Dopisi in novice. — Ministerstvo nauka je 18. dne p. m. vsem c. k. deželnim šolskim svetom poslalo dopis velike važnosti, ki kaže, da ni pravi način, po katerem so se dozdaj v gimnazijah in realkah vršile m a t u r e, to je, preskušnje zrelosti mladine, predno iz srednjih šol stopi na višja učilišča. Dijaki v srednjih šolah se dandanes kot jetniki v galejah napenjajo v posamnili predmetih, koncem pa se vendar ne doseže to, kar mladega človeka kaže sposobnega v celoti. V vsem dopisu ministrovem se lahko med vrsticami bere, da dementira to, kar je prejšnjim njegovim ukazom n a č e 1 o bilo. Ees skrajni čas je, da se predrngačijo ne same mature, ampak ves »Lehrplan« srednjih šol, po katerem nima veljati »das vielleicht frappirende Detailwissen, sondern die erlangte geistige Eeife iiberhaupt«. »Nov.« — Iz seje c. k. deželnega šl. sveta za Kranjsko dne 27. junija 1878. Na dnevnem redu je bilo: Prošnje za spraznjene učiteljske službe za fllologijo in laški jezik na gimnaziji v Eudolfovem in izvedbe ravnateljstva srednjih šol o vprašanji: je li mogoče zvišati šolnino? predlagajo se s primernimi nasveti sl. ministerstvu za uk in bogočastje. Poročilo dež. nadzornika za humanistične predmete na srednjih šolah o nadzorovanji gimnazije v Eudolfovem predlaga se slavnemu ministerstvu. Nekaterim gojencem na c. k. učiteljišču so odvzeli deržavne štipendije zarad slabega napredka. Na 4razredni ljudski šoli v Teržiču bode v višjih razredih nemščina deloma učni jezik o pričetku šolskega leta 1878/79. Učni čertežinac. k. možkem in ženskem učiteljišču so bili predloženi.— Poročilo dež. nadzornika za ljudske šole o nadzorovanji v Kranji se je vzelo na znanje in izšli so dotični ukazi. Predštev pokojnice ljudskem učiteljem za 1. 1879 pošilja se s primernim nasvetom kranjskemu deželnemu odboru. Začasni učitelj France Avser v Bohinjski Beli, Janez Peruci v Spodnjem Logu, in začasni nadučitelj JožefPotokar vMokronogu so bili imenovani stalni in dobili so dekrete. Določili so načela, koliko namreč imajo dobivati učitelji vojaki, klicani k vojni, iz normalne šolske zaloge, in kar se tiče dotičnih šolskih služeb, ter so poslali to deželnemu odboru, naj priterdi. Pozivi zastran kazni o šolskili zamudah, prošnje za nagrado in denarno pripomoč so bile razrešene. — Z Dunaja se poroča: V mestnem zboru dunajskem 2. jul'ja imenovani so tile Slovenci za definiti^ne učitelje: G. Anton Lipovec, dozdaj učitelj v Hornu; g. Ivan Petkovšek, dozdaj pomožni podučitelj na Dunaji; g. Jurij Vrančič, stud. phil. in dozdaj deflnitivni podučitelji na Dunaji. — Iz Ribnice. (Okr. učit. konferenca v Kočevji.) Omenjeno je vže bilo v zadnjem listu »Učit. Tovarša«, da se ima sniditi učiteljska skupščina Kočevskega okraja 3. julija t. 1. Vršila se je v istini — a vršila med strašnim gromom, bliskom in treskom, koji zadnji nam je tje grede tudi zažgal skedenj v predmestju »Gnadendorf«, ter napravil meščanom trepet, nam pa britkost in maloserčnost. Zbralo se je v šolski sobi čveterorazrednice Kočevske 33 učiteljev in 6 učiteljic — lepo število. — Predsedoval je c. k. okr. nadzornik gosp. Linhart. — Po volitvi dveh perovodij gosp. Dovarja in gdčn. Verderberjeve se je moral dnevni red zarad neugodnega vreraena na sledeči način spremeniti: 1. točko obravnaval je z učenci 4. razreda ber. vajo realist. zaderžaja »das Salz« gosp. predsednik. —Po kratkem uvodu prišedši do izraza »sol«, dal je čitati učencem odstavek za odstavkom, ter razlagal obširno zaderžaj jako umljivo. Dospevši do konca, ponavljal je g. Linhart celo b. vajo še enkrat skupno z otroci. Dalje je sledilo mehanično in deklamatorično branje. — Pokazal nam je gosp. predsednik, kako ima učitelj pri realističnih spisih postopati, in vidili smo, da pri obravnavi realij ni ravno treba folijantov, obsegajočih kemije, fizike i. t. d., marveč naj se vzame podlaga temu predmetu samo šolska knjiga, z ktero naj se učitelj popred popolnoma soznani in na vsaktero predavanje dostojno pripravi. Gosp. Linhartu smo prav hvaležni za tako jasen poduk. 