejo razumeti, potem mora določiti stroške za revizijo oblast, označena pod § 2, odst. 2, in naložiti zadrugi (društvu) dolžnost, jih povrniti. § 11. Ako se ne izpolnujejo predpisi §§ 6 in 8, potem kaznuje oblast, označena po § 2, odst. 2. z redovno globo 20 do 200 K. Te redovne globe pripadejo ubožnemu zakladu kraja, kjer ima zadruga (ozir. društvo) svoj sedež. § 12. Bevizor je dolžan molčati o tem, kar je opazil pri reviziji glede poslovnih in opravilnih razmer. Le v toliko se pove o njih v revizijskem poročilu, v kolikor so po revizorjevem mnenju nedostatne. § 13. Vsa na podlagi tega za kona napravljena revizijska poročila, vloge in oznanila s prilogami vred so pristojbine in koleka prosta. § 14. Pridobitne in gospodarske zadruge, ki so prejele subvencije (podpore) ali posojila iz deželnih sredstev ali iz kake posojilnice, ki je vsled deželnega zakona pod nadzorstvom deželnega odbora, ali iz kakega drugega pod tem nadzorstvom se nahajajočega premoženja, dalje pridobitne in gospodarske zadruge, ki se po svojih pravilih podvržejo reviziji po deželnem odboru, revidira deželni odbor, ako in dokler zahteva to pravico. Glede teh zadrug ne veljajo določbe o poklicanju sodnij skega revizorja (§ 2, odst. 2), o naznanilu revizije trgovinskemu sodišču (§ 7, odst. 1) in o sodnij ski določitvi in iztirjanju revizijskih stroškov (§ 10.). Sicer pa veljajo določbe tega zakona smisloma tudi z ozirom na revizije, ki jih zvršujejo odposlanci deželnega odbora s to premembo, da odda od deželnega odbora pozvani revizor svoje poročilo potom deželnega odbora. Radi dokazovanja te oprostitve, mora deželni odbor naznaniti dotični trgovski sodniji tekom enega meseca po uveljavljenju tega zakona, pridobitne in gospodarske zadruge, ki so podvržene njegovi reviziji. § 15. Dolžnost, ta zakon izvršiti imajo moj justični minister, moj trgovinski minister in moj minister za notranje. Izkazi prometa. Prve dni julija t. 1. pričnemo razpošiljati izkaze o prometu, ko- Hranilnica in posojilnica v Naklem pri Kranju, registrevana zadruga z neomejeno zavezo, za prvo upravno leto 1902. Člani: v 1. 1902 prirastlo 43, odpadlo 2, koncem 1. 41. Deleži: v upravnem letu prirastlo K 172, odpadlo K 8; stanje koncem leta 1902 K 164; odpovedano 0. Denarni promet; K 57.812'58. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Naložen denar Inventar premični .... Vrednost tiskovin Delež pri „Gospodarski Zvezi" Delež pri „Ljud. pos.“ . . . Gotovina 31. decembra 1902 7.430 12.303 376 70 200 4 599 97 97 24 Deleži Hranilne vloge s kapitalizova- nimi obrestmi Predplačane obresti posojil . Cisti dobiček . , . . . . 164 20.659 76 83 81 39 98 20.984 18 20 984 18 Istarska posujilnica u Puli, registrana zadruga na ograničeno jamčenje, za dvanajestu upravnu g. 1902. Članovi: Dne 1. jenara 1902 bilo je zadrugara .... 1621, zadr. diel. 1725 U Puli pridošlo ih je 54 sa 54 zadr. dielova odstupilo „ „ 24 „ 37 „ „ dakle priraslo 30, » , 17 U Pazinu prid. „ „ 40 „ 40 „ „ odstupilo „ „ 32 „ 32 „ „ , „ 8, , „ 8 Stanje dne 31. decembra 1902. zadrugara............ 1659, zadr. diel. 1750 sa uplaćenih K 35.000; odpovedano: 0. Novčani promet: matica u Puli K 1,149.479 18, podružnica u Pazinu K 752 699-85, ukupan promet K 1,902.179 03. a) Matica u Puli. