Poglejte na Številke poleg naslova za dant ko Vaia naročnina poteče. Sku-iajte imeti naročnino vedno vnaprej plačano. GLAS Usf slovenskih delaveevv Ameriki Telephone: CHeltea 3-1242 25th. mt Um Part Office a* New V«l M. X„ Act «f Cwfmi mt Uarck Srd, 1878. u 88MJ vrt KOT HA DA C "GLAS NARODA' po poŠti SVOJ D01 No. I I — Stev. I I NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 16, 1942 - PETEK, 16. JANUARJA, 1942 Volume L. — Letnik L. WELLES PRIPOROČA EDINSTVO PREDSEDNIK VARGAS OTVORIL KONFERENCO — LJUDSTVO JE BUČNO POZDRAVILO DELEGATE. — ARGENTINA SE ŠE VEDNO OBOTAVLJA SODELOVATI Konferenca ameriških vna-njili ministrov, ki 'bo določila smernice cele zapadne poloble glede vojne in držav osišoa, se je pričela včeraj popoldne v palači brazilske poslan s k e zborniee. Predsednik Getuiio Vargas jo med glasnimi vzkliki delegatov iu občinstva {»ozdravil zastopnike 21 republik. Ameriški delegat, državni pqjlta ju ik Sumner Welles je v svojem govoru pozival vse republike, da prekinejo vse diplomatske odnošaje j. Obii&em, da naj bo zapudna polobla združena in edina in naj gospodarsko sodeluje kar najtesnejše. Predsednik Varga« je pripo med Jugoslavijo in Grško Jugoslovaniski kralj podpisal sporazum glede obrambe, vnanje politike in trgovine. Jugoslovanski kralj Peter in grški kralj Jurij sta včeraj podpisala sporazum, po kaito-rem se obe deželi zvežeta v o-ambi, vil an ji politiki in v i-nozemski trgovini. Jugoslavija in Grška sta izjavili, da sporazum predstav-Ija splošne temelje -/a oigani —I- Rusi vdrli v nemško črto Osem kozaških kavalerijskih divizij napada Nemce pri Vazuzi. — Vroči boji na Krimu. zacijo balkanske zveze ter z zaupanjem pričakujeta, da bo-jdo v bodočnosti k temu spora-ročal vsako žrtev za obrambo zurnu pristopile tndi ostale zapadne poloble; Welles pa je balkanske države. Oba kralja sta izjavila, da mora biti, da bo zagotovljena neodvisnost In mir v balkanskih deželah, temeljno načelo: Balkan za balkanske narode. Povdarjeno je bilo. da so a- zagovarjal prelom diplomatskih odnošajev ter priporočal skupno produkcijo vojn. ma-terjala, da bodo države osišoa t eni prej poražene. Rio de Janeiro je bil v praznični obleki. Banke in trgovine in šole so bile zaprte in 300 °reslvne (,ržave iskonecaJe balkanske države, ker med nj-i mi ni bilo nikake tesne zveze ma vrsiama j" SG vpattV m kan in se polastile ene države za drugo. Sporazum določa skupni generalni šiab obeh armad. Generalni štab ibo imel vedno pripravljen načrt za skupno obrambo obeh dežel, ki boste tudi imelis enako orožje. Rusi so včeraj v Valdajskem pogorju z veliko sil« vdarili J na Nemce ter so s ponovnimi kavalerijskimi napadi zavzeli važno mesto Seližarovo, jnžno o navzlic svoji ponudbi sprejet v aktivno voja.ško službo, bo pa sprejet kot tehnični svetovalec pri nekem trgovskem podjetju, pri Podmornico zasledujejo Kapitan ribiške ladje, ki je rešil posadko potopljenega paraika, pripoveduje o rešitvi. BOJI ZA SINGAPUR diplomatsko službo in skušajo zastrupiti odnosa je med ameriškimi republikami, povzročati notrazlje nesoglasje, zanetiti notranje spore ter vodijo obsežno vohunstvo po vseh republikah. Welles je tudi rekel, da bodo Združene države storile vse, da latinskim republikam poma-majo s surovinami in industrijskimi izdelki. Za Wellesem so govorili še drugi ministri, največ odobra vanja pa je bil deležen mehiški vnanji minister Ezequiel Padilla, ki je med drugim rekel: "Japonsik napad ni veljal samo Združenim drŽavam, temveč na <«?lo Ameriko. Na Filipinih mala čerta ne umira samo za Združene države, tem več za Ameriko. 'Svoje Obveznosti bomo ob- nevamiuri, ali "pa stoje" ločeni ,dri*H pod P^njimi pana-ena od dru?e " meriškimi določbami,'ki določa- jo : ako je bil eden iamed nas napaden, da (bomo šli vsi branit Ameriko." ♦Sinoči je brazilski vnanji minister dr. Aranlia delegatom priredil svečan banket v vna-njem uradu. Danes bodo na konferenci stavljene ra^ne resolucije. "Poglavitna stvar je samo, da onim republikam, ki so sedaj v vojni ne bodo zadali smrtnega udarca oni aigenti osiišča, ki vživajo gostoljubnost ameriških republik." I Welles je rekel, da vsi diplo-jpiati osišča zlorabljajo svojo Avstralski vojaki, ki so stali v rezervi vseh pet teti nov vročih bojev na Malajskem polotoku, so ibili sedaj vrženi v boj severno od Johore morskega preliva, ki loči Singapur ou a-stijske celine. •Še predno so Japonca pričeli vojno na Pacifiku, je bilo pogosto poročano, da prihajajo veliki transporti avstralskih vojakov v Malajo. totla do včeraj avstralski vojaki v bojih'j niso bili omenjeni. To vest so prebivalci Singa-pura sprejeli z velikem veseljem. kajti prepričani so, da se Avstralci ne bodo le branili, temveč bodo proti Japoncem pričeli ofenzivo. Zadnje dni so bili po celem STRAH NEMŠKIH UJETNIKOV Poročilo iz Kaire v Egiptu poroča o veliki razliki med nemškimi in italjanskimi vojnimi ujetniki, ki prihajajo iz Libije v Egiptf. Nemški ujetniki so večinoma v velikem strabu, ker jim je bilo zabito v spomin, da jih čaka strašansko trpljenje v ujetništvu. Vsi prosijo, naj njihova imena ne 'bodo sporočena v Nemčijo, ker jih po vojni čaka občutna kazen, ker so se podali. Ttaljanski ujetniki pa se obnašajo popolnoma drugače; — Prav nič ne prikrivajo, da so veseli, da so bili vjeti in pravijo, da bodo njihove družine tu Vojaški, mornariški in obrežni oddelki iščejo po obrežnih vodah nemško podmornico, ki je včeraj oddala tri torj>ede na tanker Xorness komaj liO na Ijong Islandu pri New Yor-ku. Veliko število bombnikov išče podmornico, da vrže ma njo bombe. Magnus Isaksen, kapitan ribiške ladje Malvina R., ki našla rešilni čoln, v katerem je bil med drugim tudi kapitan Harold Hans-en. pravi. da je podmornica šla na delo zelo