Franca Jesenovec
GOVOR SLOVENSKEGA OTROKA
otroški govor je nedvomno posebna vrsta človeškega govora, saj ga od govora odraslih ljudi ločijo stvari, kakor so: njegov razvoj, čisto posebni jezikovni pojavi, posebna govorna melodija, nenavadno število hipokoristik ali ljubkovalnih izrazov in deminutiv ali pomanjševalnic, dalje dolga vrsta analogij ali nalik, svojevrstne metafore in podobe, posebne kontaminacije ali strnitve, metateze in nazadnje povsem izredne haplologije, krajšanja in izpusti ali elizije.
127
NASTANEK IN RAZVOJ OTROŠKEGA GOVORA
V prvih treh mesecih življenja dojenček samo joka in ikriči. S temi glasovi, \ ki so pač še nehoten, spontan izliv močne neugodnosti, torej afekta, nima otro- \ čiček še nikakega namena, da bi kaj povedal tistim, ki so pri njem. Potemtakem še ne govori, marveč samo izraža to ali ono neugodnost z vokali, bodisi z mo- ; noftongi, bodisi z diftongi e-jevske barve, kakor so e, ee, ue (vekatil). \
V dobi od treh mesecev do enega leta starosti pa otro^k že nejasno artiku- : lira posamezne glasove. A to nejasno tvorjenje glasov ni še zmerom nič dru- \ gega kakor neko grgranje, gruljenje in brbljanje. Na tej stopnji otroškega \ govora se vokalom že pridružijo soglasniki, a še vedno otrok nič ne sporoča j tistim, ki so v njegovi bližini, še zmerom so ti glasovi in zlogi samo izliv otro-, i kovega afekta, vendar to pot ne več toliko izraz neke neugodnosti, kolikor bolj j izraz ugodnosti in udobja, ki ga otrok občuti, recimo, po dobri jedi, po mirnem j spanju ali po prijetni vožnji. Zato otrok v podobnih primerih »prede kakor : muca« in govori sam s sabo ter to »predenje« že spremlja z mimiko in kretnjami, i Seveda je ves ta izraz otrokovega zadovoljstva še zmerom nepopoln, je šele ; vaja za pravi artikulirani govor, saj je izražen nekako z glasovi e, a in uvular- \ nim r: er, re, ere, ra, era ipd. i
Naslednji stadij otroškega govora imenujemo eholalija in obsega dobo drugega in tretjega leta otrokovega življenja. Tedaj namreč otrok že dojema tuje glasove in jiih tudi začne posnemati -eiho-. V tem istadiju otrok že tvori zloge iz zapornikov m, p, b, t in d ter samoglasika a, torej zloge: ma, pa, ba, ta in da. ' Hkrati pa te zloge rad podvoji, tako da nastanejo znane rediuplikac^e ma-ma, pa^pa, iba^ba, ta-ta in da-'da. Sprva 'So to v resnici le posamezni zlogi in nič več. j Sele ko otrok dojame njihov pomen, šele ko razume, da je ma-ma mati, pa-pa • oče, da-da ded, šele takrat postanejo v otroškem govoru ti zlogi besede in šele ; tedaj utegnemo reči, da je otrok spregovoril, da zna govoriti. Kajti te besede so i sedaj postale celo stavök, saj otrokov klic ma-ma! pomeni sporočilo in vabilo: j mama, pridi! — mama, pomagaj! ¦— mama, vzdigni me! To so tako imenovani i enobesedni stavki.
Od takih stavkov pride otrok kmalu do pojmov, kar posamezne besede v ' prvi vrsti izražajo. Seveda to nikakor še niso splošni pojmi, marveč šele posa- ] mezni, individualni. Tako mu npr. beseda »hov« sprva še ne pomeni psa nasploh, \ amipak le njegovega kužka, njegovo igračo. A v drugem letu že napreduje od i posameznih pojmov do splošnih, vendar še ne popolnoma, kajti sprva so otroku ; vsi moški »ta-ta«, kasneje pa »tic«, ko se mu je prej posrečilo ločiti očeta od j drugih mošikih. Do popolnih splošnih pojmov pa se povzpne otrok šele v tretjem \ in četrtem letu. 1
Od poldrugega leta dalje začne otrok delati stavke iz več besed. A tudi ti | stavki so sprva le izraz afekta, zato so prvi njegovi stavki pač le želelni. Ob' koncu drugega leta pa že govori tudi proste pripovedne in vprašalne stavke, | a šele konec tretjega leta napreduje do zloženega stavka. Ta je najprej priredje j brez vsakih veznikov, ti namreč pridejo na vrsto šele kasneje in s tem poleg i priredja tudi podredje. .1
Na prehodu iz tretjega v četrto leto dela otrok predvsem vprašalne stavke, \ kajti takrat nastopi v njegovem govoru znameniti »zakaj«. Najprej je ta »zakaj« j zopet le prikrita želja — zaikaj ne smem tega ali onega; šele nato se pojavi tisti^
128
splošni: zakaj to, zakaj ono. Cisto nazadnje dojame otrok kategorijo časa — kdaj, od kdaj, do kdaj.