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Gotovina 31. decembra 1902 . Uloženo kod drugih zavoda . Vriednostni papiri .... Zajmovi kod zadrugara. . . Inventar pokretnina .... Vriednost nekretnina . . . Zaostali interesi Predpl. inter. na pasivne zajm. Povratljivi troškovi za osnuče Raiffeisenica Zaostali povratljivi troškovi . 11.151 52.827 5.591 470.230 668 36 870 33 784 320 2.407 2.983 18 27 93 51 14 03 71 57 50 55 Zadružni dielovi Štedionički uložci Pasivni zajmovi Neodspjeli interes predpl. od dužnika Odpisane tražbine .... Pribrana — reservni fond Cisti dobitak 30.300 517.361 62.002 1.224 2084 12 596 1.285 28 03 73 48 95 92 616.855 39 616 855 39 ■ b) Podružnica u Pazinu. Imetje (Aktiva) | K h Izguba (Pasiva) K h Gotovina 31 decembra 1902 . 5.745 Zajmovi kod zadrugara. . . 251.658 Inventar pokretni 182 Vriednost nekretnine ... 14 914 Vriedn. vina (po 20 para litar) 1.027 Uloženo kod drugih zavoda . 11.330 Zaostali interesi kod dužnika 15.423 Zaostali povratljivi troškovi . 2.213 Predpatćeni interesi na pasivne zajmove 828 85 11 96 67 79 30 16 34 Zadružni dielovi Štedionički uložci Pasivni zajmovi • . . . . Neodsprjeli interesi . . . . Pribrana — rezervni fond Saldo račun dobitka i gubitka 14.700 202.797 76.913 725 6 772 1.415 52 58 43 32 33 !| 303 324 18 303.324 18 HT || | Hranilnica in posojilnica za Planino in Studeno v Planini, registrovana zadruga z neom. zavezo, za tretje upravno leto 1902. Člani: začetkom leta 48; v 1.1902 pristopilo 25, odpadlo 0, koncem leta 73. Deleži: stanje začetkom leta K 96; prirastlo K 50, odpadlo 0, koncem 1. 1902 K 146; odpovedano: 0. Denarni promet: K Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K 1 h Posojila 12.675 Deleži 146 Naložen denar 8.667 75 Hranilne vloge s kapitalizova- Inventar premični .... 295 92 nimi obrestmi 21.241 99 Zaostale obresti posojil. . . 13 80 Predplačane obresti posojil 76 10 Delež pri „Gosp. zvezi' . . 200 — Dolg na inventarju .... 192 — Tiskovine 100 — Rezervni zaklad 55 58 Gotovina 31. decembra 1902 . 157 09 čisti dobiček 397 89 22.109 56 22 109 56 II 1 ljudska hranilnica in posojilnica na Rečici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za četrto upravno leto 1902. Člani: začetkom leta 411, v 1. 1902 pristopilo 24, odpadli 17, koncem 1. 418. Deleži: začetkom leta K 2.055; v upravnem letu prirastlo K 120, odpadlo 85; konec leta K 2.090; odpovedano; 0. Denarni promet: K 481.905‘65. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 178.414 05 Deleži 2.090 Naložen denar 153.369 68 Hran. vloge s kapital, obrestmi 338.794 — Inventar premični .... 462 15 Predplačane obresti posojil . 534 86 Zaostale obresti posojil . . 2.990 48 Rezervni zaklad 595 45 Gotovina 31. decembra 1902 . 7.155 33 čisti dobiček 377 38 342 391 69 342.391 69 II 1 Kmetijska hranilnica in posojilnica v Staremtrgu, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za sedmo upravno leto 1902. Člani: zažetkom I. 495; v upravnem 1. prirastlo 30, odpadlo 8; koncerni. 517. Deleži: začetkom 1. K 990; v 1. 