premišljeno. Kapitan Hansen mu je povedal, da sam ni vedel, da je bil njegov 7>ar-nrk napaden, dokler ga ni za- Malajskem polotoku veliki na- di ako izvedo- da KO bu jWerem je vojni department ^ Mo^'^W zainteresiran. Tajnik Stimson je na časnikarski konferenci rekel, tla se je Lindbergh, ki je bil rezervni polkovnik v zračni sili, v pondeljek zglasil v njegovem uradu in ga vprašal, ako ga more porabiti vojni depart-rnent. "Povedal sem 11111/* je rekel iStimson," tla smo vedno pripravljeni sprejeli vsako informacijo, pomor in nasvet od vsakogar, ki je za to sposoben in sem ga vprašal, v katerem oziru bi mogel največ koristiti. "Odgovoril je, da bi mogel j za sedaj največ pomagati v tehničnem preh^kavanju." "Naslednji dan se je posvetoval, a ^reneralnim poro«"m-kom H. H. Arnoldom, šefom zračnega generalnega štaba in Robertom A. Lowettom, nadomestnim zračnim tajnikom. J?e«M vam morem samo to, da se bo z našim odobravanjem posvetil trgovskemu tehničnemu projektu, za kar se vojni department posebno zanima. Mislim, da sem vam s tem vse povedal." v del drugi torpedo. Podmornico je bilo mogoče natunčno videti, kako je mirno stala in streljala torpede. Ko je 'bil oddtm tretji torpedo,- w po- veljnik podmornice ni zmenil, ako se bo moglo moštvo tankerja rešit i ali ne in je od-plul s pozorišča. Kapitan in mornarji so bili rešeni 13 ur po napadu. "Na Malvin B. smo ribarili okoli 2.30 popoldne," pripoveduje Tsaksen, "ko smo opazili, da se nekaj premika v daljavi. Ko smo rišli bližje, smo videli, da je bil rešilni čoln, v katerem so bili kapitan Hansen in 7 mornarjev.*' Drugi parnik torpediran pri New Yorku? Včeraj se je po New Yorku raznesla vest, da je bil do|*>l- livi, kar je prišlo Angležem popolnoma prav, kajti raAle-jane so bile ceste, vsled česar ^o bili Japonci zadržani v svojem prodiranju. li vjeti. Četniki tudi na Hrvatskem Sedem zračnih napadov na Malto ! Vojno poročilo, *ki je bilo iz-jdano v Valletti, glavnem mestu Malte, ob H zvečer, pravi, I da je v teku že sedmi aračni Delovanje četnikov se je se-j napad istega dne. Vsled moč- Poalanci se morajo registrirati Generalni pravd ni k države New York j«1 odredil, da se morajo vsi |>osianci, katerih je 201, in ki so v vojaški starosti, registrirati od 14. do Hi. fojmi- daj iz Srbije razširilo tudi na 'nega streljanja protizračnih topQV pa morajo letati sovražni bombniki zel« visoko, -zato tudi ne morejo zadeti svojih ciljev in je škoda le neznatna. Hrvatsko. Berlinsko poročilo na švedski lif^t Goeteborg Posten pravi, da je poglavnik dr. Ante Pavelič degradiral dva hrvatska častnika, ker sta bila v zvezi z uporniki, ki so se bojevali le nekaj milj od Zagreba. Ob istem času poroča šved-,s(ko časopisje, da se nahaja po: veljnik jugoslovanske vojske ge/3ral Draža Mihajlovič v Bosni, da dvigne vsatjo na Hrvatskem. Potnica štev. 1 T\o je imel ocHh>i* poslanske zbornice za potovalne delavce zasliševanje, je jx>klical tudi predsednikovo soprogo -Elea- dne samo kakih 7."» milj od New Yorka torpedi ran že drugi a-meriški parnik v 32 ur ali. Mornariški department pravi, da od postaje za mornariško pa-irolno sIužIm) nima <» tem nika-fcili zanesljivih poročil. Povod za govorico sta dala policijska načelnika v Quogue, L. I., Ross Frederioo, in v Hampton Bays, i j. T., H. Sutter. Frederico je rekel, da je prejel sporočilo, da je nek pa-tiolni aeroplan opazil na razburkanem morju čoln s štirimi možmi okoli "24 m. od Shinne-cocka, L. I. Sutte-f pravi, tla je tudi sam sT | isto, toča malo drugače, namreč, da je patrol-ui aeroplan videl parnik, ki sej je potapljal. Kaj je resnice na tem. do sedaj še ni bilo mogoče dognati. Ogromna japonska ladja potopljena Ajnerikanei so včeraj zadali mnogo zelo teakih vdaivev Japoncem iia suhem, na morju in v zraku. Neka ameriška podmornica je potopila velik ja-iH)uski parnik s 17,000 tonami, protizračni topovi so izstrelili dva sovražna l»oniibnika. in so zadeli več drugih, kopna armada }>a je odbila močan japonski napad na Ba'taan polotoku Luzona. (Jeneral Douglas MacArthur je tudi sporočil v Washington, da so vse ameriške bojne iadje srečno pobegnile iz Manile in da se sedaj nahajajo v Holand-ski Vzhodni Indiji, kjer operirajo proti Japoncem. Nemški aeroplani so spuščali n0r Rooseveltovo. Predsednik padali luči, da bi razsvetlili pokrajino. Anglija bo hranila Grke Angleško gospodarsko ministrstvo je naznanilo, da bo Anglija poslala živež na Grško. odbora je rekel: "Upam. da ne boste razžaljeni, Mrs. Roosevelt, toda nek član našega odbora vas je imenoval "potnico št. 1*' in mislim, da nam boste mogli povedati, kaj se godi po celi deželi." Mrs. Roosevelt se je nasmejala. Diplomati v W. Va. V White Sulphur Springs, W. Va., kjer go že iiHkaj dnevi nemški, madžarski in italijanski diplomati s svojimi drir/i-nanu, so te dni prišli že ataljan-skiT m murski in bolgarski diplomati. Diplomati botlo tam ostali toliko časa, da bo vse urejeno za zameno ameriških diplomat skdli zastopnikov. Cetndki trosijo letake v Jugoslovanski krt>gi v Londonu pravijo, da so posebni odposlanci generala Draže Mi-liajloviča 'prršli v stik z nasprotniki osišča na *M4 a dO PnblUUM fij HUvepIc Publishing C oelo leto If.— : u pol leta ta.KO. Naroda" tana)* «mU ra št, 2. •ki so povečini glavni odborniki nadih bratskih podponw'li organizacij, ki tvorijo Jugoslovanski Pomožni Odbor, slovenska sekcija. Po: oča, da je im 1 odbor že precej dela v preteklosti, ko je pomagal pri dveh prireditvah, ki ste bili vprizor-jene v pomoč pomožnem« fondu. Izpove nadalje da se je z obfflna prireditvama doseglo dober moralen in finančen uspeh, zakar je odbor poslal že $1500.00 fia glasnega blagajnika Leo Jurjevca y Chicago a doma imamo «e nekaj stotakov na rdkah. Tajnik lok?