St. 38. Sj£yX Trstu, v sredo 22. septembra 1880. Tečaj V. EDINOST Glasilo slovenskega političnega društva za Primorsko. «V edinosti ja moS „EDINOST" izlinja vsako siv Li;to (e kr., z:i polu leta 2 fil'l. 30 kr., bi Naročnina ln v*ii ilrugo naj poSilja nnmvnlštvu Via ilrlfe poth-, Cnt't Htfrt'hf! V 10 l / jiiann1 retrt letu I glil. 20 kr. — '/„i oznanila, kakor tudi m poslanice sa'plaflnje za iavadno trlstopno vrsto: |— Nefrankirana pisma h.j nn sprej-nmj i. li>kopisi lir-v. poselmo vrednosti senc vratio — Poaainezii« 25 kr. re tiska 1 krat, 22, Ča so tiska 2 krat, 20 ee sa tisku ;t krat. Za veq>! rrke po prostoru, Pri st'Vilke s.i dobivajo po 10 kr. v okoli.-i: N'n Općinali, na Prošeku v Uarkoll v Ita/oviei v Škednii iu M. Magdaleni zc. ' ' ' večkratem tiskanji je ri-na v primeri manjša. Vabilo na naročevanje. Prosimo var ono fv. Kg. naročnik«'* ka-Irrlm konci lroljr«a Čclrllelja poleči* naročnina. naj Jo blagovi1 k mnlii ponov ili. Naročnina za «Viri l<>ia znaša I vi* tO kr. Obračamo *«■ h krati «lo vnpIi roiloljnlio«, naj lilavov« nad na l*rluior«k<»m %olo poirclml IIM. razširjali. Upravništvo. Častitim državnozborskim volilcem na Goriškem. Nisem mislil, da mi bo treba nadlegovati častite volilce še v zadnjem trenutku. Dokler me je »Soča« le postavljala na nižje mesto v primeri sb svojim kandidatom ; dokler je trdila in dokazovala, da nisem tako zanesljiv in tako skufon kakor nje kandidat, molčal sem. Dokler mi »Soča« ni očitala drugega^ nego da no hodim po »čitalnicah«, da so no vdeleŽujem »shodov« in »ta-borjev«, da se ne trudim v političnih društvih, nisem tudi hotel spregovoriti. Mislil sem si, da mi no bode nihče očital, če sem so miroljubno odtegnit nevšeČnim prepirom in nepreuehanemu preganjanju zarad prvaStca, ki smo jih opazovali v dosedanjih društvih: »Soča«, »Gorica« in »Sloga«, posebno kadar jo Šlo za kako volitev. Sedaj pa, ko mi jo »Soča« začela očitati neko nekorektno postopanje v dež. odboru in v dež. zboru, sila mi je, stvar nekoliko pojasniti, da bi mo častiti volilci krivo ne sodili. Da sem jaz v dež. zboru glasoval proti vpeljati slovenskega jezika v srednjih naših šolah, to je neresnično in spačenjo fakt. Kdor se hoče o tem prepričati, naj vzame v roko »Sočo« štev. 28 leta 1880, in naj čita poročilo o seji dne 30. junija t. 1. Tam bo videl, kako sem glasoval, kako sem svoje glasovanje opravičeval. Nauk o gospodinjstvu bodočim gospodinjam, ženskim učiteljiščem, učiteljem in učiteljicam na tišjih dekliških razredih ljudskih in meščanskih šot, (Poleg nemškega) prosto poslovenila I. TV. In I. L. (Dalje). 0 čiščenju iz oblačil marog. Dežne maroge odpravimo, ako olje iz vinskega kamena (Oleum tartari, ki se v lekarnah dobiva) pomešamo v polu litra deževnice, ter z njo. ko je u že polu ure stala, pomažemo maroge, obrišemo jih z belo platneno ruto, in zadnjič gladimo (tiblamo). \osek in smolo treba s trpentinovim oljem namazati s prečiščenim vinskim cvetom ovlažiti, rahlo drgniti in z vodo izprati. Maroge od kolomazi se očiste, ako se pod nje položi čista, platnena krpa, in se potem s pavolnato capo, ovlaženo s trpen-tinovcem, manejo tako dolgo, dokler ni platnena krpa kolomazi popila. Nazadnje se še s čisto vodo izpero. /j higasto soljo, raztopljeno v svežej vodi, se osnaže zelena, rudeča in vijolasta svilnata oblačila marog od vina citron in stalnice. Ako želiš oljnatih marog iz svilnatega blaga odpravili, treba jih najprej ovlažiti, se starim kruhom drgniti, ter zatem s pavolnato capico, oinočeno s trpentinovcem, mazati dotle, dokler ne zgin6. Kar pa zadeva kmetijsko šolo, ni nič res, da sem v dež. odboru roke križem drlvl in gledal mirno, kako so Lahi gospodarili pri kmetijski šoli. Kdor želi resnico poizvedeti, naj popraša gosp. dež, odbornike, in odgovorili mu bodo gotovo, da sva ravno jaz in gosp. Gorjup z odločnim postopanjem zabranila, da se ni še večja nesreča zgodila in da se ni podelila poprejšnjemu italijanskemu vodju stalna služba, kar je italijanska stranka s b vso silo zahtevala. Glede drugih pronaredeb v omenjeni šoli sem vedno glasoval po nasvetih učiteljev in drugih skušenih agronomov. Ce se je pa vsem skušnjam k ljubu šola slabo sponesla, gotovo nisem jaz tega kriv, ali vsaj ne več nego vsak drug poslanec. Tudi za sedanjo zadnjo pre-naredbo ne prevzemam odgovornosti, če se ne sponese, in ne reklamiram nobena zasluge, če obvelja, kajti rad priznavam, da v kmetijstvu nisem izurjen; glasoval sem pa o tej zadevi vedno z večino slovenskih poslancev. Večkrat in pri vsaki priliki sem poudatjal, da so troški za omenjeno šolo neprimerno veliki in za našo malo in ubogo doželo zeM občutljivi. Pa kaj sem hotel; saj jih je dež. zbor odobril; jaz sem se moral podvreči sklepom dež. zbora, kakor vsak drugi poslanec. Gledć vspehov o finančnem o'lsekuy s katerimi »Soča« povzdiguje svojega kandidata, znali boste kaj zanesljivega poizvedeti pri gosp. dež. raČunarju, ako se hočete k njemu potruditi. Ako pa Vam je ljubo uže sedaj videti, v kakošne finančne zadrege so pripravili oni vspehi dež. denarnico, čitajte v »SoČi« štev. 29 letošnjega leta poročilo in predlogo gosp. Sočinega kandidata samega kot poročevalca o preudarku dež. zaloge, ter bosto videli, da je moral on sam nasvetovati, naj se pooblasti dež. odbor, da sklene primerno posojilo ter zastavi v to svrho obligacijo zedinjenega državnega dolga za 231.000 gld., da so reši iz finančnih zadreg, v katere je zabredel vslod prenaredbe preudarka poprejšnjega leta po nasvetih finančnega odseka. Da nisem jaz letos po Krasu in po Soški dolini Mastne maroge treba z jajčnatim rumenjakom namazali, osušiti, zineti ter v mlačnej vodi izprati. Da se umazano pobojeno (pobarvano) pavolnato blago očisti, treba ga z redkim salmijakovcem drgniti in zatem oprati. Maroge od olja, masti in voska v pavolnatem in svilnatem blagu se odprave, ako jih maneino z gobo, namočeno v zmesi iz trpentinovega, sivkinega in citronovega olja. Imenovanih sredstev za snaženje raznih marog treba da vsak čas nekaj pripravnih imamo. Ako prvikrat nismo mogli odpraviti marog, tedaj je potrebno, da jih Še večkrat snažimo. Gospodinja naj pazi, da otroci obleke ne umažo in ne poSkodujo. Tudi njim mora kazati, kako so obleka snaži. Kakor svojo, enako mora gospodinja tudi moško obleko na skrbi imeti. Klobuke treba z mehko ščetjo praha snažiti. mokri klobuki se s6 suhim prtom obrišejo. Mokre črevlje iu škornje treba z osušeno capo obrisati ter počasno posušiti (ali no na vročej peci). Voščilo (črnilo za črevlje), ki se posušeno na črevljih beli, škoduje usnju. Tudi krpe, ki krojaču ali šivilji ostanejo, naj gospodinja shranjuje za popravljanje oblačil. 