1902 prirastlo K 60, odpadlo K 16; stanje koncem leta 1902 K 1.034; odpovedano: 3. Denarni promet: K 432.769,42. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila Naloženi denar Obresti naloženega denarja . Inventar premični .... Zaostale obresti posojil. . . Vrednost kolekov .... Deleža Gotovina 31. decembra 1902 . 244.461 79.049 2.792 446 3.127 5 1.004 1096 02 23 83 22 02 94 Deleži Hranilne vloge s kapitallzova- niini obrestmi Predplačane obresti posojil . Neizplačena nagrada odboru, ' kurjava in svečava . . . Rezervni zaklad čisti dobiček 1.304 320.650 478 430 7.962 1.426 99 20 37 70 331.982 26 331.982 26 jega je imela ,,Centralna blagajna11 s pojedinimi članicami od 1. januarja do 30. junija 1903. V izkazih bo označeno seveda tudi zaobrestovanje. Pozor! Vse one članice, ki še niso vposlale računsk ih zaključkov za leto 1902 in ki še niso odgovorile na razposlane okrožnice, najnujnejše pozivamo, da ne odlašajo več. Zveza gospodarskih zadrug na Štajarskem, Gradec, Mehlplatz 1, nam naznanja, da so ji prijavile njene članice živinorejske zadruge za oddajo sledeče govedi čiste pinegav-ske pasme: starost а) plemenske bike, 1 —3^2 leta б) mlade „ l1^—2 „ e) krave . . . 21/2—5 „ d) breje telice . . V/2—3 ,, c) telice .... */2—2 „ Zadružništvo v Nemčiji koncem leta 1902. Koncem leta 1901 bilo je v Nemčiji 15.013 zadrug, a koncem leta 1902 bilo jih je že 16,488 in sicer 11.322 posojilnic, 1.499 za nakup in prodajo, 2.239 mlekarn in 1,428 družili zadrug. To so zares velike številke, ki kažejo ogromen razvoj zadružništva. Podlistek. Mala pripovest iz kraja, ki še nima posojilnice. V prijazni dolinici leži velika vas; svoje župnije še sicer nima, tudi ne glavarstva, sodnije in davkarije, — a prebivalcev ima več, ko marsikateri trg — in ti obdelujejo v potu svojega obraza svoja polja in se jim dobro godi, če je dobra letina — če ni, pa tarnajo in s strahom ogledujejo svoje kašče, ki se praznijo in praznijo, dokler ne zgine zadnje zrnce in pride — glad. V to vas prišel je pred kakimi desetimi leti na Slovenskem dobro znani gospod, z blagim namenom, da poduči vaščane, naj si ustanovijo posojilnico, ki bi jim nabirala v dobrih letinah skupila za prodane pridelke in bi jim v slabih letinah priskočila na pomoč. Nič ni opravil; v svoji trmi so se mu vaščani smejali, meneč, da ne rabijo posojilnice, ker imajo itak v bližnjem mestu šparkaso, ki jim da, če treba, posojila. Odšel je. Prišel je Mozes Hosenbluth; ogledal si je kraj, ki mu je jako prijal, ne samo radi tega, ker je lep, temveč najbolj radi tega, ker ni hotel imeti posojilnice. „Tu je za Mozesa Hosenbluth pravo polje, tu še bom kaj zaslužil — drugod se nam vbogim Židom, že itak slabo godi, ker so povsod te proklete posojilnice, da ne moremo napraviti svoj ,rebakl “ — je modroval Mozes Hosenbluth — in se naselil. Prijazen je bil z ljudmi, povsod se jim je dobrikal, — pri tem je pa drl, kolikor je mogel — in polnil svojo mavho. Prišla je spet slaba letina — vaščani bili so pobiti, Mozes se je pa na tihem smejal, ker je vedel, da bo kaj zaslužil. Preskrbel si je od drugod veliko žita in ga prijazno ponujal — in dajal na up. Vaščani so ga hvalili, da je dober mož. Tudi župan se je zatekel k njemu; bil je to pošten, delaven in tudi trden mož, pisal se je Vrban Kolač. Mozes ga je preprijazno sprejel. „Gospod Kolač, gospod župan, s čim vam sme vaš preponižni sluga postreči ?