-lmga odbora či-*a imena zastopnikov, ki so bili izvoljeni pri posameznih dru. štvih. Navzočih je okoli'40 zastopnikov in zastopnic, precej Fe jih je imenda ni udeležilo radi premrzlega vremena ali pa =o pozabili na dfitum.-. T-ajajJk pove, da je poslal našim društvom in posameznim slovenskim skupinam 124 pis?o odzvali. Predsednik pozove Japka X. Roerejjp, da naj orčše delovanje lokahi^žra odbora JPO ter razmere v domovini. Odbornik Rogelj obrazloži poče-tek in orpaniz j ran je pomožne akcije, kateri nač-elraje jo glavni odibomifei naši-h slo-ven^k'fh bratskih onganizaeij v Ameriki,, ki so zastopniki glavnih odborov. Izpove nadalje, da ima pomožna akci ja postavno dovoljenje od državnega d-partmenta v Wa^hingtomi. da sane nabirati denanio. pomoč za naše trpeče in nesvo-l>odne brate in onkraj morja. Vlada v Wasliingtonu zahteva od tega odbora v^ak meseo natančen račun glede fi-naaičneca stanja. S tem hoer poudariti, da tu ni na mesUi nikako nezampanje. ker nabrani denar je pod kontrolo glav nih odborov .iin<ših podpomrih orsranizaci j ter vlade Združenih držav, v Nadalje opisuje razmere naših ljudi onikraj mor^a. Pripo veduije, da se je po najnovejših poročilih izve?delo„ da so se morali iz za&edendh krajev na Gorelijslvem in Štajerskem izseliti nejprvo -visi oni. ki so v teh krajili naselili po prvi svetovni vojni. To so bili po v.c*;mi primorski be^uuici, ki soj iskali zavetja v Jugoslaviji. Za njimi je sledilo izganjanje, vodilne inteligence, tako da ni o-etalo tam vec vodilnih mož in žena. Nato se je prijelo, naseljevanje Nemcev pa. vise. v.t<čje kmetije. Nazadnje so pričeli izjgao.iati še. dnige Slovence iz v«etli zasedenih krajev, kater« sedaj pošiljajo na Poljsko. Konično povdarja, da je sedaj Amerika v vojni, ter da bo potreba storiti tudi dosti za ob-raanbo te dežele, ki je sedaj naša domovina. A'Pelira na di*u-štva, da naj kupijo obramfbne hranilnt« bonde ter po svojih miočeh darujejo amieriškemu Rideeemta križii. . In ko stoixio • ** to prvo dolžnost, naj po danih močeh nallprajo tiudi denaTne prispevke z* naše nesrečne brate in sestre onkraj morja. To n^birfmje je popolnoma v to-tflasiju z drža-vnini. departtneai-tom v Washingtonu, katero nam je izdalo omenjeno dovoljenje. iKoneno. odbornik >11- gesti'ra.ekeaja, za nabrani denar kupil obraiiijbne bolide, tako ^la se bo s tean naroraniih denarjem naj prvo pomagalo A-merilki. pozneje j)a naši stari domovini. ■Za tem; .pokliiV predsednilk oflbornika- Matt Putrovčiča, ki dobro.zamišl eneiii nagovoru pojasnjuje vprašanje, k:iko so pioramo onranistnnt: v Cleve-laiuiu in okoliei. Posebno lepo je navzočim ppudaril, da naš narod v domovini ne neo-re pričakovati pomoči od no-betiotra drugega ^ kot pd ame-riških Slovencev. Ako ne pri-d? od nas4 ne bo prinel od ni-ikoder. Nadalje opiše glavni odbor pomožne organizacije, ki je najboljši zastopnik slovenskega naroda v Ameriki, kajti glavni odborniki so izvoljeni od d^mokratičaieirn' zastopstva nah bratskih društev v Amieriki. Zato ima lahko vsak Slovenec zaupanje v to pomožno organizacijo. NT-ato priporoča, da bi se društva v Oleve^andu prganijzirala okoli svojih domov, v katerih zborn^ejo. narodni dom bi bilo sredice za vsa društva, M v nj^ant zborujejo. Priporoča, da naj drustra darujejo k zsvojih Uacami kajti to je Tijiii denar: i? teran laTfko prima gacio nesreSij domovini Pri %'^akem društvu naj bi se pooblastilo enega, najbolj priporočljiv bi bil društveni tajnik, ki bi pobiral prostovoljne darov« od društvenih članov. Vsak lahko dobi rezitne knj'-'z:^ od lokalnega odbora, ki £o napravljene talko, da se ima popolno kontrolo nad sprejetim denarjem. Tako naj bi društva okoli svojih domov napravila igre, koncerte ali .podobne prireditve v pomoč rojakom onstran morja. Priporočljivo bi bijo, da bi direktorji domov sodelovali s temi društvi ter jim odstopili dvorane za njih seje in prireditve. Odbornik Petrovčič je zaključil svoj govor z apelom* na vse navaoče, da naj pomagajo in organizirajo svoje postojanke okoli svojih domov ter na.j poniagajuraskem zboru, ki so ga vstanovili dijaki 3>uques-ne vs-tolčillšča v Pittsbursglm. Pa. in pr;reja svoje koncerte tei .je najboljši tamburaški zbor v Združenih drže vali. • Oharlene Posgay, sopran istinja in Gene Krhin, tenorist IjetoŠiijo sezono bo na>top:l nmogili najboljšHi koncertnih dvoranah ^>o Združenih državah. . V Thermopoli, Wyo., je naprodaj star avtomobil. Napis na kari'se'glasi: l'Ka prodaj— obroei ^75., —"brez obročev #15. V svobodni ^Franea^i nmiajd begunci španske repiiblikau-ske a fina tie uiin|Pri okrajnem pravosodju v Montaufbanu ,so ciij.vodiii 25 jšpancev na dolgo dobo v jeci za komunistično aktivnost. Vladna odredba kanadske vlade v Ottawi prepoveduje o-sdbam japonskega pokol jen ja libariti v kanadskem vodovju ali delati na obrežnih rebiških ladja li. Na Kitajskem-je v teku delo na novi zvezi z Indijo. Na tisoče Kitajcev hite /- delom, na želeanrici, ki 'bo zvezala Kitajsko z Indijo. Brez modemih priprav je mogoče s pomočjo breabrojnili delavcev v kratkem zgraditi, železnico, ki bo naravnost zvezala notranjnost z Kafku t o iu Bomba vem. V slučaju, da Japonci uničijo Burma cesto, ibo še zmirom mogoče dovažati vojne potrebščine za Oaiigkajšekovo armado. Amelia Pentek koirtraltiistkija JERRY KOPRIVŠEK in njegov orkester na plo^čali Tereziuka Polka Nji planinca Li—valCek Str. H 575 In DEQCESNE UNIVERSITY TA3IBURIČA — kv. M 571 Za inz. cenik In reiw J^V^č' su jj obrnite tia: JOHN MAKMCH Inc. Ij 463 West 42nd Street, New York j JPO alov. isekcija vključuje v«e Slovertce in Sloce«9pei onkraj miorja, s tem so vključeni tudi primorski Slovenci. Stavljeno je b ilo tudi- vprašanje glede organiazaoije sloveiiskiih župnij fcl je nabirala denairne prispevke ter jih pošiljala