0 posteljnini. Postelje so zelo potrebu« reči v gospodinjstvu. Zarad lega treba gospodinji posebno pozornej biti, da ima dovolj iu zdravih postelj. Vsakej osobi je lastna postolja neobhodno potrebna. Posteljišča iu posteljnine so različne. PosteljišČe poslov je dobro iz mehkega lesa. Boja posteljišča naj bodo primerna boji ostalega pohištva. Posteljišča so ali iz mehkega ali trdega (orehovega itd.) lesa. Najboljša so železna posteljišča (zarad čistosti), posebno za posle in otroke. Posteljišča odraslih treba da so 3 m. dolga hodil razdeljevat nabranih darov za reveže, to je res. S srcem rad bi bil pa tudi jaz to nalogo prevzel, ako bi mi jo bili izročili. Pa zadosti tega. Jaz se ne maram spuščati v nobeno polemiko z »Sočo«; saj gre večidel le za osobne lastnosti in zasluge. Mislim pa, da ni spodobno niti sn-mega sebe hvaliti, niti drugih poniževati. Rad priznavam, da nemam toliko in takih zaslug, kakor jih ima Sočin kandidat. Pa tudi, ako bi jih imel, ne, bi so ponašal ž njimi. Pohvale ne iščem; plačila ne zahtevam. Kaj bi mi tudi pomagalo naštevati svoje zasluge, in zakrivati svoje slabosti, ker dobro vem, da me občinstvo uŽe dovolj pozna, in da me bode brez daljno razprave po svoji vesti in po svojem prepričanju sodilo ali obsodilo, .laz ne hrepenim po poslanstvu, in zatega voljo pričakujem mirno iu brez strahu izida volitve. Vi pa, častiti volilci! volite me, ali ne, imeli bosto v meni vodno okritosrČnega in poštenega prijatelju, kakor doslej. V Gorici, dno 21. septembra 1880. Dr. Josip Abram. DRŽ^VNOZBORSKA VOLITEV NA GORIŠKEM Z Goriškega, Zadnji čas je objavila »Soča- mnogo dopisov, kateri vs so bili polni hvale za enega kandidata. Ne tajimo, da Sočin kandidat ni delal v korist svojim volilcem, kolikor je mogel in kadar koli mu je bila dana prilika. Po mislih in prepričanju pametnih ljudi pa je storil le svojo dolžnost, kolikor mu jo bilo to mogočo brezi zanemarjanja svojih interesov; dosti več tudi nihče od njega ne zahteva, pa tudi ne manj. Da pa človek dela preveč hrupa s tem, kar je storil, to n posebno lepo, to tuli ne kažo tisti! notranje čistosti, katera srcu tako dobro dene; človeštvo je uže tako, da bolj ljubi i spoštuje človeka, ki dela po besedah sv, evangelija: »naj levica ne ti za to, kar je desnica dala*, nego onega, ki trobenta po svetu: »Glejte, to i to sem storil za vas, bodite mi hvaležni in čestite mel ako pa me nečeto čestiti, tedaj mi bo to znamenje, da vam niso bila po všeči moja dejanja. iu 1 m. široka. Posteljišča otrok naj bodo zarad varnosti z mo-tozi preprežena. Posteljnina je pernata ali dlačna. V posteljišča najniže jo slamnjuk, na tem ena ali dve blazini, dva ali već vzglavnikov in pokrivalo ali odeja. Slama v slamnjaku mora biti mehka iu ne predolga; dobra je ječminica. Najboljše je, Če s koruznim lupi ujem polnimo slumnjake. Platno za povlake slamnjakov treba tla je močen dvoČrt (cvilili); boljši še je Irojnik. Perje v blazinah jo večidel od domačih ptic; pa tud perja od divjih ptičev jo moči rabiti. Z mehkejšim perjem (puhom) polnimo blazino otrok in pokrivala. Mastnega perja, ki je blizo mastnih smolik, naj se ne devlje v blazine, da se v teh ne na« pravijo pršiće in molji. Peresa treba oskubsti, in debelejša porabiti za spodnje blazine. Na skrbi moramo imeti, da mej oskubeno perje ne spravimo peresnih tulov, ki prevleko hitro prodero. Puli ali gaginje perje jo zarad svoje mehkoče posebno pripravno v blazinah. Prevleke iz močnega pavolnatega platna so boljšo (ker so mehkejše), nego od lanenoga platna. Vendar ni nobeno platno tako čvrsto tkano, da bi peije ne moglo skozi. Zarad tega nekatere gospodinje prevleke znotraj z milom ali z voskom na-inažo; boljše je z voskom. Prevleka vzglavja naj bode iz usnja, da nobono peresce ne more priti do obraza. Spodnjih blazin naj so polovica, a gornjih le tretji del s perjem napolni. Blazine treba da so primerno posteljišču; pokrivala ali odaje morajo biti večje, da jih v spanju tako lahko raz sebe ne spravimo. Blazine, odejo in vzglavnike jc treba s platnom prevleči, da se ne zamaŽć. Zdravejše od pernatih so žimnate postelje, posebno po let Kaj dokazuje to? V prvej vrsti dokazuje, da lak človek ni tako navdušen za i«l«*jo, kakor za svojo Čast in korist, in v dru-gej vrsti dokazuje, da ima nizko menjenje o svoji brati b. Kako to? utegne kedo vprašati. Odgovor ni težak. Človek, ki hrepeni po tem, da se vrečniči kaka ideja, želi to iz vse svoje moči, iz vse svoje duše i nič mu mari ni svoje časti, svoje koristi. Evo vam vzgledov: Ko se je začela širiti krščanska vera, koliko spoznovalcev je prebilo najhujše nadloge i inuke, da celo smrt za božja načela! a nobeden spoznovalcev se nI hvalil, nobeden ni tožil, da mora toliko trpeti. Idimo dalje. Ko se je začel firiti princip svobode, koliko Francozov, Italijanov, celo Nemcev itd. je veliko muke trpelo, ali nikdar so ni slišalo od teh mučenikov, da bi se bili javno hva'lll: »To i to smo storili; hvali nas, narod!« Mnogo tacih se je po hudem preganjanju i trpenji vrnolo v poprejšnjo svojo tihoto i temoto, tolažbo i plačilo so našli v prepričanju i zavesti, da so koristili zatiranemu ljudstvu. Hodimo se dalje: Ko se je zbudil princip narodnostni, videli smo na tisoče Italijanov in Ogrov, prvih dostojanstvenikov, učenjakov in bogatinov, katere so uklenene v ječe zapirali. Ti vsega dobrega vajeni ljudje so trpeli veliko, mnogo nji h je izgubilo vse imenje, znano jim je bilo, da jih narod ne more odskodovati za vse to žrtve; kaj jih je tedaj navduševalo? Navduševala jih je ideja; hrepenenje, da ta ideja postane kri i meso, premagala je vse obzire, vse Človeške strasti. — In kaj menimo mi Slovenci in sploh Slovani, da se bo naša reč posebno dobro razvijala, dokler ne bomo imeli mej seboj tacih spolzno-valcev, tacih rodoljubov, ki za to sveto reč p robijo vsako .Škodo, pa nc zato, da bi jih kodo hvalil in povzdigoval, ampak iz gole, čiste ljubezni do naroda ? Slovenski narod je kakor narod, katerega svet v pošlov jemlje, Se zelo mlad, izkopal so je še le iz sužnosti; zato ni Čudo, da Še ne pozna prave disciplino, da je nezanesljiv, da ne veruje vsakej besedi, in da spoh se nema popolnih pojmov o tem, kaj vsega mu jo žrtovati za lastno svojo svobodo. Toliko bolj pa morajo voditelji taoega naroda previdni biti, dostojno postopati i narod uverovati pri vsakej priliki, da jih navdušuje čisla ljubezen do naroda, da delajo lo iz ljubezni I da za vse to nc tečejo nobenega odškodovanja, Kedor hoče bili pravi voditelj slovenskemu narodu, mora se ravnati po svetili Kristovih besedah: » Vsemi križ na ramo m hodi ia mano!