V morje večnosti! Leto 1886 gre b koncu, le samo nekaj ur še, pa že smemo reči, da je leto 1886 bilo. Večnoat je morje, veliko žrelo, ki je vedno od prto a kar enkrat požre, tega ne izpusti več nikoli. Iato velja za tekoče leto, nazaj se nam ne povrne tudi nikoli več. Clovek pa se torej nebotč vpraša: kaj mi je to leto bilo, kaj mi je prineslo ali morebiti tudi odneslo ? Ako naj damo odgovor za naše bralce na to vprašanje, odgovora za njib. vse posebej, pač priznamo radi, da tega nismo v stanu. Ta odgovor bode akorej gotovo pri vsakem drug, pri enem bode dober, pri drugem slab, pri tretjem srednji — enak bode malokje. Skoraj vsak si je kaj s kraja tega leta obetal, marsikdo pa se je tudi česa bal, mi bi pa zato želeli, da je uui, kar si je obetal, tudi učakal, ta pa, da je srečno prestal, česar se ni ogniti mogel, saj želimo vaem le srečo. Da se je to, tako po večjem, tudi našim bralcem izgodilo, za to imamo dosta upanja. Letošnje leto se je bilo namrec že v naprej razupilo ter se je celemu svetu neko gorjč na- povedalo, ker je bila v njem nenavadno pozna velika noč in vsled nje tudi drugi prazniki. Hvala Bogu, to gorje ae ni izgodilo. To leto ni bilo dobro, ali tudi hudo ni bilo. Goapodarji so s tem letom še skorej vsi kolikor toliko zadovoljni. Bogatib pridelkov sicer niao nikjer imeli, povaod se je več v spomladi kazalo, kakor se je poleti ali jeseni spravilo. Pri zrnju so brž povsodi zaoetali, tako tudi pri vinu, le tu in tam so imeli dobro branje, iz večine pa je letoa vina manj in tudi redko kje doseže lansko. Kjer imajo sadno drevje in kjer je bila letos vrsta za-nj, tam se jim je obnealo dobro in jim je maraikak goldinar vrglo. V tem pa leži za gospodarje resni opominj, naj gledajo na to, da si oskrbč sadnega drevja, ako imajo sveta, ki je količkaj ugoden za tiato. Njim, gotovo pa bode njih otrokom kedaj to na hvalo. V sveti katoliaki cerkvi je bilo tudi to leto veliko življenja. Imeli smo sveto leto in so se vsled tega po vseh škofijah obbajale posebne, izredne svečanosii. Kat. ljudstvo se je bilo, rekli bi, skoraj čez navado teb. poprijelo in tako je dobil duh katoliške vere na novo in več moči. Sv. Oče so sklenili mir z Nemčijo, z železuim Bismarkom ter je sedaj ondi novo, veselo življenje naatalo. Zatirali so bili skozi dolgih 15 let sv. kat. cerkev, toda zatrli je niso. Naj bi bili še tako radi to dognali, višja, božja moe, ki jo drži, vidi se, kakor že prej sto- in atokrat drugod, tudi v tem boju svete cerkve z Nemčijo. Boj je bil golobice z orlom. Na političnem obzorju viselo je celo leto megel in meglic, toda hvala Bogu plohe, vojske ni bilo. Še celo tačas, kc se je pri Bolgarih prekucivalo, ni se dala stara Evropa djati iz svojega mirii ter je pustila Bolgare na miru, češ; kakor so si skuha jjubo, tako pa jo naj posrebajo. Na tej avoji juhi pa že srebajo le-ti vedno in nič še ji niao do dna. Knez Batenberški biva pao izven njib meje, toda ni še dognano, če ga še kedaj ne pro3ijo, da se k njim povrne. Te prekucije in pa napete strune tam med Francozi in Nemci, tu med Angleži in Rusi — vedno je bilo straliu. da kje katera poči ter h krati zabrem~i vrišč vojske. Doslej še drže vse in pravi se. da stari netnški cesar, mož, ki ima že 90 let na ramenih svojih, ni brez vseh zaslug v tem oziru. 0 pravem easu jim namreč skrbi za olje ter jih še tako vtrdi za nekaj časa. Ali pa se mu posreči to še tudi v novem letu, težko se reče in potlej mož je star, 6ez noe ga lehko zmanjka in čisto lehko se izgodi. da mu zapojo topovi pol evropskih držav ,,salve" v grob, ko ga ne bodo še prav zagrnili. Kar se tice doma, politicno naše življenje ni veliko prida. Grof Taaffe še sedi trduo na svojem stolu in desnica v drž. zborn ne pusti liberalne levice blizu njega ter se boji, da mu kje ne prevrne stola. Grof satn pa boža liberalno gospodo in ni mu žal za brco, i-e jo more dati kje komu na desnici. Stajarsko je še posebno tako srečno, ter se počuti liberalna nemška večina pri nas tudi v dobi grofa Taaffe izvrstno in še huje. kakor poprej, rabi svojo moč zoper nemške konservativce iti zoper alov. ljudstvo. Grofu pa je malo mar za njih in isto tako za naše upitje, češ, da bomo že tiho, kedar se bomo dovolj naupili. Prav, toda tiho pa bomo potlej tudi, kedar bode vrsta na grofu, da upije. Tu pride le na poskušnjo. Iz vsega tedaj, kar vzamemo iz leta 1886 v novo leto seboj, nam je le naalo po volji, vendar pa nas tolaži lehko to, da je slovensko ljudstvo pri nas in poprek tudi v sosednjih deželah sedaj že trdno ter se ne d;ije lehko več tujcu za podlago. Oboine, ki so še v rokah nemškutarjev, postale so že redke in še v tacili ne manjka narodnih mož, to pa nam daje upanje, da se tudi te še prej ali slej otreso tujega jartna. Njim tedaj in vsem ljubim bralcem našim nveselo novo leto!"