v domovino, kot so to poročali časopisi. Tudi na to vprašanje so dofbili navzoči [povoljen odlgovor. .Zastopnica društva-SUZ v F/uclidu. Mi's. Albina Vesel, ?e je p riglasila, da dai*tfje lokal-nemu. odboru-^št. 2. $25.00 Za tako velik dar se ji predsednik lepo zahvali. . ISta/vljen- podpiran iu npre-jet je bil predlog, da se sestanki durštvtfnih zastopnikov vrtijo visaka dva m-rteca. Odbor določi primeren dan v mesecu marcu. [KJončno piVxLsednik apelira na vse navzoče, da naj pomagajo Ameriki v tem boju za svobodo in demokracijo vsega sveta, da kupijo obrambne bonde in darujejo RdtC-emu križu. Enak apel napravi tudi ifcn*. Josephine Zakrajšek, ki pobira prispevke za Ameriki Rdeči križ. S tem je bil večerni red končan in predsednik je zaključil Zborovanje. John Gornik, piv-ds. • J. N. Rogelj začas. zapis V New Yorku je naprodaj po trgovinah slaokor po 6 do £ centov funt. V tem času ga je mogoče kupiti samo po dva »funta na enkrat. Naval gospodinj za sladkor ^e bil tako velik, da je bilo potrebno omejiti nakup. Sladkorja je dovolj, gospodinje pa imajo še vedno v spolnimi pomanjkanje tekom -prve ^svetovne vone. Ako se ne bo-plo pomirili i-n 'kupili samo za •tedensko ix>t rdbo. ibo morala država kaj ukreniti. Rečeno je t odi, da nameravajo eioločiti višek na ceno sladkorja. Trgovec ponavadi (napravi od pol centa do cent profita pri funtu sladkorja. Cena 9. januarja je bila povišana V New Yorkku bo tamburaški zbor priredil 'koncert v nedeljo 25. januarja in. sicer v Palm Garden, 306 W-est 52nd za 100 funtov St. Pričel se bo olj 3. popoldne, po koncertu pa bo oles. IZ NETOK0RJENE JUGOSLAVIJE. Neki tuji opazovalec, opisujoč borlx' četnikov, pripoveduje o sledečem žalost, prizoru: Skupina četnikov ja »krita v neki koči čakala sovražnika. Slovence. Odgovorilo se je, daj4>edem ur so se borili z nad- moenim sovražnikom za življenje in .smrt. Ko so ubili maio-go vo.iakov in končno izstre-Eli zadnjo svinčenfko, «o zažgali hišo. Splezali so na streho in vrgli vsaik svojo bombo mled sovražnike, nato pa si vsak sebi pognali v glavo krogle, zadnjo, ki jo četnik vttdno prihrani zaise, ter popadali v ogenj. •Tako umira 'četnik, tako u-mira narodni borec, tako umira tisti, ki ljubi svojo svobodo nad vfce in ki je pripravljen aa svoj narod žrtvovati življenje. Walter Soroka, basist. Amelia Pentek, kontni It istim ja Vodja tambnražkega zbora je Matt L. Gouze, sipa slovenskih s t arise v. V zlxn n je $e drug Slovenec Edward gambol tenorsko samospeve pa ob sprtmijevariju tamiburašev poje tudi Slovenec Gene Krhin. BOLGARI SO UJELI JUGO-SLOV. LETALCA. Iz Sofije poročajo, da so' bol-gai*ske zasedne oblasti v Pirotu ujele* iznaneiga jugoslovanskega letalca StepaucAlča Ko^tiča .ki se je udeležil Obistreljevunja Custeudila. . iStepanovič Kostič je obtožen da je v času, ko jr, sam z drugimi obstreljeval Čustendil, izdihnilo mnogo civilnih prebivalcev in postavili ga bodo pred sodišče, ki mu bo >odilo za to <<^loč.rostv-o.', - Da bi bilo pomanjkanje slau-korja, ni vprašanje. Kuba je za letos povečala produkcijo, da nadomesti izguibo vslcd vojne na Filipinih in Hayaji. Naravo se pa lahko pričakuje pomanjkanje, ako (t>odo gospodinje laipoyale desetkrat toliko 'kot ga re.-ničuo potrebujejo. Vsaka gospodinja naj vpo-števa vladne nasvete in ne bo treba ji se bati pretiranih cen i u pomanjkanja vsakdanjih potrebščin. * Jutri je sv. Anion. y Mehiki praznujejo ta dan niesta in vaši, ki so imenovane po tem svetniku.,Na deželi je še .vedno v navadi blagoslovi jen ježivine .ravno tako kot je bilo pred le-ti. ★ .Urad za produ]k<^jo.y \Yash-ingtonu je nazaianil, da je bila podaljšana doba v kateri ni mogoče, kupiti novo karo oz. truka. Prej je ibil nakup prepovedan do 15. jaiiuarja, ker pa načrt za racijo kar ni še izgo-'-tovljeu, ibo prepoved obveljala do 2. februarja. * Ce želi zdravnik ali . druga oseba, ki ima prednost pri na-Jbavi obroča za av to, i;aibi novega, mora izročiti uradu "Federal Tire .Adnimiiitracije" svoj stari obrabljeni obroč, predno dobi dovoljenje za nakup novega. Vprašanje je nastalo, kako je nekaj takega mogoče ako si je tat prilastil o-fbroča. Odgovor na to je bil: Potem dotičnemu treba kupiti pri prekupčevalcu. starine stari oibroo; kei*. brez .starega obroča ne dobi dovoljenja za novega. -GLAS NAROD "A" — Ne« M Friday, January 16, 1942 T -8 T ANOT1JII L 1 M • ■ CUT De MAUPASSANT: iilo ladja .Bilo ji, včeraj 31. januarja.) t i. tla moram iti takoj na Ko sam obedoval iwi svojem Re, y Čegar bližini se j starem prijatelju Jurju Garinu wecila neka jadrnica, ki je otok jo vstopil služabnik in mi izročil debelo pismo, tujih znamk inj Kjštn i 11 peča tov. '"Saj devote!'' je rekel Jin l i. "K veda." In začel je brati osem strcs-iii dolgo pismo, popisano z veli ko angleško phavo. Bral je počasi in pazljivo. Za tem je položil rekel: pi; "(Hsdna zgodba je to. katere ti nisem še nikoli povedal. Truden ^lir<"a j. ki >e mi je bil "pripetil na Silvestrov vr<"-<»r. l*vaj-M*t l.it je ž<> od tt^ira. lS-nes sem star petdeset leK tenvo juie,-li mesto za seboj. Dan je bij wth Nt n, eden onih dni ki leze n^ srcu in jemljejo človeku moč in energijo. Y>e na oko-:ii jo ležala m igla. mokra ka- S'isem mu (mogel verjeti. Čr-j začudenje opazil na njem žtirj lučka je bila < ddaljena uaj- os.obe, ki. so se uw .gotofro Vp^i inj dva kilometra obali J prestrašile kakor jhz njih. Po- ■Nisem mu auogel verjeti. Or ufc .. manj dva kilometra od obali J prestrašile kakor jaz njih •fToda, kapitan, ua nustoi,] kg tudi mladih tleklet je »tal kjer se nshaja ladja je voda star gospod. Najmlajša je ho-najimtnj sto metrov globoka."