* Trpenje je osoda skoraj vseh apostlov lepili človečanskili načel in gorje narodu, kateri nema mej seboj prav nič tacih voditeljev. Posebno pa se naš narod, kateremu je narava odločila najnevarniše geograllčno položje, nc more vzdignoti do kako veljave moj druzimi srečnišimi narodi, ako se mu niso i se mu ne bodo rodili možje, ki delajo zanj iz čisle ljubezni do stvari, in ako njegovi voditelji ne dajo narodu Izgledov čistega rodo-Jjubja, plemenitega mišljenja i nesebičnega delovanju. Kaj je danes po najmodernlŠIh, pravih svobodnjaških načelih plemenitost? Je li plemenit oni mož, ki ima za svojim imenom polno Častnih priimkov 1 naslovov? Ne on, ampak oni je plemenit in vreden spoštovanja izobraženih krogov in vsega naroda, ki sam sebe zatajuje in dela brez vika in krika, brez hrupa človečanstvu v blagost. Tacih voditeljev potrebujemo mi| Jaz toraj zlo jemljem »Soči« in »Edinosti«, in vsem slovenskim listom, kadar koli zaslugo katerega moža slikajo tako pretirano, kakor pretirano hvali na sejmu kak italijanski »oiarlatano« svojo »žujfo«, svoj lok za z oho itd. in menim, da naši listi prav nič niso koristni možu, katerega zasluge mej zvezde kujejo. Vso pretiran je v tem oziru je slabo i narod celo spriduje. .laz sem trdno uverjen, da je zagovornik »Sočinega« kandidata mnogo pisal brez kandidatovega dovoljenja, kajti jaz poznam kandidata osobno ko pametnega moža, in vem, da sam čuti, kako abotna je pretirana hvala, .laz nisem nasproten ni enemu, ni druzemu kandidatu; oba cenim za dosti dobra rodoljuba in pametna moža, in kakor stoje danes reči (primanjkuje nam namreč mož, ki so popolnoma udanl idoji), ne morem misliti, da bi naš narod posebno škodo trpel ni ob enem ni ob drugem kandidatu, ako ga izvoli. Ali vedenje v tem primerljaju zdi se meni bolj možato ono kandidata »Edinosti«. Žima se kupuje na vago. Naskubene žime se napše v prevleko, ter IG—21 centimetrov narazen vsa blazina z debelo šivanko in z močnimi niotozi (špago) prevleče in zveže, in sicer zategadelj, da žima zmlraj enakomerno razdeljena ostane ter se ne napše na kupe. Čem daljša in močnejša je žima, lem proŽneja (bolj elastična) in mehkejša bode žimnica. V dobrej žimnici je potrebno 10—12 kilogramov žime. Ako se želi zelo prožne in mehko žimnice, tedaj je namesto slamnjaka potrebno posteljne podloge na kovinskih peresih. Kedor ima žimnatih postelj, mora, to so ve da, po zimi rabiti odeje od podmetka (vate); v hujšej zimi potrebujemo tudi gunja (koca). Poleti zadostuje nakačkana ali piket-odeja.*) Samo ob sebi se umeje, da moramo vse imenovane odeje zarad suažnosti Z rjuhami dobro prevleči. Namesto žime (konjske dlake) se v žimnicah rabi tudi kodrasta svinjska dlaka, katere se no primejo pršiće in molji. Pri nas rabimo tudi za žimnice haljugo (morsko ali močvirno travo, Carex brizoldes in C. remota). Traje le i leta, zato moramo vsako peto loto z novo haljugo žimnice napolniti. Tudi vodeno jerinenje (Zostera marina, v Štacuni z imenom grain d'Afrique) je dobro za žimnice. O novejšem času se posebno priporoča za žimnice še neka druga rastlina, donesena iz Azije k nam, namreč »Vegetable Hair«; pripravlja se na Dunaji v fabriki Voss-evi. — Ubožnejši ljudje imajo tudi mah v žimnicah, katere baje do 20 let trajajo. Haš tako je tudi bukovo listje, koruzno lupinje in slama za žimnice. Car Josip II. je le na slamnati žimnici spal. •J V najnovejšem času se močno hvalijo tuko imenovano »potne odeje s? :ra&nmi rzglacuiki«, posebno praktične zu potnike lu vojake. Dobiti Jih je na Dunaji pri »Geb. Buchmailer«-jih. Prevoditelj. Par dopisov v »Soči« je napravilo pri pametnih ljudeh slab vtisek, in žal mi je, da gosp. rodoljubi pri »Soči« niso bolj pazili na strogo objektivnost, saj zdaj nam ne preti nevarnost, da nam vlada vrine tretjega kandidata, in kedor je v resnici rodoljub, naj po mojem inenjenji ne kuri ognja mej narodom, ampak naj pripušča volilcem samim, da se oni odločijo za tistega, kateri je po njihovem inenjenji bolj spreten in vesten ter vreden, da jih zastopa v državnem zboru. Tisti kandidat pa, ki propade, naj tega ne smatra za narodovo nezaupnico, saj oba utegneta imeti dosti glasov in propalec bo imel za sabo zdatno manjšino, veČino utegne le kak primerljaj v zadnjem hipu odločiti. Naš narod pa potrebuje mnogo mož, in gotovo pride vrsta tudi na druzega, i to tem gotovejše, kolikor dostojniše se bode vedel pri volitvah in po njih, kajti prav tak človek, ki tudi po najhujših udarcih ostane pri prejšnjem prepričanji, tak Človek je mož v pravem pomenu besedo, in tak mož imponira narodu, kateri mora prej ali slej priznali to, in konečno postaviti narodnega moža na tisto mesto, katero mu po pravici pristuje. Končujem z opominom na volilce. Na Goriškem so volilei uže zadostno politično zreli, oni dobro vedo, kateri poslanec bo bolj primerili interesom goriških Slovencev; naj se toraj na volitve dan še ozbiljno posvetujejo, pa naj ne dadć do sebe nobenemu agitatorju ni one ni druge stranke; vso, kar so doslej videli in zvedeli, naj brezstrastno pretresujejo i naj se konečno brez predsodkov zedinijo za tistega kandidata, ki bode po njihovem menjenji imel po vsem Goriškem največ glasov. Taka mirna in dobro preudarjena volitev bo imponirala svetu in dokaže, da ni res — kar tudi »Soča« trdi — da so namreč goriški inožje zbegani i da niso popolnoma zreli. Samotar. --nttm-*-- Dopisi. Iz CJorice. 12. septembra. Odkar so dijaki na počitnicah ter vojaki pri vajah, je Gorica tako mrtva kakor kaka kraška vas. No, socijalnega živenja prt Slovencih sploh nij, ker vsak na drug kraj zahaja; tudi ene poštene narodne gostilne nemamo, kjer bi se vsaj jedenkrat na teden sešli in prav Ima moj tržaški prijatelj, da mi v privatnem pismu očita, da GoriČani smo postali prave pravcato šalobarde. Volitev državnega poslanca je pred durmi in ta zopet pokaže žalostno neslogo (pol. društvo »Sloga« je uže itak zadremalo) ter nedisciplino goriških Slovencev. Bogu hodi položeno I .laz se v to zadeve no mešam, a vendar bi mi bilo ljubo, da bi se kandidata mej sabo porazumela kajti, bati se jo, da pride v zadnjem hipu i tretji nepridiprav, vsaj tako mi je pisal veljaven mož s hribov to le: »Te dni je bil pri nas neki c. k. a tajno je, po kaj je prišel, sicer iinate vi meščani tu gor moža na počitnicah, kateri Vam gotovo stvar razjasne — bodite pozorni I« O tem hašta, rekel bi naš kmet in ž njim i jaz potegnem. Treščilo je in strela je zažgala dne 9. t. m. ob 8 uri vjutro zavod zapuščenih deklic na gradu; zgorelo je polovico zidališča ter škode jo baje okolo 10.000 g. Poslopje jo bilo zavarovano za 7000 in pohištvo za 3000 g., toraj je škoda pokrita. Hadodarnost Ritterjeve družbine jo pa znana in ta je darovala 11000 g. Lahonski klerikalni list (nam Slovencem i ta nij bil nikdar pravičen, to je znana stvar) pa zraven te nesreče prinaša, da prav isti dan je revnemu kmetu iz Kronberga strela ubila dvoje živinčet, a kaj mislite, da »L'Eco« prosi za podporo temu kmetu? Kaj Še, on odpira svoje predale daljnim doneskom za sirotišče na gradu, katero je itak uŽc z zavarovalnino (brez .1000 gld. od ltitterjevih) pokrito. Nol Kdo se ubozega »skla-varja« usmili? »Soča« bi morala to prevzeti in tudi Vaša »Edinost«, ter v ta namen delati: »svoji za svoje«; niti Lah ni Nemec se našega bornega kmeta ne usmilita. V ta namen Vain O snaženju poste/j, Posteljo moramo vsako jutro na novo pošiljati. Odejo treba na stran položiti, da se blazine dovoljno Izpulite. Slamnjak in blazine naj se dobro premešajo, in vsak dan proobrne]o. Mokro posteljnino treba popolnem posušiti, Izza teških boleznij moramo perje ali žimo dobro prekuhati, ter prevleke oprati. Posteljnino treba večkrat pri lepem vremenu na zraku in solneu presušiti in izprašiti. Tudi po večletnej rabi naj se perje in žima osnaži; vendar jih nI treba kuhati. Prevleke iz usnja so zarad snažnosti posebno pripravne na potovanjih in v kopeljih (toplicah). 