“ „Nekaj žita bi rad — bila je slaba letina —“ „Koliko hočete — — gospod župan, gospod Kolač, vaš preponižni sluga vam ga da." „Malo trda je za denar------------“ „Ali, gospod Kolač, dragi gospod župan, pustiva to — saj ne zahtevam denarja — ko boste spet pridelali, pa boste vrnili žito." „Hvala lepa — če ste tako dober — za obresti pa le kaj zaračunite." „Obresti, obresti, pravite, da vam naj zaračunim; nikdar — nikdar, brez obresti vam pomagam; koliko pa rabite?" „4 vagane (cente) bi rabil." „4 vagane — danes je cena 10 goldinarjev vagan — — toraj skupaj Hranilnica in posojilnica pri Sv. Jakobu ob Savi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za peto upravno leto 1902. Člani: začetkom I. 108; v 1. 1902 pristopilo 16, izstopili 1; koncem leta 123. Deleži: v 1. 1902 prirastlo K 32, odpadlo K 2, koncem leta K 246; odpovedano: 0. Denarni promet: K 84.513'86. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Inventar Posojila Zaostale obresti Nal. denar pri drnzih zavodih Obresti naloženega denarja . Delež pri Ljudski posojilnici . Delež pri Gosp. zvezi . . . Gotovina konec leta 1902 . . | 189 30.294 110 14.611 147 4 200 165 54 84 42 05 50 Deleži Hranilne vloge s kapitalizova- nimi obrestmi Preplačane obresti od posojil Rezervni zaklad Čisti dobiček 246 44.569 231 503 174 78 50 45 62 45 725 35 45 725 35 II | Hranilnica in posojilnica pri Sv. Juriju ob juž. železnici, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno leto 1902. Člani: začetkom 1. 104; v I. 1902 pristopilo 49, izstopili 0; koncem leta 153. Deleži: začetkom leta K 520; v 1. 1902 pristopilo K 245, odpadlo 0; koncem leta K 765; odpovedano: 5. Denarni promet: K 228.747"74, Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K 1 h Posojila 86.523 68 Deleži 765 Nal. denar pri družiti zavodih 17317 65 Hranilne vloge s kapitalizova- Inventar premični . . . i 232 90 ni mi obrestmi 113.480 — „ nepremični .... 7.676 19 Plačane obresti oil posojil. . 137 75 Zaostale obresti posojil . . 235 18 Dolg na tiskovinah .... 33 02 Vrednost tiskovin 300 — Rezervni zaklad 291 59 Tirjatev na najemnini . . . 63 — Čisti dobiček 677 63 2 deleža pri Zadružni tiskarni 1.069 80 Delež pr „Gosp. zvezi11 . . . 1 000 — Gotovina 31. decembra 1902 . 699 34 1 I 1 115.385 36 115 385 36 Hranilnica in posojilnica v Šmariji, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, za drugo upravno leto 1902. Člani: začetkom leta 158, vi. 1902 pristopilo 25, izstopilo0; koncem leta 183. Deleži: začetkom leta K 316; v 1. 1902 prirastlo K 50, odpadlo 0; koncem leta K 366; odpovedano: 0. Denarni promet: K 131.111-38. Imetje (Aktiva) K h Izguba (Pasiva) K h Posojila 34.290 Deleži 366 Naloženi denar 32.637 44 Hranilne vloge s kapitalizo- Inventar premični .... 194 58 vanimi obrestmi .... 70 117 55 Zaostale obresti posojil . . . 40 18 Rezervni zaklad 102 21 Gotovina konec leta 1902 . . 