! tela zbt žati, -staivjŠi dve sta ie "ISto metrov, da, prijatelj,''j pa Usho oklenili očeta. pe je nariiuejal. "Niti dva n*e- 44 Ali ste vi lastnik te lac^je'; tri ne, da veste." Za tem mi me je v prasul v slabi franeo-je pojasuil: "Sedaj je Še pli-1ščini. ma. Za dve uri set greste lahko izpmbajat in če hočet - . pridete po suhem do hdje. Za-ostati seveda ne sinete dalj ne- tančnejšega o nesreči, mi je začel pripovedovati: Vihar je gnal ladjo daleč na odprto morje, da je nismo mogli več pripeljati k bregu. Samo del tovora so rešili. Moja naloga je bila, mitanč-, no prefgledati -vse okoliščine in i*** vedno bolj približevali. dognati, kaj je bil vzrok ne- N;, otoku bili kmalu, sreči. Od men je bilo od v L- Voda je bila r« - že toliko upa-no, kaj bo sturila družba. dla. da smi Šel po ob dn na iz-"Ma:ija.u Jožef" — tako proti ua-clli ladji. Ho- je In snovala ladja -- je pripoJ^'1 **m po Puščavi, kiM' -1° l»>hi vedoval kapRtan. "je bila 'Že,'pi^ par niilult4,lu' voda. stara. V viharju s0 jo metali ;Lft<,*a * :n kmii-i valovi k: kor moi*ko lupino. 44Da, gospod!" 4.4Ali si jo lahko ogledamty?" 4 4 Se vedo- go»pod." Začel se mi je na d (»Igo in ši- dtnržbi, katere ravnatelj sem h]\ zelo prijazen človek. K' 'st-m ga v.prašalj ve ve- kaj na- zagnalo morje na la zastonj. "V daljavi sem zapazil tonilo točke. 4'Ali je to ottok Ref" sem vprašal kapitana. >"T>a, gospod" Kapitan je pokazal .;<> na drujro točlčo v morju. "Ali vidita?" "Da. kal je to»" "•To je "Marija Jožef!'* go poldrugo uro. Ta obal je n oko zahvaljevati, toda jaz ga rafvaa kakor miza." j nisem razumel, ktr je govoril ^Kapitanu sem -e zahvalil inj angleško. Dekleta so bila šel v cspridje lad? , odkoder] krasn;, pos ,bno starejša, stara sem mogel lahko videti mest^j kakih osemnajst let, je bila ce St. Martin, kateremu smo sveža kot cvetlica. Vse Angležinje «h> podobne darovom morja , ta tukaj mi je pa zdela, kot da bi vstala iz pt ska. ker je bila barv^ njenega obraba poilolma rožnati barvi Školjk" ;n ker so bik. njene oči globoke kakor morje. Ker j<' govorila nt koliko boljše francosko kot njeti oce,-j bila ona za tolmača. Natančno sem ji moral popi«-!.ll. kako u> je zgodil:/ lit sreča, unw-nio lu sem bil pri njej. Navrniena je bila na stran- njenV >t Tie so pe«ek." VŠaJČa" poliijč. "je bf-' ''I15 r'?"/!,>it0, ^ioml.je- iiistmii *» I'm'- ^'^e razpoke so bile iv>iiie I>otiie jieska. . Spletal sem na kiov in žarel prodirati v notranjost. Ni - enkrat sem zasijal natl sel) o j človt-Ške glasov Do mozga me 7e pretreslo. Zdelo rm je, da se je prebudil kak mrtvec v- no-trnu.'osti in da bo zdaj pa /dar stopil predme. ITitel «em n.-i krov in ua tnrgsta, naSib pisateljev in praviapnv oče pravilne sio-venSdine v tem svojm romano žiro in zanimivo popisuje iivljeuje na deželi. cena $1.75 V &OBOTVU Spisal Ivan Matičič. (205 strani.) Ivan Mafičič Je eden tistih red-kih našita ljudi, ki ne poena samo vojne in njenih grozot ter posledic, ampak zna tndi vse pretresljivo opisati. Cen* £1.25 v zarje in&oyii Spisal OTON ,Z*3PANCiČ> 0 NajbolJSi in Se živeči slovenski pesnik podaja s to sblrko »opej *eksj umotvorpv. ^eaml so posvečene njegovi Seni Ani. cena -$1.:— Naročite knjige Še danes! ZADNJI VAL Spisal IVO ŠORLi Poznani slovenski pisatelj nam v tej knjigi podaja zelo zanimiv* podatke o svojih doživljaj IJj v Rogaški Slatini. cena II.- ZNANCI . Spiaal RADO MERNIK . Poznani humorist v t^J knjigi kaže razne značaje ter knjigo ssm označuje kot "Povesti ln orlsL" cena $1.25 OJNE Spisala Bgrta pl. Snttner 228 strani Cena 50 centov *Sm RAZPRODAJA SLOVENSKIH KNJIG po zmerni ceni Po 50c zvezek Amirej Jernovac (Ivan Albreht) Blagajna Velikega Vojvoda (Frank Hdler.) Rele no?i mali junak. (Dostojevsbij) Filowrfska igodba (Alojz Jirasek) Kaj at je Makaru sanjalo (V. Koro- lenkii) različnih potih (Fcase FrltKp) Peter Pavel C&var (Ur. L Pregelj) Pravi«. Kladiva , (Vladimir Levstik) Slika Doriane Gray (Oscar Wttfa) Verne duSe v vicah (Prosper Mirim«) Zapiski iz mrtvega doma (A. M. Dostojevski) Po 70c zvezek Do Ohrida In Bitolja (Ivan Melik) Po 75c zvezek Reiregor (Artur Beraede). Po strani klobuk (tfcunir Falgel) Zlati Pantor (Sinclair Gbck) Rdeča Megla CO. R. Frieto Po $! zvezek tgrabljeni milijoni (E. G. Seiiger) Veridieus (Pater Kajetan) ~ Sivko (JE. .Thompson) ^ Rudarska balada (Marija Majerjeva) Prigod be čebelice Maje (WaMemar BonselaJ) Plngvlnski atok (Analole Frane«) Pisane zgodbe (Janko Kael. Po $1.25 zvezdk Skrivnostni studenec (Pavd Keller) Po $1.50 ZV< Zločin in kazen (F. M. Tigrovi zobje (Mavrice , e) Kristal Dimsc (Jack «Ilsterija (Gustave le Po $2.50 Višnjeva rrpatica (VL Levstik) Rojake prosimo, ko pošljejo za knjige, da se iposlžujejo UKITBD STATES oziroma C A N A D 1 'A N POSTAL MONEY O R D B R ako je Vam le priročno. V zalogi imamo še nekaj spisov najboljših slovenskih in tujih pisateljev. Imena 6o navedena v tem seznamu. Kdor bi tedaj hotel še kako knjigo, oz. bi jo želel prihraniti za razvedrilo za zimske večere, naj si jo naroči čimprej, predno zaloga poide. vanjo. Ko *>mo bili ie prticiej črna v liidji; je zam; mialu >a- Inia p ri sebi t "Zdi om.,iu .žusHiul Suniti).je vodel_ Skočit sem na kro\- m v -svojo naj\*eejo gro-zo stiii opazil- da je votla začela naraščati iii ila 7. ladje ni bilo mogoče xXZ i>i Lti fla ^opno. Anglež je botel prefbre^ti vodo, .kar .sem mu pa odločno fjd-veto val, češ. da bo po pretoku nekaj minut že par metrov 'visok., Nekaj T-a.sa ni, mogel nobeden izprogovoritl. sbdiijir i>a je rekla najmlajša dok lica: 'VSetla.i ^mo pa mi ubogi bro-doloiuci." Jtotel i»e zaj»mej:4i, pa .