0 skrbi gospodinje za zdravje družine. Zdravju neobhodno potrebno je, da gospodinja svojim čiste, zdrave in tečne hrane podaje. Enako treba, da so postelje čisto, in da je poprek v vsej hiši vso snažno in lepo. Razen tega še je mnogo drugega potrebno; treba namreč skrbeti za zobe, lase, polt, oči, in poprek za vso telo. Zobe treba vsako jutro sč svežo (friško), ne premrzlo vodo, in po jedi vsikdar z mlačno vodo izprati; tudi ne sme manjkati Ščetke za zobe. Vsako leto enkrat (tudi večkrat ako je potrebno), naj da svoje in svojih otrok zobe pri pametnem zdravniku pregledati ter popraviti, kar ni v rodu. Votle zobe moramo posebno marljivo čistiti, da neugodno ne vonjajo. Jedi, ki so mej zobmi ostale, treba iztrebiti z lesenim mehkim zobotrebcem, a nikdar ne z iglo, nožem ali vilicami. Manjkanje zob (posebno prednjih) grdi ves obraz; treba si je tedaj umetnih napraviti dati. Ako komu vseh zob manjka, naj si naroči celo umetno ozobje, s katerim se baš tako lahko jć, kakor z lastnim. Za moške lase je lahka skrb. Vsak dan treba glave (vendar ne takoj ko smo vstali) sš svežo vodo izmiti, ter praha in luskin z glavnikom in sč ščetko osnažiti. prilagam jeden forint ter prosim, da i za daljne doneske vzpodbujate naše ljudi!*) V Gorici se je uŽe nekaj časa od tega ustanovilo društvo »Veteranov«, kateremu je načelnik baron Catinelli. To društvo slovesno blagoslovi svojo zastavo dne .1. oktobra na Rrojah (Campagniuzza) ter se za oni dan delajo velike priprave. Ne bil bi omenil tega društva, a veseli me in vsarega poštenega rodoljuba, da prav to društvo spoštuje i nas Slovence. Poziv na dotični praznik je bil razposlan v vseh treh jezicih; skrbelo se je celo najbolj zato, da j« bil slovenski poziv pravilno tiskan. Tudi mi je znano, da društvo posluje z slovenskimi županstvi slovenski, kar pri drugih celo c. k. uradih ialibog pogrešamo. Zato pa naj bode »Goriško Veteransko društvo« toolo priporočeno ter slava pl. poveljniku Catinelli-ju! To bode še enkrat dobra ograja proti goriškim »Kacelmaherjem!« »Soča« se poganja za volitev dr. Tonklija ter je v ne-kacem nasprotji s »prejšno« Sočo, ki je bila v soglasji z vsem gfriškim prebivalstvom. Lahonl so se menda privadili slovenskih plakatov, kajti uže celih osem dni je nabito vabilo na Ipavsko veselico i c6lo i čisto je še, nobeden ga ni strgal, nobeden pomazal; saj se človek vsemu privadi, če ima nekoliko trdne volje i potrpežljivosti. Ćuli smo, da ste se prav dobro imeli v Ipavl; vsaj naš general, zastopnik našega Slavca, prišel je z jako veselim obrazom z veselice domov; a naš »Slavec« jo začasno utihnoi, zato pa se vrabci drzniše glasć. »Es vvird sclion besser vverden I« je rekel, saj veste kdo I Će Vam bodo moje »šalobardije« ugajale, oglasim se Še kedaj,") a prosim Vas pa, da ostanete v vsem nepristranski, kajti prav sedaj čutimo, kako potrebna je Primorska »nepristranskega neosebnega ter pošteno narodnega glasila«. ? Izpod favna, dne 13. septembra. Tempora mutantur et nos mutamur in illis. Vsako leto prinese nam kaj novega, da, vsak teden. Če si ogledamo dragi naš tednik »Edinost«, videli bomo, da nam poroča vedno zanimive novosti. Tako me je zadnjič zanimal mej druzimi dopisi, tudi oni »Popotnikov«, ki nam je pripovedaval od naših sosedov Rihem-berčanov, kako so uneti za šolo, za napredek. Prav imajo, da so delalni, skrbni, ker to jim je v blagost i čast; in marljivosti je treba, ker »tempora mutantur, tacitlšque senesciinus annis«, po nečem slovenskem prevodu: »Čas kolesa vrti in orje nam brazde po čelu«. To dobro vedo vrli možje, katere imamo onkraj Vipave, ni mi jih treba naštevati, saj so nam dobro znani. Le čudno se mi zdi, da ni med tamošnjo inteligencijo prave sloge. Morda je kriva tega barva obleke. Kakor so mi pravili? Ad rem. Pral sem, da ni bilo pri skušnji rihemberške šolske mladine izpita o verskem nauku. To, kakor sem zvedel, žalilo je ljudstvo, ker Rihembcrčani niso tako brezbožni, da bi jih ne veselilo vedeti, koliko so njih otroci napredovali v verskem nauku. Pes, bila je skušnja iz veronauka enkrat med letom v cerkvi, a jaz mislim, da je primerno za šolsko mladino, da se ona v šoli izprašuje, i da sc ne poživljajo mali otroci uro daleč v cerkev v liudej vročini. Jaz mislim, da bi lažjo prišel on Človek v šolo, nego vsi otroci zanj tako daleč po uže dokončanih šolskih urah. Naj bi se torej drugič izpraševal v šolskih urah veronauk. Primerno bi pa vsakako bilo, da bi se koncem šolskega leta Izpitaval tudi veronauk; če ne, kaj si morejo ljudje misliti, ') Nh5 list je durovom za vse dobre namene vedno odprt. (1'redn.) ") Prosimo lepo. (Vreiln.) Zelo teško je ženskim svoje lase v redu imeti, posebno dolge in goste; one potrebujo mnogo časa s pletenjem las. Nekedaj so tudi možje nosili kite, in to je bilo baje »lepo I« Ml pa želimo in upamo časov, ko bodo tudi žene imele »kratke lase«. Dokler pa ostane zdanja Šega dolgih las, dotle bodo morale, se ve da, gospodinje skrbeti si za prav dolge in goste lase. Uže pri novorojencu treba za lase skrbeti; glava mu se mora pridno izinivati ter pazljivo osuševati, kajti luskine in prah duše lasno rast. Glave ni smeti toplo pokrivali. Lasje rasto najlepše, če je glava razkrita. Za česanje je potrebno redkega glavnika, kajti paziti se mora, da si las ne iztrgamo. Ko smo uže z redkim glavnikom lase vredili, takrat Še s gostejšim praha in luskin počešemo, in na zadnje so ščetko ogladimo lase. Suhe lase, posebno dolge In goste, treba s čistim navadnim oljkovim oljem namazati, da jih je lažje Česati in da se ne trgajo, Luskine se odpravijo, ako se glava in lasje namažo z dvema rumenjakoma, smešaninia sč sokom eno citrone; polu ure kesneje treba glavo s čisto vodo izmiti. Lase