2. točko praktično telovajo ljudske šole pokazal je g. Dovar v telovadni dvorani realne gimnazije s prejšnimi učenci prav točno, ter izpeljal posamne proste in redne vaje tako redno, da smo se čudili. Podali smo se potem v gimnazijsk muzej, kjer nam je zel > prijazni gosp. direktor Knap razkazoval naravoznansko zbirko, ki se je v malem času kaj lepo namnožila. — Zazvonilo je poldne, in šli smo v g. Lojevo gostilno, kjer smo bili dobro postreženi in pokrepčani. Ob dveh popoldne smo bili že zopet združeni v konferenčni sobi. — Pervo je g. Dovar bral svojo nalogo o telovadbi, ter jo ljudski šoli vrlo priporočal in opisoval. Za ta predmet so bile priporočane slovenske knjižice od g. g. Tomšiča in Zima. V 3. točki: ali zamore učitelj že v ljudski šoli kaj storiti proti nezmernemu vživanju vpijanljivih pijač in kako bi se to izpeljalo, je poročal g. Skubec modro in temeljito. Priporočal je, da v tej zadevi naj bo učitelj sam zgled reda in treznosti, ter nasvetoval pri otrocih šolske hranilnice, branje mikavnih podučnih knjig in petje. Ugovarjalo in de- batiralo se je pri 2. in 3. točki mnogo, pa brez posebnega uspeha; tudi prostih nasvetov ni manjkalo, ki so bili manj važni. Na to nam gosp. predsednik dopoveduje, kakošne morajo šolske kronike biti in kaj naj obsegajo; priporoča nam natanjčin red pri vradnih spisih in dopisih; v soli računstvo na pamet, tudi pri pismenih vajah s posebnim ozirom na metrično mero in tehto; posamezno slovr'ške vaje; odgovore učencev v celih stavkih; realije samo pri čitanju, pametno sostavo reda (učnega) šolskih predmetov, poldnevni poduk, kjer so učne sobe prenapolnene, se ve z dovoljenjem visoke šolske oblastnije i. t. d. Poročal je potem g. Papa o stanji okrajne učiteljske biblioteke, ter prašal, ktere knjige bi bile na novo za bukvarnico omisliti. Slediti je imela potem volitev novih udov knjigarne komisiji; pa je bila enoglasna želja izpolnjena, da naj stari udje še ostanejo. V stalni odbor so bili voljeni z večino glasov g. g. Papa, Erker Janez in Dovar; v deželno učiteljsko korferenco pak g. g. Erker Jan., Papa in Raktelj. K sklepu poprime gosp. inšpeUor še enkrat besedo, ter nam iskreno in priserčno priporoča red v vseh rečeh, treznost, čitanje in spodbudno obnašanjf — Za vse prizadevanje in prijateljsko ljubezen do učiteljev se gosp. nadzorniku g. Papa v imenu vseh navzočr 'h krepko zahvaljuje in skupščina se je razšla. Z Bogom! — B-lj. — K okrajni nčiteljski sknpščini mesta Ljnbljanskega. 4. t. m. se je zbralo nad 30 učiteljev in učiteljic. Predsedoval je c. k. nachornik pl. Gariboldi; zapisnikarja sta bila učitelja A. Žumer in Fr. Bahovec. Pervosednikje prebral vradne spise, ki so mu došli, in nasvete, ki jih je sta\ II okrajni šolski oblasti v pret. letu, povedal svoje opazke pri nadzorovanji mestnih šol, kar se tiče sprejetja in odpusta učencev; vradnih spisov; šolske discipline; podučevanja v posameznih naukih i. dr. 0 2. točkl: Kako naj se podučuje v mestnih šolah v jeziku . . . je poročal učitelj V. Grum, nasvetov n; stavil, a katehet Keržič je želel jezikoslovne knjige enake »Sprachbuch von Jancžič« za podučevanje v jeziku. 0 3. točki. »Izbera podučnih 1 vjig in beril za 1. 1878/79« so poročale vse mestne šole in sicer za I. mestno deško šolo učitelj V. Kumer, za II. m. d. šolo učitelj Fr. Raktelj, za dek);ško nunsko šolo katehet Keržič m za mestno dekliško šolo učiteljica Mosova. Poročila pervih treh &ol so se ujemala v tem, da je treba nemščino podučevati na podlagi maternega jezika, da je tedaj učitelju poleg nemškib beril tudi treba slovensko-nemškib ali če bočete nemško - slovenskih slovnic, zgol nemške slovnice so le za višje razrede, a na mestni dekliški šoli žele upeljati že v 3. razred zgol nemško slovnico, sicer pa vse te šole hote upeljati: J. Heinrichova nemška berila »II. in III. Theil« mesto dosihmal navadnih. — Glasovanja o tem ni bilo, ker predloge poterdi :-i obobri po §. 