-e iii.sem uioirel. Bal šan bfcri.sDo sem se bal. Sfogoi-o bolj za dioige kakor za saautv ga s^ebe. Deklici s.ta se oklenili oeeta i« gledali na morje. In približala se je noč,, tako težka, mokra in mrzla, kakor valovi oceana. *' Ničesar dni^je. Skozi obleko čutil toploto njenega telesa in ta toplota mi je bila slatlka kakor poljub. Kiti bes. medico lii-snio vw i^pi'ogovorili.: Podobni smo bili živalim, ki se skrivajo, bo teč a teči nevarno-eti. KljuJb vsej nesreči s-e je pa poja\*il v meni občutek sreče. Srečen ^eru bil, ker sem se del poleg dekleta.. "Zakaj mi je tako čudno pri srcu?" sem vprašal ^amesra šobe, Zakaj 7 — Mogoče zato, ker sedi oaa pok-,2" nj^ne. Mala, nem ana Anirležmja. Nitjem je Ijatoil, ker je nisem mogel, totla osvojila iii pwmagala me je popolnoma. .• Iz tisoč nevarnosti bi jo re sil, tisoč neumnosti bi napravi!, zaradi nje. Ali nie je njena lepota tako omnmila? Naenkrat je nekaj zastokalo. Najmlajša deklica je pričela jokati. Oče jo je nekaj tolažil. pa jaz nisem razumel nobene besede. "Ali van zefoe, gospodična?" sem vprašal svojo sosedo. <'Da," jc 6d\-rnila. "Zelo lrtt; zebe.,T Hotel seiii ji dati plašč, pa ga ni hotela. Ker sem ga bil že stekel, sem jo ofrrnil z njim, navzlic temu, do se [e ha vse načine ustavljala. Pri tem sem dotaknil njene roke. Po vsem teJesu me je izpreJ^-tolo. Voda je vedno slliie/še bu-: taTa v ladio. Nastal ie pra\*-cati vihar. "Slabo za nas, slabo," je rekel Anglež. In res bi bilo.slabo, če bi nastal vrhar. Vihar bo pomenjal t za vse. Sunki so posta-' jali močnejši. j Angležinja se je tresla. Čutil sem, da sloni čisto na mani. Najrajse bi jo posadil v na-ročje. . Anglež je jrečkrat prižgal žveplenko in pogledal na uro. Naenkrat mi je ponudil rdko in zaklical: "Gro-spod, želim vam srečno novo leto!" Bilo je polnoči. Dal sem mar rofco. katero je krepko stisnil. Nato jo rekel nekaj po angleško in dekleta šo začela-poti: "God say? tihe Queen*" Petje se je izgubljalo v temmi noči. JCo so končale, je začela peti tarefjša. ^aerfln-at. se. je< a močno na desno stran, uesiica padla preko mene, jaz sem jo.: pa, miskč. da je napočil ugo-i jden trenutek, vso silo objel jin jo zaičel pedjubovati na liže, na oči, ustnice in na lase-. Oče je rekel: ''Kater' iii mlada_deklica-v mojom nairoe- ju je odvrnila: "Yeis!" ter sc pokušala lav-iti iz lilojcg'a 6h-junta. Takrat mi je bilo vseeno, tudi če bi se lad^ja prekja-la na dvoje in če bi paoia o4>a v vc*do. . K/. v "To ni bil^ ^čcs^j- . jiutle-ga," ^ nadal^val Anglež. uSanw suiieik. Rečeni smo." Teti a j sem opazil na morju rdfffcu.sto svetlobo. Zaklical sem in nekaj mi j.a odgovorilo. S čolnom so nas iskali. Krf-mi-r je bil v skrbeh, pa je poslal s čolnom po naš. «5ošeqii smo bili. Pol ure pozneje snio bili že v St, Martinu. Augletž ai je mel roke iii j urin ral: 14 Jlobr5 bomo večerjali dobro bomo večerjali." 'Ju ies smo dobro večerjali. toda meni je bilo težko pri srcu. Naslednji dan smo se ločili. Pred odiiodom snio si stinkali roke. in drug dr^tinu obljubili. da si borno pisali. Malo manjkalo, da nisem šel z»i njim i. Čisto neumen mu bil. Pn^pričrjn sem bil, da bi «e poročil z deklico, če :bi jo le o^ean dni prej poznal. Človek je pa wasib res endeoi. Dve leti nisem slišal ničesar o njih. Zale-m s€jn dobil pif<-mo iz New York a. Deklica mu je n aznanila. da se je. poročila in od istega časa si piševa vsako leto piTe^a' jaauaija. Piše mi, kaiko živi, prepoveduje mi o svojih sestrah, o svojih obrokih, samo o niožu ne zapiše niti besedice. •"Zakaj n*?" zakaj ne?--Jaz ji pa piiem samo o tisti n«5r, ki sva jo preživela, skupaj ua ladji. Ona je mk>goče edina« žeoska, katero sem ljubil — ne '— katero bi bil ljubil. — To sc pravi, kdo ve — in potem — vse mine. vse mine. — Skrinj se jo gotovo že postarala — najbrž bi jo več ne poznal. —< Ah, kakšna je .bila tedad — tedaj na razbiti ladji! — Kako krasno bitje! — Sedaj mi piše, da ibna Ze sj,ve lase. — ifoj Bojr, .ko jo strašno! Kje so njeni krasni lasje od pr/j? — Ne, ne, deklica z razbite ladje ne živi več. — Moj Bog, kako žalostno. kako žalostno je to vse! BRAZILSKA., JAVNOST JE OGbRCKNA SF&LČ0 UBIJANJA V JUGOSLAVIJI. (J(A).) — Jugoslov. poslaništvo v Braziliji porli udeležil pojedin in orgij nadvojvode Otona, že to £a popolnoma diskvalificira. Dvdmitni, da bi častniški zbor izgubil na njLin kaj (posebnega. Kakor sent že povdaril, nag prosi za odpust iz at*made in naj odkle na potovanje." Generalni adjutant ne je priklonil vspričo te najvišje vo-1 je. Dasi je bil minenja, da bi Wolke-nsteui zrshižil za njegov nastop preje priamanje, v< ndar si ni več upal ugovarjati. Vedri je, da ostane cesar v svoji trmi neomajen pri že izrečeni odločitvi. Ko se je po y»odanem poročilu službeno priklonil, mu je cesar jovijalno scigel v roko. 1 "Veni, grof Paar, d s je vam žal mladega moža, toda ne da se nič napraviti. Sicer pa sem mnenja- da zapravljate svoje člOvOško sočutje nevrednega človeka." Tudi to pot si adjutant ni upal ugovarjeiti. "V služb die ni oz i ru se je vedel grof Wolke.nstein brez-prikorno. D«, trdim, lahko, da je bil vzgled vzornega častnika." "Mogoče," je mimogrede priponinil eesar, "potem ima t uldi njega na vi* t i Oton. Visefltatkor je tudi on po tej aferi kompromitiran. A' armadi ne more dalje o-tarti." Generalni adjutant je odšel. Ce^ar je vstal s stola in stopil k oknu. Mrko nagubančeno čelo je kazalo, da je razgo-\ or ost a vil v njegovi duši neprijeten odmev. Kakor je na zunaj mirno presojal ta dogodek, talko ga je stvar silno razburila v notranjost, ker je računal s tem, da hi laiiko ta dogod k irdstavil dinastijo v najtonVnejšo lufč. Diol^o ji » stal ob dknu in razmišljal. Bil je v skrbeh za bodočnost svoje rodbine. Opetovani pojavi razkrojw v krogu 'jajbližjHi rodbinskih članov, so bili n o varni znaki degenera-cije, ki bi lalilko tizrnva'a v narodu zaupanje in ljubezen do dinastije. T>a bi mogli cc^arriki princi hreos sramu j:.vno nastopati. to mu je bilo nepojrrfljrvo. Pbmve-nita hladna unier-j no-1 v vseh pojavih življenja- nxn je bala prirojena. Zato mu je bilo zop:wo vsaiko zapostavljanja dvorskih nnvad. Zato tudi ni.Lmel nobenega razumevanja za iimnulziven. brezo-bzirem haikrvilč se je pridružil Šuma- uii"'n '/iplioni!! mda-Kiili nriTiniH- lioliciliin'il'n lii^o J- n*> - . Slobodan Jovanovič pi eds. vlade. — Ulpakojeni vseučili-ški professor. Rodil se je leta 1869 v Novem Sadu. Gimjna-aijo je končal v Beogradu, pravo v Ženeva. l>o leta 1897 je bil tajnik zunanjega ministrstva, od 1. 