žgati je Škodljivo. Ćem večkrat lase strižemo, tem gostejši bodo. Tudi dolgi lasje baje lepše rasto, če jili vsak mcsec pri končicah malo odrežemo. Rast lasi pa gotovo pospešuje umivanje z močno nahme-Ijenim olom (pivom), posebno če se je v njem pirničnih korenov skuhalo. Pravijo tudi, da je goveji mozeg in umivanje z vinom koristno lasem. Tolt (ton) je koža (katere no pokriva obleka) na rokah, obrazu, vratu in tilniku. Za olepšanje polta so izmišljena razna sredstva, koristna in škodljiva. Poglavitna reč je snainost kože; vsa druga nenaravna in umetna sredstva so zastonj. (Daljt prih.) da se v tem predmetu v Soli ne podnčuje ? Tako se je podilo pri skušnji samo letos; ne vem pa zakaj. Čudno se mi je tudi zdelo, ko so mi pravili, da nekateri gospodje niso hoteli, če tudi naprošeni, ponujanega sedeža sprejeti, kakor da so se hali od komisije nalezti kake kužne bolezni. Da pa niso RihemberČani hudobni, ne Častiiakomni, to tudi vem, ker so gospodu one obleke, če tudi od nadzorstva za zdaj odvrženemu, podelili prvi sedež pri komisiji. Se nekaj Čudnega. Sedaj se mnogo govori, kedo bi bil sposoben državnemu poslanstvu, in v ta namen, kakor znano, bil je shod 24. p. m. v goriškej čitalnici. Kaj tega treba? saj Ribemberčani imajo takega moža, ki je sporočil omenjenemu shodu, da ve, da so vsi Vipavci v volit\i enega in istega mc-njenja, če tudi ne občuje dosti z Vipavsko dolino, ker še sč svojo občino ne občuje ter le redko ga je videti iz svoje palače. Ne vem skoraj, odkod je ta možak dobil tako pooblastilo, da zastopa vso Vipavsko stran glede volitve. Najbrže bo to lastna domišljija in kakor se mi zdi, le samooblastno njegovo poročilo, tako rekoč »iz trte zvito«. To pa ni nič čudnega, saj je obče znana njegova slavohlepnost. ki se v svojoj visokej politiki ne ozira na to, da volitev poslancev pristoja le davkoplačevalcem, pa nikakor ne služabnikom. Tako početje ni pri njem nič iz-venrednega, ker še pri javnih govorih in pridigah ne more tolažiti svojih strasti ter ne opuščati svoje trme, da ne bi napadal in pikal posameznih sploh najbolj spoštovanih oseb. Iz PodfradKhe občine* 15. septembra. V »Edinosti« je omenjal užo dopisnik iz Podgrada, da bi dobro bilo kriti poslopja s6 žlebci In ne so slamo, ker bi se s tem nevarnost ognja manjšala. Dozdeva se mi, da glede novih poslopij tudi postava tako veleva. Naš županski urad jednako misli, kajti posestniku iz Javorja, ki je nov hlev kril sd slamo, ukazano je bilo streho razdreti i se žlebci prekriti. Vrh tega se mu jo bila naložila denarna kazen zato, ker nij naznanil, da bode zidal. Na rekurz je potrdilo tudi c. k. okrajno glavarstvo Volosko ukaz In je le kazen znižalo. Posestnik je rekuriral potem na c. k. deželno namestništvo v Trst. Od tam je dobil odlok, da je prvi del razsodbe c. k. okrajnega glavarstva ovržen, n drugi potrjen i naj se o tej zadevi obrne do občinskega odbora. Ta odlok je nedoumljiv, Slavno uredništvo bi ustreglo marsikomu, ako bi določbe stavbene postave zarad kritja razjasnilo.*) ') Postava je, So se ne motimo, Se iz prejSnjega stoletja.. Trudili se bomo, da o tem kaj nntanjčnlSegn poizvemo; pozvedbe o svojem činu priobčimo. (Vrtdn.) X Ciorlgkef«, dne 19. septembra. Ako primerjamo sedanjo narodno stanje na Goriškem z nekdanjim, kakošen razloček I Pred leti smo bili vsi v vseh rečeh edini, imeli smo več narodnih društev, ki so živo in v-spešno delala, danes pa je vse drugače. Narodna zavest sicer ni izginola — in to je veselo — vendar pa ni več tistega navdušenega delovanja in edinosti, kakor nekdaj; propala so skoraj vsa društva zarad osobnega prvaštva. Celo sedanja »Soča« ni več nekdanja »Soča«; poprej strogo objektivna, ozirajoč se ie na blagosti i voljo vsega naroda, dela nekoliko časa sem osobno prvaško politiko, ki narod cepi i razburja, kadar gre za volitve. Će tudi je nje kandidat vselej propadal, vendar je to ni spa-metilo. Še je nam v živem spominu, kako hudo je pobijala gosp. "VVinklerjevo kandidaturo, in vendar je bil izvoljen g. Winkler. Temu zaslužnemu gospodu zdaj ni več protivna, pa vsaj mu nikakor ne more biti, ker bi jo vso občinstvo obsodilo. Bliža se zopet volitev in kaj dela »Soča«? Izmej dveh narodnih kandidatov posaja, kakor je bilo v »Edinosti« uže omenjono, »enega v kot za mizo, drugega v kot za vrata«, — ne I zadnja «Soča« dr. Abramu še tega kota ni privoščila, ampak vrgla ga je kar naravnost čez prag, ker mu je očitala nerodoljubna dejanja In vendar vsak Goričan ve, da je dr. Abram, kar so tiče njegovega rodoljubja i poštenja, kakor solnco čist. Kako vso drugače je nekdanja »Soča«, katerej niso bile na srci osobe, ampak narod, spoštovala tega moža, polna hvale je bila o njem, na dolgo i široko je razkladala, kako značajen, rodoljuben, kako veren sin je on svojemu narodu, i to jo bilo v dobi, ko so je slovenskemu narodu hudo godilo, ko ga je vlada na steno pritiskala. Tu le en dokaz: V 13. štev. 1. 1871 bremo mej drugim to le; »Namenili smo si razjasniti nekoliko moUo in neustraleno postopanje izvrstnega rodoljuba, kateri je dal vsem drugim poslancem lep izgled žrtoljubnosti, hedar gre ta bramlo narodnih pravic iu sploh za najvažnejie ljudske interese. M menimo gosp. dr. Al/rama« — itd. a zdaj ga prav tam popada, lider ga je poprej hvalila*). *) Oprostite, da smo konec prečrtali; dr. Abrumov zagovor v denaSnJej »Edinosti« razpadi vsuk sum in upamo, da bo po volitvi mir besedi. — {Vrtin). •-m«£3-- Kritični politični pregled. Domača dežele. Cesarjevi« in prestolnl nastopnik Rudolf je šel minoli teden na Nemško k vojaškim vajam. V Berolinu je bil presrčno sprejet i nemški cesar ga je imenoval za general-majorja. Listi poročajo, da miuisterstvo misli prihodnjemu državnemu zboru predložiti načrt zakona, po katerem bi nemški jezik dobil v uradnijah to prednost, da bi bil notranji uradni jezik, vsem drugim jezikom pa bi se dale zelo obširne pravice. Mi no verujemo, da bi tak zakon sprejela državnozborska večina ker to ne bi bila enakopravnost vseh jezikov, ampak nemški bi nad druzimi bil. Zadnje vesti pa poročajo, da je vlada to misel opustila. Cesarjevo potovanje po Galiciji jn Bukovini je bilo prav trinmf. Po 20 milj daleč je ljudstvo vrelo na one kraje, kder se je cesar zadrževal, da ga je videlo i pozdravilo. Poljsko plemstvo se je posebno odlikovalo. Cesar so je na vsem potovanji prepričal, da se poljsko i rusinsko ljudstvo ujema z načeli sedanje politike i govori se, da l»ode več poljski ti plemenitašev poklicanih v gosposko zbornico. Popotovanje, to zdaj vsak vidi, ima na notranjo politiko veliko upliva ter je močno utrdilo Taaf-fejo vlado. Trgovinski minister namerjava predložiti prihodnjemu državnemu zboru obširen program o železnicah i bode predlagal, naj