3.724 68 Čisti dobiček 301 12 70.886 88 70.886 88 -• 187 — 40 goldinarjev — kaj ne —-------------kar malo zadolžnico in podpišete čez ta znesek.“ Kolač je podpisal in povsod hvalil Žida, kako je postrežljiv. (Dalje prihodnjič.) ki se vrši vsled sklepa predsedništva v ponedeljek, dne 13. julija 1903 ob 3. uri popoldne v posvetovalnici „Ljudske posojilnice" v Ljubljani, Kongresni trg št. 2. Dnevni red: VABILO na izredni občni zbor „Kmetijskega in konsumnega društva v Št, J ur ju ob j. ž.“, registrov, zadruge z omejen, zavezo", Denarni promet. Na tekoči račun so nam vposlali sledeči zavodi: Cerkno, hr. in pos. (1.6.) K 9573 17 Hrenovice, „ „ „ (4.6.) „ 1500'— Gorica, central, pos. (10. 6.) „ 38478'32 Planina, hr. in pos. (13. 6.) „ 500’— Gorica, central, pos. „ „ 6000 Bled, hr. in pos. za blejski kot (14. 6.) Mošnje, hr. in pos. „ Sv.Kunig. „ „ „ Jesenice, „ „ „ Gorica, sentral. „ „ Škofjaloka, Ij. hr. in pos. „ Jesenice, hr. in pos. (16. 6.) Horjul, „ „ „ Idr'ja, „ „ „ Kranska gora, „ (17.6.) Tržič, hran. in „ „ Šmartno pri Litiji, hran. in posojiln. „ Trebelno, hr. in pos. (18. 6.) škofjal.,lj. „ „ „ Kranjska gora, „ „ kkofjal., Ij. hr. in pos. „ Smlednik, „ „ „ 10000 — 2000 — 1000 — 4000-— 40000’— 1000'— 1000-— 1400,— 1500 — 1000-— 1000-— 1000-— 2000'— 2000'— 2000'— 1000 — 200'— 1840-67 ^'ešnjica, „ „ „ Šmartno pri Litiji, (19. 6.) „ 3000 hran. in posojiln. 1000 Zagradec, hr. in pos. n » 1000 Mošnje, „ „ „ n n 500 ^lruge, „ „ „ št. Jur ob juž. ž., (20. 6.) „ 2500 hran. in posojiln. n » 2000 Trebelno, hr. in pos. n 200 Dorica, , Kandija, Semič, , Srednjavas Kranjs.g., , Mengeš, Mošnje, Bomžale, Skofjal, Ij. Kranj. g„ (20. 6.) (23. 6.) „ 3254-4Ž 6000'— 1500 100 100 200 60 100 1000 1000- VABILO na izvenretlui občni zbor »Slovenskega vinogradniškega društva, reg. zadruge z omejeno zavezo v Ljubljani", 1. Poročilo likvidatorja. 2. Posvetovanje in sklepanje o prodaji zadružnih nepremičnin brez javne dražbe. 3. Slučajnosti. V Ljubljani, dne 17. junija 1903. Gregor Šlibar m. p. predsednik. ki se bo vršil v nedeljo, dne 12. julija 1903 ob 3. uri popoldne v prostorih deške šole. Dnevni red: 1. Volitev načelstva in nadzorstva. 2. Pogovor o razdružitvi. 3. Raznoterosti. Načelstvo. Vsaki gospodinji je čestitati, ki glede na zdravje, prihranek in dobri okus uporablja Kathreiner-Kneippovo sladno kavo. Vljudna prošnja: Pri kupovanju ne zahtevajte samo .sladne kave« ampak izrečno vselej — Kathreinerjuvo —- Kneippovo sladno kav in odjemajte jo le v izvirnih zavojih, kakršnega kaže ta podoba. -V - / ^>7 IPKathreinerjeve tovarn! Ijpl Monakovo. L mimiki 3? ŽE O- IILj E ID poslovanja hranilnic in posojilnic na podlagi vposlanih mesečnih izkazov za mesec maj 1903. 1 m o Preiemki Izdatki Denarni promet Hranilne vloge Posojila - S vloženo vzdignjeno dano vrnjeno > c s« ~ o vloženo vzdignjeno dano vrnjeno t> c " =5 o K V K V K 1 v K 1 v K 1 V K 1 v K 1 V Roč ? Rova 6832 22 8314 27 15146 49 1642 2274 54 4225 48 1090 210 Rovte (za mare) . . . 2724 53 2583 11 5307 64 958 — 718 85 1850 696 177 „ (za april) . . . 6503 92 6211 25 12715 17 3197 61 1780 81 4410 2960 178 „ (za maj) . . . 3709 85 2573 58 6283 43 2328 72 1183 88 1380 920 178 Selce 15743 21 10952 66 26695 87 9213 46 7689 58 3140 3080 299 Semič 11409 59 12769 66 24179 25 6750 — 6098 04 3621 30 1860 ?