1897 do 1905 profesor visoke sole, od L 1905 profesor beograjskega vseučilišča. Sodeloval je pri znanstven, an časopisu "Zora". Srpski Pregled" "Branflč" Arhiv za pravno nauke. Bil je need uata«-novitelji in na jmarl jivejwim Kotmdniki Sipskog Književ-nog Glasnika in z Bogdanom Popovičem n.jegov uiednik in ravnatelj. Napisal je i mnogo del o raznih pol Mično-p ravnih, KgodoVlnskih in sodobnih vprašanjih. Slobodan Jovanovič je med našimi najboljšimi poznavalci javnega prava rti zgodovinar obnovljene Srbije ter med nafcijajnejsimi stilisti naše književnosti. 27. marca je bil imenovan za drugega podpredsednika vlade in na- t eon mestu ostal vse do 12. januarja 1942, ko je s stavil svojo vlado. . Draža Mihajlovič, vojni tni-naster. — Rodil se je leta 1895 v Požarevcu kot sin edinec- V. Miihajloviča. polkovnika- «rivke vojake. Tit ta 1910 je sedemnajst let star vstopil v srbsko vojno akademijo. 4.'5. razred te akademij-, se je vojne umetnosti naučil na bojišča. Leta 1912 so be*igiajski pripravniki za-r-u^tili šolo in se l>oriIi za l»odo Južne Srbije. I>raž"- Mi- iiačlm življenja mflajših princev bali^burške hiše. Marije z glavo, se je vrnil k pisalni miizi, da/bi tu v utrudljivem delu zadušil mrke slutnje, ki SO zasimcile njegovo duišo. Pri vojnem ministru. Grof ^VolkeiLstein po onem strašnem nastopu ni več »topil v nadvojvodovo palačo. Preveč prič je bilo pri onem prizoru, da bi mogla stvar ostati prikrita. Zavedal se je posledic svojega dejanja, zato ga ni čisto nič presenetil dopis vojnega ministra, ki ga je p„rzrval v avdijenco. Ob določeni uri se je zglasil v vojnem ministrstvu. davili so ga mkuetro, ki ga je taikoj prijazno sprejel, Jilu ponudil stol ter jel ž njim govoriti. "Mučno nalogo imam. t od e* izve*>ti moram po ukazu vojaška pisarne njegovega veličanstva. Zdi se mi, da nama ni trdim razglabljati zgodbe." Wotkenstein st je lahno sklonil v naslonjaču. "Ekt-celeiK-a, imitte mi pač poročiti. da naj na ukaz njegovega veličanstva vložim prošnjo za odpust iz armade. To prošnjo sem že napisal. - ln*am jo pripravljeno doma rta pihalni mizi in jo odiposljem t.ikoj, čim se vxnean iz t?, avdijenee. Vzroki za ta korak so diskretne narave in na željo vaše eiksce-lenoe lahko o njih molčiva." Minister je z lahnim usmevom :zrazil 'Svoje priznanje, da in« je grof z razumevanje«« položaja tako zelo olajšal njegov težaven posel. Zrl je v Woikenste'mu samo še stanovskega; tovariša in nič v<č oficirja. . "\%.*>el sem, da sva se tako laiiko rayukiuela, goispod grof. I^idiko mi verjamete, kako za svojo osebo o5>žaluijejm vas izstop iz cirmade. Smatrajte kot znak motiega sočfustva, za nadaljno vašo w»odo, a!ko si va^ usojaau %-j)rašati, kaj nameravate storiti po izstopu iz ofkiirsklh vrst!" "Ne pi-eostajli mi nisVsar dmgega. kakor da se popolno-3ikBi poovetim gosjK>dair-tvu na svojem posestvu. V nuoji rodbini ie tradicija, e še pri]>onnnl: "Vaša odločitev je v na«protju z ž ljo njegovegai veličanstva, da bi r.okaj let šli na potovanje." Grof *e je nevoljno vzravnal. "Hkscolcnca, oprostite! To je izgnanstvo iz domovine, kaze«, ki je nima pravice izreči niti cesar.'' "Poudarjal sem, gospod grof. da je to želja njegov t ga veličanstva. Kavalirji v vaši družabni poziciji vendar tolikokrat odhajajo na potovanja, da obogate svoje znanje in poglobijo svoje dniž dme stike. V želji njegovega veličanstva ne "idim ničesar žaljivega." Grof Wolkenstein ni ntogel zadržati sna iiljaja, ki mu je lahko kakor senca zditenil preko lic. "Ako bi tudi hotel ustreči želji njegovega veličanstva, bi izpolnite*' te žel .je ustavila gnuotne zapreke. Služil sem vktic Jet kot oficir in nisem mogel s plačo pokrivati niti potrebščin vojegn življenja. S tem so se moje inwinmke laainere. tako poslabšale, da .si ne morem do\-oliti lukisusa daljnih potovanj 1*° svetu. Kksoelentea, bes te pač uvkkli ne 7. de-oesrtbra 1941 je bil z ukazom kralja Petra II. povišan za bri-gadnega generala. 12. januarja 1942 pa je bil imenovan za vojnega ministra. Dr. MIlan Gavrilovič, pravo soda« minister. — Rodil se je leta 1882 v Beogradu. Končal je pravo v Beogradu in dokto-rirai v Parizu. Kot uradnik zunanjega ministrstva je služboval v Beogradu, Atenah, Rimu in Berlinu. Po ureditvi diplomatskih odnošajev s Sovjetsko Rusijo, je bil imenovan za poslanika v Moskvi Napii-al je, dela: "L*Etat et le Droit". "Jugoslovanski pro-bleim," "Politično-gospodanslka« demokracija". Bil je glavni tajnik knietijske stranke in potem predsedmik stianke. 9odelo\-al je v raznih di^o-maWkih in literarnih listih, tako v dnevnikih "Odjek" in "Politika" ter v Srbskem Rnji že\-nrni Glasniku, v katerem je daljni čas pisal politični pregled. 27. mrvrca 1941 je bil imenovan za ministra brce listnice. MILAN CURČIN NA PRISILNEM DELU. Izviduli smo. da se mimo mnogih drugih intelektualcev, narodnjakov vseh poklicev hi strokovnjakov, ujeli in odpeljali na prisilno delo v solarno na otok Ston znanega zagrebškega časnikarja in enega najmočnejših imtelefkt.uale:v, IVSv-lana OurvLna. Skoraj 26 kt je izdajal in uTejoval re\Tijo 'Nova Evropa*. Znan je kot iskren in nesprav-Ijiv- Jugoslovan, čvrstega značaja in velikih duhovnih spodobnosti. Pii svojih blizu fiO. lotrh iirora seds.i skupaj z drugimi nesrečniki kot brezpravna ruž nj garati pod nadzorstvom italijanskih bajonetov, katerim Pavelizročal v^akoarar. ki se mu je zdel nevaren al L ki bi ga mogel ovirati pri izvrševanju njegovih gnusnih in zločinskih del. KUPUJTE DEFENSE BONDS STAMPS i n ROJAK OKREVAL. Moj bratranec Joseph Obreza mi poroča, da je že skoro popolnoma okreval ter da je že zapustil bolnico in da bo v kratkem, natopil fevoje prejš-no parobrodnio službeno mesto. Ta novica ane je, kakor nas vse ostale tukaj^u.ii sorodnike in znance, zelo razveselila. Njegov sedanji naslov se glasi: Joseph Obreza,. 