se več železnic prevzame v državno skrb. Minister se jo mnogo pečal s železniškimi zadevami, od mnogih oskrb-stev jo zahteval temeljita poročila, katera so mu dala povod, da bo zahteval prenaredbe. — Da, železnice polnijo Žepe še marsikomu, ki pri njih prav nič nema posla; jako dvomljive zasluge za strankarske namene se še danes plačujejo, prav, da se temu konec stori. Na Moravskom se Čehi zadnje čase jako vrlo gibljejo, v vseh čeških krajih, kder jim jo prejšnja vlada vzela narodne šolo, ali nemške ustanovila, zahtevajo češke šole, ter nečejo o nemških nič več vedeti. Rusinski poslanci, ki so doslej v državnem zboru glasovali z uslavoverci, prestopijo k desnici iu sicer v Hohenvvartov klub. Tako bodo v prihodnjem državnem zboru vsi slovanski rodovi prvikrat zedinjeni delali zoper ustavoverce i zatiralec njihovih pravic. Ta prestop je vtrdilo cesarjevo popotovanje v Galicijo in Rukovino. O avstrijsko-nemškej zvezi se vedno več govori i ne-dvomljivo je, da ta govorica ni prazna. Mi želimo sicer, da z Nemčijo v miru živimo, vsaka tesnejša zveza pa nam je zo-perna zato, ker je Avstriji nevarna; Nemčija, ki sejo iz Avstrije porodila, še nikoli ni imela do to poštenih mislij, vedno je gledala, kako bi jo ponižala i njo dežele ropala; zdaj se jej prav po lisičjo laska, ker drugod nema nobenega prijatelja i so boji mogočnih sosedov, da jej nc prineso plačilnega dneva. — Tudi Italija se, kakor stara lisica, ponuja v to zvezo, plazi se okrog Rismarka, ter bi rada iinela uže vnaprej za plačilo — Tridentinsko 1 Naj le malo počaka i gleda, da po hrbtu ne dobi, saj prostega čela nikoli ni kazala. Če je res, kakor trde nekateri Časniki, da se v Niči snido: Gorčakov, Gladstone in Gambetta, potem so skoraj gotovo z vežejo: Rusija, Angleška in Francoska zoper Nemčijo iu Avstrijo i taka zveza nam bi bila zelo zelo nevarna. V hrvaškem deželnem zboru je uže poslanec Starčevič interpeliral bana zastran u vedenja ogerskega kazenskega zakonika na Reci. Interpelacija se tako le glasi: »Ali se je ogerski kazenski zakon na Reci i njegovem okolišu z dovoljenjem njegove prevzvlšenosti bana uvedel? (Jo so to pritrdi, kako je mogel ban v protivji z nagodbenimi določbami temu privoliti? če se to ne pritrdi, kaj misli ban o tem, kako se ujema to postopanje ogersko vlade s pravicami hrvaške dežele in banovo čestjo in dostojanstvom? Radovedni smo, kako se ban iz te dileme izvije. — Poslanec Vrbančič pa jo nasvetoval zboru sklep, po katerem se ima na podlogi nagodbenih določb zatreti madjarščina pri hrvaško-slavonskih Železnicah, poŠtah i telegrafih ter uvesti hrvaščina i hrvaškemu grbu dati listo mesto, katero mu pripoznava nagodba. Nekateri časniki poročajo, da se državni zbor odpre 22. novembra; drugi pa trde, tla to Šo ni gotovo i da so doba, kedaj se ima sniti, določi šo le tedaj, ko bo gotovo, kedaj delegaciji izvršite svoja posla. Zadnja vest jo vrjotniša. Tuje dežele. Pripoveduje se, da rumunski knez hoče sprejeti kraljevi naslov i da tisto uro, ko so to zgodi, okličejo tudi srbskega kneza za kralja. Na Francoskem je vstal razpor moj vsemogočnim judom Gambeto i ministerskim načelnikom. Turski sultan je zopet enkrat miuisterstvo odstavil i novo imenoval; na Turškem je prav vse enako, kedo je minister, ker se Turčijo nobenemu nič več ni bati i ker jo nemogoče ohraniti je pogube; sultan dela kakor se njemu prav zdi ter se malo briga za ministre. Turška je dobila zopol novega sovražnika o Armencih, vzlasti tistih, ki so se preselili iz Rusiji po zadnjoj vojni odstopljene Armenije. Tisti, ki se niso zopet pod rusko vlado vmoli, trpeli so grozno lakoto i prišlo je do tega, da so se z druzimi rojaki vred Turčiji uprli. Da bi Turčija ta upor zatrla, naščuvala je zoper Armence roparske Kurde, ki zdaj napadajo i ropajo sela tako, da iztrebijo vse prebivalstvo, ako se ropanju konec ne stori. Črnogorsko prašanje se utegne k malu rešiti. Albanci nečejo izročiti Črnogorcem Ulčinja, turška vojska jim na migljaj turške vlade pomaga. Združeno evropsko vojno brodovje pod poveljstvom angleškega admirala Seymur-a se bliža UlČluju, kder bodo albausko-turški tabor bombardiralo in črnogorsko vojsko prepeljalo pred vrata Ulčinja: —-mn^— DOMAČE STVARI. V tržaškem mestnem zboru je zadnji ponedeljek gosp. Nabergoj izrekel, da si pridržuje pravico rabe slovenskega jezika v zboru. Dr. Luzzatto mu je na to odgovoril, da bode župan nad tem Čul, da se dolgoletne navado mestnega zbora obranijo, i župan je pritrdil, da bode skrbel, da se v mestnem zboru razen italijanskega noben drug jezik ne bode rabil. Tako pravični so mestni očetje. O tem bomo še govorili. \m »mrl obsojeni« sta bila zadnji teden v Trstu zakonska Konstantin in Katerimi Gava, ker sta lastno dete z ogljenitn soparo m zadušila. kontrolni shod hramhovrrt bo pri sv. Ivanu pri Trstu od 2t?.—'„»S. oktobra. 28. oktobra imajo priti vsi tržaški brambovci, ki so bili neposrednje uvrščeni v 72 bramheni ba-talijon; 27. tisti, ki so dovršili službo v stojnej vojski in prestopijo v imenovani bataljon; 28. pa vsi brambovci iz druzih brambovskih okrajev. Kontrola se prične ob devetih zjutraj; oproščeni so kontrole tisti, ki so bili letos pri vojaških vajah in ki so bili leta 1KG8 v vojake vzeli; sicer se oproščenje dovoljuje le v posebno ozira vrednih primerljajlh. nelnril«'. 19. t, m. je bila obletnica, ko je italijanska vojna Rim posedla. Da se ta praznik mora tudi v Trstu s kako neumno hudobijo obhajati, to uže drugače ne smo biti. Zažgale ste se tedaj na večer dve petardi, ena je počila, drugo so redarji pogasili. — Neka Kranjica, ki je prišla v Trst z suho robo na somenj, videla jo, da je en moški z neko žensko petardo mej Kalistrovo hišo in vojaško bolnico nastavil i zaŽgal in opazila tudi, da sta so potem oba skrila. Petarda je počila, stražnik priskočil, žena pa mu je rekla: »Tam, tam sta se skrila, ki sta to naredila«, i tako ju je stražnik zasačil. Zdaj bosta lahko nekoliko časa premišljevala, kako moč Imajo petarde. Po*lai I jenj«». Zgoniški občinski svet jo izvolil gosp. Alojzija Uosizio, c. k. okrajnega glavarja v Sežani, za častnega občana. Tržitftko štipendije za leto 1880-hi so razpisane: 1. za enega pravdoslovca ,100 gl. na leto; 2. za dva tobnikarja po 300 gl.; za Iri studente 7. in H. gimnazljalnega razreda po 120 gld.; \. za Iri ali štiri učence od 1. do 0. gimnazljalnega razreda po 105 gld.; 5. za dva učenca na navtiškom oddelka trgovinsko in navtične akademije v Trstu po 100 gld. Potom se j majo še te le štipendijo podeliti; 0. Tomasejevu štipendija z 1(1« gld. ubozemu učencu trgovinske in navtične akademije v Trstu. Za to štipendijo smejo prositi le Tržačani i Dalmatinci; 7. Mangonijeva štipendija letnih 150 gld. za ubogo učence tržaške mestne gimnazije od razreda počenši. Prošnjo jo vložiti do 26. t. m. pri tržaškem mestnem magistratu. 