8 derž. šl. postave okrajno nadzorništvo. — Baje se je uže to zgodilo. — 0 4. točki: »okrajna učiteljska bukvarnica« je poročal učitelj Kokalj, nje pervomestnik. Voli se dosedanji odsek in pervomestniku se izreka »hv?'a« za njegov trud. 5. V stalni odbor se volijo dosedanji udje: Linhart, Praprotnik, Raktelj in Tomšič. 6. V deželno učiteljsko skupščino: Praproti''k in Raktelj. — Še gre tukaj omeniti samostalnega predloga učit. Raktelja: pepelnica in vseh vernih duš dan naj bota prosta dneva. Predlog je bil podpiran in sprejet brez ugovora, se ve, da razsodba o tem pristoji drugi oblasti. Seja se konča ob 11. uri. — Vdovsko učiteljsko drustvo je imelo odborovo sejo 4. julija. — Navzočnih je bilo s predsednikom vred 7 odbornikov. — Tajnik poroča o društveni delavnosti. V društvo se sprejme g. J. Jerom od sv. Križa pri Kosta- njevici. — Dvema učiteljema se dovoli obrok za plačevanje. — Drugim dolžnikom se ima naznaniti, da plačajo zaostale doneske do konec avgusta, sicer nehajo biti udje društvu. Prošnja učiteljske vdove za izvanredno podporo se reši po pravilih. — Določi se dan prihodnjega občnega zbora na drugo polovico meseca septembra. — Slorensko UČiteljsko društvo je zborovalo 4. julija 1878. — Tajnik poroča: G. Stegnar je učiteljsko bukvarnico vredil in je v njegovem stanovanji učiteljem, društvenikorn, na razpolaganje. — Razgovor je bil dalej v društvenem delovanji, o prihodnjem občnem zboru in o stvareh, ki se imajo postaviti tačas na dnevni red. — Za Radoljico bode okrajna učit. skupščina 18. julija v šoli v Begunjah. Dnevni red: 1. Opazke c. k. šl. nadzornika. 2. Jezikoslovni pouk v ljudski šoli, da se ž njim zadosti minist. ukazu dne 5. aprila 1878, št. 5316. 3. Praktična sestava in spisava prejpisanega šolskega inventara. 4. Volitev poslanca v deželno učit. konferenco. 5. Volitev v bukvarničen odsek in v stalen odbor. 6. Samostalni predlogi. — Cecilijino društvo bode imelo občni zbor v četrtek 25. julija t. 1. z naslednjimi točkami: 1. ob osroih zjutraj slovesna sv. maša v stolnici; 2. ob desetih društveno zborovanje, ki bode obsegalo: a) Nagovor predsednikov, b) poročilo tajnikovo, c) poročilo glasbenega vodije, d) poročilo blagajnikovo, e) razne nasvete; 3. ob štirih popoludne obiskanje sv. Rešnjega Telesa med petjem — v stolnici; 4. ob šestih slovesne večornice v frančiškanski cerkvi. Zvečer zabava. K zborovanju uljudno vabi vse društvenike, k drugim slovesuostim pa sploh vse prijatelje glasbe. Odbor. — V Černoinlji bode okr. učit. skupščina 28. julija. Dnevi red je: 1. Kako vzbuja in pospešuje učitelj domoljubno čuvstvo pri šolski mladeži in pri odraščenili ? (Poroč. Schiller in Germ). 2. Kako naj postopa učitelj pri porabi dr. Močnikovih računic v ljudski šoli, da hitro doseže primeren namen poučevanja? (Poroč. Rupnik in Sturm). 3. Pouk v zgodovini v ljudski šoli, učna tvarina naj se kar moč na tanko določi ? (Poroč. Šetina, Dular). 4. Kako naj učitelj vadi šolsko mladež rednosti in snažnosti? (Poroč. učiteljica Alojzija Bauer in učitelj Janez Barle). — (ŠoIstVO.) V vojake sta bila z gimnazije tukajšnje koj s prva poklicana profesorja Zeche pa Adamek. Od bogoslovja jih je bilo klicanik sedem; dva odmenjena letos za presbitera, ki pa sta po milosti cesarjevi oproščena, da bota mogla obhajati sv. novo mašo; izmed dveli osmošolcev je eden pri zopetnem preiskovanji bil spoznan preslaboten, opravila pa sta oba godno preskušnjo. — Šole srednje, t. j. gimnazija in realka, in učiteljska pripravnica z vadnico vred sklenejo šolsko leto prihodiijo soboto 13. t. m. po sv. maši, in bodoči teden se bode vršila zrelostna preskušnja na realki pod piedsedništvom nadzornika g. Zindlerja, na gimnaziji g. Šolarja, kteri jo vže ta teden vodi na realni gimnaziji v Rudolfovem; — ljudske šole in nunska dovršijo leto 20. t. m. — V Gradcu s-o nektere šole nagloma sklenili, ker so prostori šolski potrebni vojaštvu. — V Kranji ima prenehati niža gimnazija; vže prihodnje leto ne bode več I. razreda, isto tako preneha viša gimnazija v Zateču na Češkem, niža gimnazija v Sinji v Dalmaciji in realna gimnazija v Bruntalu v Šleziji.