+6 Senožeče 4486 70 4033 58 8067 16 — 100 3630 2610 276 Sevnica ? Sinčavas ? Skrilje ? Smlednik 4636 89 4276 89 8913 78 4222 89 400 12 Sorica 13757 36 13617 36 27374 72 13650 40 390 100 100 14 Srednjavas 20353 39 22362 73 42716 12 16106 35 3896 14 10965 2310 376 Staraloka 14275 40 18119 74 32395 14 6261 14395 30 120 1114 _ 214 Stari grad . . . . ? Stari trg ? Struge 9584 80 9580 43 19165 23 4634 6856 95 400 33 Sv. Ema ? Sv. Jakob ob Savi . . 2792 84 1854 90 4647 74 1672 950 28 900 455 128 Sv. Jurij ob j. ž 8318 15 13026 43 21344 58 5559 63 2939 48 4530 95 163 Sv. Jurij pri Kranji . ? Sv. Križ pri Kostanjici . 14259 30 11764 40 26023 70 8808 1772 38 9913 4238 50 626 Sv. Kunigunda .... 8594 67 14755 19 23350 06 4265 30 3084 8622 87 79 „ Lenart . . . . ? Šebrelje 6921 07 6802 58 13723 65 2541 4572 74 749 85 334 75 42 Škocijan 8806 87 9406 04 18212 94 7731 02 3123 59 6256 80 860 467 Škofjaloka 16029 25 11621 36 27650 61 14100 1000 15 Šmarije 5760 49 4802 62 10563 11 3134 88 2384 17 904 100 189 Šmartno 8737 93 5627 76 14365 69 2624 2206 04 3280 150 Šturije 4540 88 5447 06 9987 94 1924 72 1294 65 3330 400 172 Št. lij pod Tur. . . . 8171 85 6945 79 15117 64 4880 890 69 4017 1485 05 123 Št. Janž Št. Jernej 2723 68 1045 70 3769 38 155 88 927 14 90 26 138 j 8338 51 7550 34 15888 85 3012 4646 68 2750 1116 458 St. Peter ? St. Rupert Št. Vid 13816 07 13265 79 27081 86. 8794 2480 4990 2170 184 10706 01 11922 63 22628 64 5143 — 6650 26 5260 377 Tinjan ? Tomaj 2044 45 1539 52 3583 97 1610 35 91 1475 300 323 Tomišelj 8425 15 9141 03 17566 18 3510 — 6505 53 2622 1898 304 Trebelno 6044 67 4381 77 10426 44 3282 — 2676 22 1680 310 146 Trnovo 19015 72 28307 23 47322 95 9781 39 10656 11 17217 88 7978 44 656 Tržič 10819 95 9666 61 20486 56 7558 50 1179 91 2870 1615 66 113 Tržišče 1861 96 1825 29 3687 25 1491 214 02 600 360 90 Tunice 4284 32 4161 10 8445 42 2452 952 98 2000 240 44 Velike Lašče .... 25537 62 24454 21 49991 83 10843 40 20400 38i Vipava 79580 57 77760 87 157371 23 45402 36 24417 8354 82 IO65I Višnjagora . . . . ? Vojsko ? Vrhnika 34489 46 31781 32 66270 78 10153 17 4979 48 9100 7045 42 242 Zagradec 5985 97 5123 31 11109 28 1959 3800 70 300 720 79 Zatičina ? Zg. Besnica 3823 94 3771 56 7595 50 2527 75 3293 96 430 676 95 44 Zg. Tuhinj 4350 84 4854 08 9204 92 2901 2944 53 1820 1340 147 Žiri 9430 89 10372 53 19803 42 7623 4129 25 4220 1100 256 Župa Raščane . . . ? Žužemberk 13780 — 10965 20 24745 20 7210 — 3449 63 3840 08 _ 170 Opomba. Ki ikor smo že zadnjič o men ili, označ ijo vprašaj i P ■i poječ inih a v imenih , d a nam dot ični zavodi niso vposlah mesečnih izkazov. Ker se trdno nadejamo, da v prihodnjem pregledu ne bo več nobeneg prašaja, to se nravi. da dobimo od vseh zavodov mesečne izkaze, opuščamo za danes vsako drugo opazko. MIHAEL KASTNER, Ljubljana = Žgalnica za kavo = priporoča svojo najmnogovrstnejšo zalogo vedno sveže napolnjenih tu- in inozemskih mineralnih voda . vrelčnih pridelkov. Najcenejša prodaja morske soli in soli za živino, voznine prosto na vsako železniško postajo. vedno sveže žgana kava, vsakdanje