'JSopet nova prikazen v TrMu. V nedeljo je bil velik koncert na vrtu »Aurora« pod bošketom. To nam je gostilničar naznanil v listu, naznanil je po mestnih oglih h plakati v italijanskem in slovenskem jeziku in še celo na vozeh Tram-way-a smo čitali vabila na to veselico, ki je bila skoz in skoz slovenska. Pel je namreč tam močan zbor pevcev iz sv. Ivana, sv. Jerneja in iz Trsta, pevcev je bilo nad 50 pod vodstvom vrlega gosp. Bartlja in bila je ludi Izvrstna novo uniformirana godba faklnskega društva, ki je ludi po ogromni večini udov slovensko društvo. Peli so naši pevci kaj izvrstno, tako sicer, da so morali ponoviti vsako točko, posebno pa so jo dopadel zbor »Cigani«, v katerem jo pel gosp. Vadnol solo tako dobro, da nas je kar navdušil. Mej petjem pa je svirala godba pod vodstvom gosp. Ait-gustlnčiča. — Tudi godba je izvršila svojo nalogo lako izvrstno, da smo se kar Čudili. No, in kar je najvažnoje. na vrtu »Aurore« se je bilo nabralo toliko občinstva, gotovo skoro samih Slovanov, da nij bilo več prostora, zarad česar je moralo otiti mnogo bolj pozno došlih obiskovalcev. Gostilničar sam je bil tako zadovoljili, da je sam željo izrekel, naj bi se za bodoče večkrat napravile tako veselico. Dokaz je lo, da imamo Slovenci v Trstu veliko moč,kije dozdaj spala. — A s peljem in takimi veselicami prohuja ro vsak dan bolj naš element v Trstu, tako sicer, da morajo uže tudi Italijani ž njim računiti in da vsi zmerni Itatijani tudi to priznavajo iu žel6, da bi v prijateljstvu živeli Slovenci in Italijani. — Kakor se sliši, misli napraviti društvo Edinost v kratkem zopet koncert v »Aurori«, pri katerem bi sodelovali vsi pevci iz okolice in Trsta in bi so tudi kaj [govorilo, doklamovalo i. I. d. To misel moramo podpirali z vso močjo in hvaležni bomo društvu, ako to misel vresniči. Šolske zadeve* Deželni šolski svM za Istro je objavil, da se početkom prihodnjega šolskega leta odprete pripravljalnicl za učiteljišča v Žminu in Kastvi, zaprete pa v Vrbeniku in Dolini. l*oMla% ljenje. Kranjskega deželnega načelnika, gosp. \Vinklorja je Imenovala zgornjelogaška občina za Častnega uda. Ilrntoi ščina hrvatskih ljudi %' IMri bodo imela 5. oktobra dopoludne v Kastvu redni letni občni zbor, li kateremu se poživljajo tisli, ki imajo pravico vdeležitl so ga. Program mu je: IzveŠče tajnikovo, izveŠče blagajnikovo, izbor novog odbora, predloži članova. V daljnej Ameriki v dobro znanem primorskem mestu Ruenos A i ros so začele izhajati italijanske novino, imenovano »La Patria«, ki so tolike, da ima vsaka stran sedem precepov. Te novino v prvem uvodnem članku govore o dalmatinskih Slovanih, zagovarjajo gorko njihovo narodno stvar ter imenujejo splitsko hudobne dopisnike v »Gazzetta d'Italia«: »strac* cioni delta stainpa«. V mariborskem okrajnem za»io|iu še nI konec škandalu, kateri j« napravil ustavoverec Seidl s tem, da ni bil v redu račun, i da ni bilo denarjev v blagajnici. Sicor so Seidlovci denar založili, ali zdaj zahteva 14 načelnikov o-krajtiih zastopov, naj se skliče glavni zbor, da se mu predloži Seidlov račun o hiši okrožnega glavarstva; sleparstvo jo tako uže očito, oprati se Seidlu ni več mogoče; dolžnost je tedaj vsem okrajnim načelnikom zahtevati, da so ta stvar natanjko preišče, ker tu gre za njihovo poštenje i premoženje okrajnih zastopov. 08371621 Kk^fkiiilino ilmžlM' na Hrvaškem zarad zastalih davkov se silno množe. V malo dneh se zarad zastalih davkov proda vsa \as Korito. Ogerska financa hoče lo selo kupiti i Madjare tja naseliti, da nastane na Hrvaškem nnv ma-djarski otok, nov steber madjarščini. VInJI Mkof Uolliiia.tr v Uorhi boleha; visoki gospod ima uže 81i let. nrža%n«%l»orwkl kan«ll premožen meščan, hišni posestnik, mjilar, posestnik vinogradov in sploh vseskozi neodvisen mož. Da se k:iže Slovencem pravičen, da smatra sedanje mini-sterstvo kot takšno, ki je na najboljši poti nesrečne narode in Avstrijo iz prepada izvleči, kamor so nas nemsko-magjarski liberalci strmoglavili, to nam svedoči krepek ura, blago srce, katerega nemSko-liberalni pisači in kričaši skvariti niso mogli. Ako ju kdo v Mariboru vreden, da se mu poveri vele važni posel državnega poslanca, tako je gotovo in v prvej vrsti'tudi gosp. Franc Hindlechner. Vsakako bo g. Hindlechner več govoril o potrebah obrtnikov in zemijiščnih posestnikov, pametneje sodil 0 političnih razmerah Avstrije, boljše za blagor cesarstva glasoval, nego njegov prednik in slovenski odpadnik dr. Duchatsch G. Hindlechner svoje lastne narodnosti gotovo ne bo, kakor ta slovenski odpadnik, grdil in zasramoval. Hindlechner se ne štuli med Slovence kakor Ducliatsch med Nemce. On pravi: ».laz sem Nemec in ostanem Nemec, a v Avstriji moramo spoštovati tudi druge narode, ker z nami vred nosijo jednaka bremena, privoščiti in pomagati jim imamo do uresničenja njihovih narodnih pravic. Le tako je mir in zložnost ohraniti v Avstriji!« Tako je prav.« Mi vrlemu »Gospodarju« popolnem pritrjujemo 1 ker ima »Edinost« tudi na Stajarskem mnogo naročnikov, nalagamo ondešnjim bratom na srce, naj ga volilcem živo priporočajo, ker vsak glas v državnem zboru je velevažen; prizadevali se moramo, da k mahi dobimo v njem dve tretjini naših poslancev, ker še le potem pojile delo vspešno i srečno od rok; potem nam ne bo več treba tožiti, da se ne spoštuje enakopravnost, vrne se mej nas zadovoljnost, poleže se prepir i blagostanje se bo širilo po deželah, ako bode Hožja volja. AkailrmlČkt Čloiiarttkl Npoloh v Pragi ima poseben »kondični odbor,« ki preskrbuje Pražanom izmej svojih udov gojitelje, domače učitelje, dobre prepisovalce odvokatom i notarjem, prevode iz raznih jezikov in vsakovrstna lepopisna dela. — To jo posnemanja vredno. f Franci1 &nhf»c trgovec in posestnik v Podgradu odbornik društva »Edinost« in sodeiežnik našega lista umrl je v Podgradu po kratkej bolezni dne 20. t. m. — S tem možakom je zopet naš narod zgubil enega najzvestejSlh svojih sinov, iskrenega podpornika in zastopnika naše svete reči, in po pravici plakajo vsi pravi rodoljubje za tem blagim možem. — Naš list in naše društvo pa še posebno čuti ta hudi udarec, kajti on je bil vedno mej prvimi, kder je bilo treba za narod kuj storiti in ž rtova t i, zatorej pa ostane zapisan se zlatimi črkami v kroniki društva »Edinosti«. Slava njegovemu spominu! Državno tttlprmlljo za vlmiiazkjalro iz 1*1 ris izvzemši otoke, z K'» gld. je razpisalo e. k. deželno namestništvo. Prošnje s priloženim krstnim listom, spričalom o cepljenju koz, ubošlvu in zadnjih dveh šolskih tečajih naj se vlagajo do 10. oktobra pri dotičnem šolskem vodstvu, glasiti po se imajo na vis. ces. kr. deželno namestništvo ali preč. škofijski ordinarijat. Kiiirllftki poduki bodo na Goriškem v spodaj navc~ denlh krajih iu sicer: o napravi vina: V Kanalu dne 10 t. m. (nedelja) po sv. maši in po polu-danski službi božji. V Kvlškem dne 00. t. m. (nedelja) po sv. maši in po polu-danski službi božji. V Komnu dne 27. t. m. (ponedeljek) zjutraj ob 9. uri do 12 pop. ob 3-0. V Tomaju dne 28 t. m. (torek) zjutraj ob 0 uri de 12. pop. ob 3-0. V Ajdovščini dne 1 oktobra (petek) zjutraj ob 0 uri do 12. pop: ob U-O. V Dornborgu dne 2 oktobra (sabota) zjutraj ob 9 uri do 12. pop. ob 3-0. in o sadjarstvu: V Cerknem dne 10 oktobra (nedelja) prfljd-in po poludne po službi božji. V Tolminu dno 11 oktobra (ponedeljek) prep. ob 10. url, popol. ob 3. 