201 De-cator St., Niew Orleans, La. (Pozdrav! Authonv Svet. Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo. Nations (V angleškem jeziku) RECEPTI VSEH NARODOV 2.°° KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali jj; i:: ## m M iV 15! Stane samo ^"Knjiga je trdo vezana iri ima 821 etrani"^BlJ || | Recepti ao napisani v angleškem jeziku; ponekod pa so* i \ , I tudi v jeziku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi]\\ \ ^ Ta knjiga je nekaj posebnega sa one, ki se sanimajo kuhanje in se hočejoN v njem Čimbolj , 4 izpopolniti. 1 ^^^^^^^Naročite pri ...... j sanimajo za#i > izveibati in^i > ANTON SUBEL PRIREJA KONCERT. Ko i>e je vršila velrka slovenska p riredba v New Yorku v korist in v pomoč našemu ljud «tvu v Sloveniji, je prišel tudi Mr. Sufoel, da sodeluje, pri pio-> granuu, toda program je bil pre-oej ol>sežen in naš baritonist je zaključil, da bo pametneje in bolj smiselno, če priredi on sam koncert v pomoč našemu tnpe-čen»u narodu. S to njegovo "d-:jo smo se nunogi strinjali, m danes naši newyorski javnosti sporočan*, da se bo ta koncert vršil na 25. januarja 1942 in sicer v Slov. Nar. domu v BroOklvnu. Mr. Šifbel me je obvestil, da bo pri koncertu sodelovalo tudi pe\-sko društvo "Domovina" v pesmi od Nevina, "Rožni venec". Datum, ki je bil prvotno oznečen, se j?i moral, spremeniti. Tozade\uo spremembo je že enkrat omenil l»t "Gla» Naroda" in tako je upa ti. da ne bo nHhče prezrl popravka gledei datmiia. f?lm*anskr dom je Mr. iSu-blju na ixdio v vseh ozirih, kot sporo^«. zato je Upati, da ako pride zadostno število rojakov na to prirecfbo. bo uspeli prav lep. Menda na trefoa nobeneirai Slovencu ali Slovenki v Neir Yorku posebno naglašati, da bo konoert Mr. šublja izreden užitek za vsakogar, ki bo po-setil priredbo. Njegov bariton m njegov nc«top je že mnogokrat napravil na nas na jglob-lji vtifi. Naš pevec-umetnik ena peti resnobno in otožno, kot v "Slepcu" in "Kje j? moj mili dom," ali pa razfe:«no in šaljivo. kakor smo ga cesto slišali v narodnih popevke h o ljubezni in drugih prešernih čurv-stvrtfh. ki jih je narod vpletel v kitice svojih priljubljenih pesmi. To pot bomo brez tlvoma čuli h*pe pesmi, ki nas bodo Opominjale na ljui>o domovi^ no, katera dan^H ječi pod kruto peto tujcev. S pevcem vred se bomo vračali nazaj v dobo solnčne inlladostti, ko smo sami prepevali po dom'<čili lepih krajih, ž njim vred si bomo slikali v mislih bodočnost, ko bo naš zdaj tako trpeči rod zopet zaživel svobodno življenje. V nedeljo potno!dn.° 25. januarja ne zamudimo piilike slišat! lepo slovensko pe?em. predvajano po umetniku, ki živi med nami. Pomaga jno našemil pevcu do najlepšega uspeha za — domovino. Primorska Slovenka. Posebna Ponudba za nove Naročnike DA LAHKO CITATE NOVI ROMAN OD ZAČETKA Ako Vas prijatelj se ni naročen na "Glas Naroda", in ako želi citati nekaj posebnega, o-pozorite ga, da je pričel dne 2. januarja izhajati novi roman: "KAKOR PLAZ". Ker list tiskamo le v gotovem številu, ni nam mogoče vselej vstreci novim naročnikom in jim pošiljati zamujene številke. . . Torej ne prezrite. Prosimo, povejte prijatelju, oz. prijateljici sedaj in ji izročite spodnji na-rocilni listek. Zasigurajte si list že zdaj, ker imamo samo nekaj preostalih številk na roki. POSEBNA PONUDBA 2 meseca $1.— NAROCILNI LISTEK Upravništvo "Glasa Naroda" 216 W. 18th St., New York, N. Y. Pošljite mi list "Glas Naroda" za-— mesece. Priložim svoto $--— « List začnite pošiljati z dnem 2. januarjam, 1942. i Trne ............................ Naslov .......................... Za celo leto____$6.00 Za pol leta ______$3.00 Za četrt leta____$1.50 Geilo o4išča V nasprotju z znakom " V'1 med združenimi narodi, so si države osišča postavile geslo "Viva Roberto!" Ime "Roberto" je sestavljeno iz prvih zlogov Ro-ina, Ber-lin in To-kio. Japonci bombardira jo Japonski aeroplani so včeraj z vso silo vdarili daleč v Ho-'andsko Vzhodno Indijo in so bombardirali AmBx>ino» kjer je veliko vojaško letališče. SMRTNA KOSA " Sporočam vam, da sem sprejel žalostno vest iz Pitt^bnr^ha Kan«., da mi je moj brat Jaiktfb Baloh umrl na Novega leta dan. Ilama je bil iz Zgornjega Tuhinja pri Kamniku, po domače Kolenčev. Tukaj za-p.tfcJča žalujočo soprogo. 5 sinov in brata, v starem kraju pa 2 sestre in več sorodnikov, ako so še živi. Pr. Baloh. žalujoči brat Lmzerne, Pa-. ITALIJANSKE SOLE V JUŽNI SRBIJI. V delu Južne S rhije, ki ga je zasedla Italija, bodo na' ukaz. ministrstva prosvete odprli italijanske šole, kjer bodo poleg italijanskttga jezika uporabljali tudi albanski. . KNJIGARNI SLOVENIC PUBLISHING CO. 216 West 18th Street : . Hew York, N. Y. Zopet sprejemamo naročilo za to zanimivo knjigo. Rojake prosimo, k o pošljejo mm naročnino, da se posluinjejo — UNITED STATES oziroma CANADIAN POSTAL MONEY . ORDER, ako je v*ki le prirofao SEDAJ LAHKO DOBITE LASTNOROČNO PODPISANO KNJIGO TWO-WAY PISATELJA LOUIS-A ADAMIC-A ZA NAVADNO CENO $2 so Pri naročbi se poslužite naslednjega kupona Pošiljam Money Order za lastnoročno podpisano knjigo: "THE TWO-WAY PASSAjGE" za $...... Moje ime —-------- St., ulica ali Box št.----------- Afesto in država--------—__ Naročite lahko to knjigo pri: KNJIGARNI "Glas Naroda" 216 WEST 18tb STREET NEW YORK