URN_NBN_SI_DOC-GWMISMES

Libri. International Library Re­ view. Copenhagen, 28(1978)1-4. Lanski letnik te revije s svojimi prispevki iz najrazličnejših dežel sveta objema skoraj celotno ze­ meljsko oblo in s tem dokazuje svojo internacionalnost. Zanimivo pa je, da je v tem letniku anglešči­ na skoraj popolnoma izpodrinila druge svetovne jezike, saj je en sam članek napisan v nemščini. Lahko se kar odpravimo na po­ tovanje okoli sveta. Najprej se ustavimo v Afriki, od koder prihaja kar pet prispevkov: dva iz Nigerije, pa še iz Zambije, Malavija in Ugande. Nigerija je imela, preden je postala neodvisna (1960), eno samo univerzo, v teh letih pa so odprli še štiri. To je tu­ di prva afriška država južno od Sahare, ki ima svojo nacionalno bibliografijo. Prvi bibliotekar naj- starejše nigerijske univerze v Iba- danu (ustanovljene 1948) je namreč vneto zbiral in hranil nigerijske publikacije ter pozneje dal tudi pobudo za zakon o obveznih izvo­ dih. Od leta 1975 v Nigeriji upo­ rabljajo ISBD(M), gesla washing- tonske Kongresne knjižnice in De- weyevo decimalno klasifikacijo. Nacionalka izdaja ISBN nigerij­ skim založnikom že od leta 1974. Potem ko je nacionalka postala uradno član ISDS (International Serials Data System) leta 1977, je bil ustanovljen tudi lastni center za označevanje serij. Leta 1978 so registrirali 480 serijskih naslovov. Čeprav je 85®/o nigerijskih publi­ kacij v angleščini in le 15°/o v ni­ gerijskih jezikih (teh je 394, od katerih je 106 zapisanih), so nige­ rijski lingvisti že izdelali prilago­ ditev pisave nekaterih nigerijskih črk za računalniško rabo. Medtem ko je nigerijska nacio­ nalna knjižnica že dosegla raven razvitega svetovnega knjižničar­ stva, pa se avtor prispevka iz Zam­ bije po dolgem uvodu o nekakšnem novem »zambijskem humanizmu« zavzema za tak razvoj tehnologije v knjižnicah, ki bo v skladu s po­ trebami večine zambijskega ljud­ stva, ki je pretežno poljedelsko, in citira iz knjige dveh azijskih kole­ gov z značilnim naslovom »Boso­ nogi knjižničar«. Sestavek o zgodovini in razvoju tiskarstva in založništva v republi­ ki Malavi nam prikazuje skromne začetke neke civilizacije, ki so jo prinesli misijonarji in jo skuša vzdrževati in razvijati sedanja ne­ odvisna vlada. Gre za pospeševa­ nje izdajanja takšne osnovne lite­ rature, ki obravnava osebno higi­ eno, prehrano, nego otroka in go­ spodinjstvo, kakor tudi vseh šol­ skih učbenikov in lokalnih časopi­ sov, kajti tovrstna tuja literatura, polna tujerodnih tradicij in običa­ jev, je navadno izredno dolgočasna Knjižnica 23(1979)1-4 177