Med besednimi vrstami nastopijo seveda najprej imena, in sicer samostalniki, za njimi takoj sledi glagol, potem šele druge besedne vrste, med katerimi je posebna težava z zaimki, zlasti z osebnima zaimkoma jaz in ti, kajti otrok nikoli ne reče sebi jaz, marveč rabi le svoje ime. Tako ga pač starši kličejo, a otrok jih dobesedno posnema. Ce mu rečemo »ti«, ne zna odgovoriti z »jaz«, marveč rajši ponovi svoje ime. Podobno nam na vprašanje — ali boš — ne zna odgovoriti »bom«, amipak bo relkel »boš«, torej bo zopet ponovil našo besedo. Kar se tiče rabe trdilnih in nikalnih stavkov, je treba ugotoviti, da otrok prej zna delati nikalne stavike kakor trdilne, ker mu je ne pač bližji kakor da...
2e zgoraj smo ugotovili, da med soglasniki otrok najprej artikulira ustnič-ne in zobne zapornike m, p, b, t in d, medtem ko sta velarna zapornika k in g kasnejša. Med sipiranti tvori najprej palatalni j, pozneje dentalne, a nazadnje šele dentalni likvidi 1 in r, saj mu r zaradi tresenja jezikovne konice dela največjo težavo. Zato ga otrok prav dolgo dobo nadomešča z j ali z 1, pa tudi namesto 1-a in g-ja dolgo nastopa j. Pogosto pa otrok težko artikulacijo r-a kratko in malo opusti. Od tod izvirajo v otroškem govoru oblike: kjava ali kava za krava, tli za tri, bajon za balon, bjatec za bratec, gejda za grda, zdjav za zdrav, kuha za kruha, huška za hruška, hvaja za hvala. Prim.: »Hvaja Boju i maki božoj, bjatac Ivica zdjav.« Ante Kovačić, U registraturi II, 1919, str. 13.
NEKAJ ZNAČILNOSTI OTROŠKEGA GOVORA
V besedi so za otroški govor vsekakor najvažnejši poudarjeni zlogi, ker so pač ti najbolj slišni. Zato otrok zlasti sprva izgovarja samo te, med nepoudarje-nimi zlogi pa govori le predtonični in posttonični zlog, medtem ko več kakor trizložnih besed sploh ne izgovarja. Pri tem seveda nastopa dolga vrsta elizij in haplologij tako pri posameznih glasovih kalkor tudi pri zlogih. Prim.: di za kadi, pan za zaspan, ba za jabolko, tanci za vstani, koti za piškoti, me za mleko, ta za tramvaj, basa za klobasa itd.
Melodijo govora loči že dojenček, saj kaj kmalu razlikuje prijazni govor od osornega, domači govor od tujega. 2e od drugega leta dalje loči tudi ritem in ga skuša posnemati. Pri tem se otroci radi z govorom poigravajo tako, da ga potvarjajo, preobračajo besede, brbljajo tjavendan, namenoma prehajajo v latovščino (zakaj miza ni pomita = lajzakate lizamite linite litapomite) ali v pa-tovščino (jaz ti rečem = japaz tipi repečepem). Podobno se poigravajo z rimami, ne glede na to, da iz njih nastajajo popolni nesmisli in pravcate neumnosti: Aci — paci, biza — liza, muca — buca. Tudi preproste matere znajo otroku peti v rimah in tako pospešujejo tvorbo rim pri otrocih. Prim. tole pesmico:
Dirja, dirja v Kranj
po kostanj,
v Loko
po moko.
v Kamnik
po slamnik,
v Kurjo vas
po par klobas ...
129
Zgoraj omenjeni prvi otroški zlogi ma, pa, ba, ta in da imajo hkrati velik pomen za splošno lingvistiko. Tako imamo iz zloga »ma« vrsto besed v vseh indoevropskih jezikih za mater: mama, mala, mam, mater, meter, mati, matar, Mutter. Iz zloga »ba« tudi tele besede za mater: baba, baka, in za očeta: babbo, babajko, baba. Iz zloga »na« besede za mater: nana, nanne, nona, nuna. Iz zloga »pa« besede za očeta: papa, popa, poip, papst. Iz zloga »ta« besede za očeta: tata, ata, tate, tati. Iz zloga »da« besede za starega očeta: dada, deda, ded, dedo, djadja. Iz zloga »pa« besede za jed: pap, papa, papare, papati itd.