pošiljatve po železnici in pošti. ^ 10—3 =Zaloga petroleja in olja = za poljedelske in druge stroje ter mline. Ponudbe, vzorce in cenike na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto. Delniška družba tovarne strojev N. HEID v Stockerau. Trijerji (čistilniki) za vsakovrstne namene s kovanimi plehi patent „Heid“. Trijerji za laneno seme, deteljo, rž, lečo in bob. Vprave za skladišča, posebno dober sistem in popolna Izvršitev. Excelzior, mlin za šrotanje, pat. „Heid“. Lahek za goniti! Veliko naredi! Nizka cena ! Nad šestdeset prvih odlikovanj ! 17'.) 12—6 M 0001)0000000000300000000000000000000000# o C. kr. priv. R pred ognjem in tatovi varne g mt blagajne 'SH | prodaja najceneje dobro znana tovarna blagajnic O M. Adlersfliigel | založnik Raiffeisnov!h posojilnic o Dunaj, L, Franz Josephs-Ouai št. 13. 8 (170) 24—11 g m 00000000000000000000003000000000000000^ Zarezane strešnike vštncne (Strangfalzziegel) in francoske (gepresste Falzziegel) zidarsko opeko «* Cement, roman in portland glinaste peči in štedilnike plOŠČe Za tlak, šamotne in cementne kot vse drugo stavbinsko tolčtgo I ponudijo po najnižjih cenah v poljubnih množinah asa) m-* 3. ?. Vidic & Comp. Ljubljana. Patentovane sprave za žveplanje trt Jcibinstavno i duplo delajoč • ŠKROPILNICE PR0TI\ PERONOSPORI TER V5E POTREBNE VSAKOVRSTNE POLJEDELSKE I VINOGRADARSKE STROJE, prodaja v najboljši izvršitvi, vlG.HELLERmlOHMU H. Praterstrasse 49 Zastopniki se iščejo ! Ceniki brezplačno. 171 12—9 IMF" Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah. —191 - luan Hebel^ stavbeni in umetni ključavničar T7* Celjl, Poljske ulice štev. 14. se priporoča za izvršitev v njegovo stroko spadajočih del, osobito pa priporoča svoje najnovejše patentovane strelne priprave == ■■= proti toči moji strelni možnarji so iz kovanega železa, ne pa, kakor pri drugih konkurenčnih tvrdkah, Vliti — (178) 10-6 varni so toraj proti zr.~— razstrelbi. zzzzz Brezplačni ceniki na razpolago. „Gospodarska Zveza" v Ljubljani, Gradišče št. 1 naznanja, svojim udom, da ima vedno v zalogi vsa potrebna umetna gnojila, kakor Tomaževo žlindro, kalijevo sol, solitar, superfosfat (koščeno moko) in Barthel-ovo Majno vapno. Naročila se točno izvršujejo I iftpcoli. "latiuo8* Nj. svetost papež Leon XIII. sporočili so po svojem zdravniku prof. dr. Laponiju gospodu lekarnarju G a b r. Piccoliju v Ljubljani prisrčno za hvalo za doposlane Jim stekleničice tinkture za želodec in imenovali „Dvor. založnikom Nj. svetosti1. Imenovani zdravnik ter tudi mnogi drugi sloviti profesorji in doktorji priporočajo bolehavim G. Piccolijevo želodlono katera krepča želodec, pospešuje slast, pospešuje prebavili. 176 24—6 Ijanje in telesno odprtje. Naročila vsprejema proti povzetju in točno izvršuje G. Pic coli, lekarnar „pri angelju1 v Ljubljani, na Dunajski cesti. Tinkturo za želodec pošilja izdelovatelj v škatljah po 12 in več stekleničic. — Poštnino mora plačati p. n. naročnik. © e ® * © * © e ® e ® Dad 200 $trcjeu v zalegi! )(ajboljs6 mlatilnice, gepeljne, trijerje, čistilnice (pajkelne), slamoreznice, mline in preše za sadje, fine kose, srpe in amerikansk kosilne stroje (Damo tudi na poskušnjo) in vse potrebščine za poljedelstvo v veliki izberi priporočata po nizki ceni Karol Kavšeka nasl. Schneider & Verovšek trgovina z železnino in zaloga strojev Ljubljana, Dunajska cesta 16. 