1»0M.A\0 ') Da se otresom sumnje, katera se ml narneČe poslednje dni od lniiozih ter raznih stranlj, češ, da sem jaz pisal on dopis i: Dutotljan v 12. dan septembra meseca t. 1. objavljen v ečnjenih novlnah Vaših »•Edinost« v 37. čisli, blagovolite potvrditi, gospod vrednlk! da nljseni jaz ni pisal ni poslal Vam zgoraj reččnega dopisu, akoprem se na rftvnost soglAšam z njoga zmlslom. Se spoStov&nljem. V Dutovljab v 20. dan meseca sopt. 1. 1880. Litro Žcuh. *) Potrjujemo, itn |(. Žvitb ni liUal i ne poslal omenjenega OlmiVi«. — (Vrtin.) P0«l.4\0 •> (Iz Stanjelske občine). V štv. 36 »SoČ«« bere s« v dodatku vre-dništva, konec dopisa gosp. dr. Tonkllja, da je bilo poročilo shoda 21 avgusta t !. na pudingi zapisnika sestavljeno, in da, ker se je isto tudi tega shoda vdeležilo, more na ravnost izreči, de ni videlo, riiti slišalo noltenegu vabljeiiia, klerl l>i se l>il uglasil ali |>a ugovarjal proti i/javi dr. Tonkllja v kandidaturi dr. Abratna. To sicer tudi ud priznavamo, da se ni noltvderi oglasil, ull reči moramo iz tnine prepričanosti, da se je to le zato zgodilo, ker je stranka, ki ji' bila za .r»0-l«. M n nt in Šjie/i. — To blago so pomika Še vedno nakvlško, ker ga tukaj in na Angleškem premanjkuje. Cene špelia so denes od f. 58—(5, lz prvih rok, masti od f. 50—56,50; vse kaže da oboje poskoči še prav izdatno. — Mi smo torej uganili, ko smo pisali, da to blagi še močno poraste. Fetrolije. — Tudi gled6 tega blaga smo prav zadeli in ko bi bili trgovci nas slušali, dobro bi bili opravili. Denes stano petrolije uže f. 11.75—15. z nagibom, da še poskoči. Letošnja doba je podobna oni leta 1870 ln skoraj gotovo utegnemo še v tem mesecu priti do 1. f. 10, kajti tudi Amerika iu sevoroneinške luke poročajo o trdnih lil vedno rastočih cenah. — Za oktober, november, december plačujejo užo petrolije po f. 11.75 in po našem menjenju je to še vedno vabljiva cena. bmntiči pridelki. — Kudeči nov Fižol prodaja se po f. 13.50, mandoluu po f. 11.50, koks po t'. 15—15.50 — Fižola dohaja prav malo kakor hitro pa ga pride kaj več na trg, gotovo padejo cene. — Korun se prodaja po t. 2.80—3, — konoplje po f. 20, proso po t. 11—12, — maslo po f. 78 -80, - (to blago jo zdatno poskočilo), slive po f. 12, iu so še vedno zanemarjene. Koru:a in pšenica. — Koruza je zopet padla in so kupuje tukaj po f. 7.(10 na ladiji; pšenica ogrska pa stane f. 11—11.50, oves f. 7.50, Ječmen f. 7.26.__ Dunajska Borsa dne 22. septembra Enotni drž. dolg v bankovcih.......71 gld. 50 kr. Enotni državni dolg v srebru ....... 72 »65 » Zlata renta..............87 »35 » 18G0, državni zajem...........131 • 25 » Delnico narodne banke.........821 » — » Kreditne delnice............282 London 10 lir sterlin..........118 Srebro................— Napoleoni...............9 C. kr. cekini..............5 100 državnih mark...........58 LISTNICA. UREDNIŠTVA. Prejeli smo zadnje dni mnogo dopisov z Goriškega, ki vsi govori o drŽavnosborskej volitvi ter priporočajo soglasno dr. Abramu. Čestite g.g. dopisnike prosimo, naj ne bodo hudi na nas, da dopisov nismo mogli natisnoti, ker nismo imeli več časa i tudi prostora ne. Re2 je dosti jasna, v ponedeljek razsodijo opravičeni sodniki, čestiti volilci. Nekatere dopise smo morali za prihodnji list odložiti. Tužnim srcem javljava žalostno vest, da je iskreno ljubljeni soprog, oziroma brat, gospod T France Sabec, trgovec i posestnik, denes ob 11. uri predpoludnem, po kratkej mučnej bolezni v 57. letu svoje starosti izdihnil blago svojo dušo. Pogreb bode v sredo ob 8. zjutraj v Hrušici, kjer bodejo tudi sv. maše zadušnice. Dražega rajneoga priporočava v blag spomin. Podgrad, dn£ 20. septembra 1880. Sofija Sabec, roj. Jenko Anton Šaler soproga. brat. y bukvami oč ©asa®j a Viti PonterosHO J^ 3 v Trstu se dobivajo sledeče VOJAŠKE KNJIGE za c. kr. vojake slovenske narodnosti, potrjene od ces. kr. državnega vojnega miuistcrstva. Službami k (Dienst-Reglement) za ces. kr. vojsko, I. del, (slovenski)............................... Službovnik (Dienst-Reglement) za ces. kr. vojsko II. del (slovenski)............................. Službovnik (Dienst-Reglement) slovensko-nemški za c, kr. vojsko po vprašanjih i odgovorih III. del (s 4 podobami)................................ Službovnik (Dienst-Reglement) slovensko-nemški za c. kr. vojsko po vprašanjih i odgovorili 111. del Garnizonska i straž na služba slovensko-nem&ka no vprašanjih i odgovorili (Garnisons- und Wach- dienst)....................................... Nova puška, slovenska-nomška po vprašanjih i odgovorili ...................................... Poduk o zemljišču (Terrainlehre) slovenski (z 1 pod.) Bojna služba, raztreseno vojevanje, nova puška, in slovensko-nemški i nemško-slovenskl slovarček (Felddienst) (slovenski) s 4 podobami.......... Orammatik der slovenischen Sprache fflr Deutsche (vojaška slovnica)............................. —.40 —.35 —.40 —.30 —.35 —.26 —.10 —.40 120 Vso te knjige so lehko naroče tudi: v Gorici pri Dase-ju i Paternolli-ju, v Ljubljani v katoliškej bukvami, v Celovcu v tiskarni družbe sv. Mohora, v Celji pri Dra\lerju, v Mariboru pri Novaku, v Gradcu pri Cieslntju in na Dunaju pri Seidl-nu. JAKOB KLEMENC (0-1) via St. Antonio št. 1—604. Poročamo p. n. občinstvu, da smo prejeli za nastopli letni čas obilo zalogo raznoga blaga po conah, katerim se ni bati konkurence: Flanelno šalo in rute, volnato luknjičaste rute, platna, liombaževine, zagrinjal in pokrival, porhanda vsake vrste, baržuna svilnatega in pavolnatega, črnega in barvanega itd. pa tudi zalogo drobnega blaga, čisto novega, svilnate trakove, gumbe, ovratnike za gospode in gospe, opletke, franže, okraske, predprte, srajce in drugo ruzno blago. ANTON HODNIK Prodalnioa železnine in kovine na debelo in drobno. Via del Corso št, 39 nuova v TIIMTU. (1) / h- 1 PIV0VARNICA -J 1 TRSTU. J M Botelje in sodci. ^ Lastnik, društvo „Edinost". — Izdatelj in odgovorni urednik: Anton Slunder. Tisk. Fran lluala v Trstu.