Vse te in podobne reduplikacije naštetih in še drugih zlogov in dvozložnih besed so znane tudi slovenskemu otroškemu govoru. Prim.: papa, pape, papati, papanje, pupa, pupati, čič, čiča, cičati, cicanje, luka. Mati, lutanje, kaka, kakati, kak, »to je kak« = pusti, to je grdo!
Prav po reduplikaciji nastanejo v otroškem govoru čisto novi slovenski samostalniki in glagoli, kakršnih kasneje govor odraslih ljudi ne pozna več. Ta!ko je iz otroškega samostalnika »pisa« nastal redupliciran glagol pisa ¦— pisa, podobnega nastanka je glagol teika ¦— teka. Posebno so v otroškem govoru priljubljeni reduplicirani samostalniki za živali, posneti po glasovih, značilnih za te živali. Prim.: mu-mu (krava), hov-hov (pes), gaga (gos), mjav-mjav (mačka), put — put (kokoš) itd.
Jasno je, da so za otroški govor izrednega^ pomena pomanjševalnice in v zvezi z njimi ljubkovalni izrazi. Pomanjševalnice tvori slovenščina predvsem pri samostalniku, -glagolu in pridevniku. Naipravljene so bile najprej pri samostalniku, se od tam razširile tudi h glagolu in se kasneje tamkaj popolnoma osamosvojile.
Pri glagolih so posebno plodovite ,manjšalne pripone -k-, -c- in -Ij. Za -k-prim.: sedkati, stopkati, čičkati, proskati, zibkati, papkati, pupkati, lulkati, ujcka-ti, ujčkati, pojčkati, odenčkati, umivčkati, Ijnbčkati, srčkati. Za -c- prim.: papca-ti, pupcati, tekcati, ajcati, jokcati, kaikcati. Za -Ij- prim.: migljati, rezljati, šum-Ijati, skakljati, sekljati, stapicljati, drobencljati,' zvončkljati, smehljati se itd.
Pri samostalnikih idelamo manjišalnice z znanimi priponami -e, -ika, ak, -ka, -ica, -ac, -ca, -ce in -ič. Prim.: otroče, muioika, srček, punčka, steklenička, brada-vička, ko-zica, bratec, klopca, telesce, pohič litd. V naših iseverniih narečjih je razširjena tudi deminutivna pripona -ej, ki nasploh v knjižnem jeziku ni znana, a jo je vpeljal vanj Prežihov Voranc. Prim.: atej, dedej, Ijulbeij itd.
Pri pridevnikih pa izražajo manjšanje predvsem tele pripone: -at, -Ijat, -kast, aik, -đk + kast, ^hen, -ak + hen, -c + hen. Prim.: kiselnat, grenikljat, sivkast, čmkljat, črnfcljast, jajčkast, majhen, majcen, majčken, mičfcen, micen, drobcen, idroibčken, pridkan, fletkan, srčkan, luštikan itd.
Za številnimii pomanijševalnicami in 1 julbkovalnimi izrazi prav malo zaostajajo v otroškem govoru personifikacije, saj otrok od vsega začetka ravna s svojimi igračkami, kakor bi bile živa bitja. Celo deklice pri štirinajstih letih in še čez ravnajo s svojo »puipo« kot z živo punčko. Od tod tudi raba rodilnika za to-žilnik pri predmetih. Prim.: daj mi luibčka! daj mi siinčnika! Se posebej pa je ta raba uistalijena pri jedeh in pijačah, ker gre v tem primeru hkrati za delne rodil-nike. Prim.: mama, kuha! mama, vinSkai Mlekcai
Lj-ubkovalna imena nastopajo zlasti pni oseibnih imenih, kajibi pri njih so največ v rabi deminutivna otoraaila, razne haplologije in poigravanja z besedami. Naj jih nekaj navedemo: Božo, Međo, Anka, Anica, Ani, Anika, Ančica, Anček,
230
Joži, Oži, Veri, Zofi, Tilka, Tdlček, Amuška, Nuška, Nu&i, Nušica, F.rancelj, Fram-cek, Franček, Franci, Aci itd.
Skoraj vsi lingvisti so mnenja, da je bil prvotni človeški govor verjetno prav tak, kakor je danes otrošiki govor. Le to je vprašanje, kako se je prvotni govor človeškega lodu razvil, kajti otrok se nauči govoriti od odraslih ljudi, ko jih posluša in jih zato začne tudi posnemati. Glede izvora našega govora danes najbolj prevladuje evolucijska teorija, ki nas uči z indukcijsko metodo in ob primerjanju z otroškim govorom, da je bil prvotni govor podoben govoru današnjih primitivcev in da je bilo delo tisti činitelj, ki je človeka iz gestikulacijskega govora privedel do besednega govora (taiko učijo Noire, Jespersen in Wundt).