186 6—3 Slovenski ceniki brezplačno. (§•©•©•©•<§•© Kadilci pozor! Najboljše svetovnoznane „Kclske pipe" v izvirnih oblikah zelo okusno izdelane, znotraj vzorno, na poseben, umetniški način Izkovane, tako da je zametanje nemogoče. Kadivec izkusi na svetu vse možne „patente" pip, toda nazadnje se vendar vrne k pravi kelski pipi, ki mu edino more osladiti življenje. 181 x—5 Nizke cene! Elegantna uprava! Zahtevajte cenik! Društvo „gospodar" v Hustopečich-Hranic, Moravsko. Denar si prihranite, če vsakovrstne poljedelske stroje, orodja, šivalne stroje, trombe, cevi, kakor tudi mašlnsko olje in motore, splošno za najboljše, priznane, kupite v zalogi 3ranc Zemana, Po.ja^&. =4. 50^r NB. Kedor mi preskrbi naročila, odškodujem ga za njegov tnul dobro!!! i82 7—4 Vse tu naznanjene predmete preskrbi tudi »Gosp. Zveza« po orig. cenah. — 192 -- Jpretni za5topnil5cd iščejo! cti a_5 <33 e* od cd (=3 cd C=Sh cd (=5 <33 C3 E—1 &-H V2 o 5=3 |-£5 O CZ3 O Sh Svetovnoznana !!! Nad 350.000 v raM. Kad 600 prvih odlik.!!! ALFA-LAV AL-Separator-j i so najboljši posnemavci smetane je dobiti v 14 različnih velikostih, posnamejo od 40—2000 litrov v eni uri. Popolne oprave za mlekarne na roko in s silo, kakor tudi vse mlekarske stroje (172) 12-8 in posode. Popolne naprave za led in ohladitev za mlekarne, pivovarne, klavnice, mesarje od 450 do 300.000 toplin (kalorij). Najcenejša in najboljše delujoča ohladilna naprava. Akcijska flniM ALFA-Separator, Dinaj. Zaloga za južne dežele v Gradcu, Annenstrasse 26. * „ALKA Mitteilunge n“ brezplačno, s Jprctni za5tepnil tS3 S. PO po cc> tsa Cro. $=2 3 INajizvr-stnejši in pr»iznano najboljši $treji za mlatiti s patentova-nimi okroglimi in mazljivimi tečaji, na roko in na vitdl ali z motorjem, vitelji (kopje) ilHpPifc. - ::Si' /1 plugi iz jekla, brane, poljski valarji, stroji za sejanje ,Agricola‘, amerikanski stroji za košnjo in žetev, za mrvo, deteljo In žito, za obračanje mrve, grablje za seno in žetev. Preše za seno, slamo, vino, sadje in hidraulične preše. Mlini za grozdje, stroji za obiranje grozdja, mlini za sadje, brizgalnice za trte in rastline, priprave za sušenje sadja in prikuhe. Izdeluje po najnovejši in poznano najboljši napravi Ph. Mayfarth & Comp. tovarne za poljedelske stroje, livarne železa in zavodi za napravo plugov. Ustanovljene 1872. DUNAJ, II./l. Taborstrasse št. 71. 000 delavcev. za nap rego, mlini za čiščenje žila, trijerji, 1 za roškanje J turšice, e+r»ni5 vo rovoninn s patentovanimi, okroglimi in maz- Sirojl Zd rezdlliuu Ijivimi tečaji. reznice za repo, mlini za Šrot, parniki za krmo, štedilne peči, obračljive sesalke za gnojnico in vse druge poljedelske stroje 185 8—4 Odlikovane s čreas 500 zlatimi In srebrnimi Svetinami Itd. Obširni katalogi brezplačno. — Zastopniki in prodajalci se radi sprejmo. Izdajatelj; Gospodarska Zveza v IJubljani. Odgovorni urednik dr. Tlljem Schweitzer, odbornik Gospodarske Zveze v Ljubljani. — Tisek Zadružne tiskarne v Ljubljani.