UDK 808.63-558 "17" 
Martina Orožen 
Filozofska fakulteta, Ljubl jana 
O B L I K E Z D E L E Ž N I K O M N A N / T I N S SE V T E K S T I H 
18. (IN 19.) S T O L E T J A 
V slovenski pisani besedi 18. (in deloma 19.) stoletja se rabita, kot v drugih 
slovanskih jezikih, dve obliki za izražanje pasiva: ena z deležnikom na n/t in 
pomožnikom, druga s partikulo se. V distribuciji teh oblik (ki pa so več-
pomenske, saj izražajo npr. tudi stanje) je opaziti delno razliko med sloven-
skim severovzhodnim in osrednjim knjižnim izročilom. 
In the Slovene written word of the 18th (and partly also of the 19th) 
century there exist — just as in other Slavonic languages — two forms for 
the expression of the passive voice: one by means of the participle in n/t and 
the а и xilliary verb, and the other by means of the particle se. In the 
distribution of these forms (which have a multiple meaning, expressing e. g. 
also a state) there are partial differences between the Slovene north-eastern 
and the central tradition. 
Glagolsk i način je v s lovenskih s lovnicah od zače tka d o naše sodob-
nosti p r i k a z o v a n zelo razl ično. Y bis tvu gre za dve p o j m o v a n j i : vsii 
s t a r e j š i slovenski slovmičarjii od Bohoriča d o Me te lka in D a j n k a so po-
znal i s a m o tvorn ik in t r p n i k ; z n a n o j e bilo, da s lovenski jez ik n ima 
obl ike za s r e d n j i k ali »medij« (M. Pohl in) . Sredi 19. stol. pa so s lovni-
č a r j i pod vp l ivom zgodovinskih r a z i s k a v v glagolski nač in vkl juč i l i 
še s r e d n j i k . 
T o s p r e m e m b o v def in ic i j i g lago lskega nač ina je p r a v z a p r a v po-
vzroči lo »odkr i t je« p o v r a t n i h glagolov oz i roma glagolov s se, ki k a ž e j o 
določene pomenske zakoni tos t i : so n a m r e č p r e h o d n i in nep rehodn i , 
r a b i j o se osebno ali brezosebno. Prvi s lovničar , ki je p o d r o b n e j e p rouč i l 
te glagole, je bil Dobrovsky . 1 Ugotovi l je, da so obl ikovno in pomensko 
neenotn i , s a j l ahko i z r a ž a j o tvornost in t rpnos t . P o n j i h o v i h znači l-
nost ih j ih je razdel i l v več s k u p i n ( r e f l ex ive : bati se; glagoli, ki v 
nemšč in i niso re f lexi va : smejati se, daniti se: glagoli s p r e d p o n a m i 
na-, do-, raz-, o-: najesti se, nas put i se; D a j n k o n a v a j a glagole z vsemi 
naš te t imi p r e d p o n a m i : dooem se, razpočim se, odušim se; t r anz i t ive 
v re f leks ivni podob i : briti / briti se, biti/biti se; r ec ip ročne ali oboje-
s t r a n s k e ref leks i ve: biti se / biti, tepsti se / tepsti, ljubiti se/ljubiti; 
1 J. Dobrovsky, Lehrgebäude der Böhmischen Sprache, Prag 1819. 
1H — S l a v i s t i č n a r e v i j o 
t ranzi t ivne s si namesto se: vupati si, prizadevati si, leči si). P r a v t aka 
delitev, p r i l ago jena s lovenskemu gradivu, se po j av l j a v D a j u k o v i in 
Murkovi slovnici, na to pa je ta, bol j ali m a n j skrčena shema prešla v vse 
slovenske slovnice 19. in 20. stoletja. Neenotnost p r ikazovan ja teli gla-
golov, s tem v zvezi tudi neenotno p o j m o v a n j e glagolskega načina, do-
kazu je . da so g lede rabe. oblike in pomena teli glagolov obsta ja le ne-
jasnosti , na ka tere je v svoji r azprav i opozar ja l Tomšič.2 
I o »posebno« ob ravnavan je glagolov s se je pri ved lo do nove def in i -
ci je glagolskega načina, ki se ob l iku je že v Murkovi slovnici,3 v prvi 
i zda j i Jauiežičeve Slovenske slovnice (Celovec 1854) p a so pod terminom 
»doba« že p r ikazan i 'trije načini glagolskega d e j a n j a : d j a v n a doba — 
Brat piše: t r p ivna doba — Sovražnik je premagan. Hudobni otroci 
se kaznujejo; bivna doba — Spomladi se vse veseli. Drevje zeleni in 
cveti (str. 60). Značilno je, da sta t r pn ik in s r edn j ik n a d a l j e s k o r a j 
v vsaki slovnici p r i k a z a n a drugače, sp remin ja pa se tudi terminologija 
(doba. oblika, način). V predrugačeni obliki je ob koncu s tole t ja pri-
k a z a n glagolski način v Šumanovi slovnici.4 ki tudi p r i znava tri možne 
načine i z ražan ja »glede predmetovega položaja«: tvorni bijem, živim, 
grmi; s redn j i —- bojim se, čudim se, sedem si; t r p n i - bil sem, se čuje, 
omedlim. Tvorni k je očividno »nesporen«, s r edn j ik in t rpn ik p a tud i 
n a d a l j e v Breznikovih slovnicah nista enako p r ikazana . Y I. i zda j i 
(1916) B. posebej ob ravnava samo Trpni način, ki ga izražata t r p n o 
pre tek l i deležnik s pomožnimi glagoli tin 'tvorni glagoli s se, kot : govori 
se; piše se; kar se rodi. smrti zori: s časom se vse pozabi, i td. , seveda 
z normat ivnimi omej i tvami (str. 151). V četrti i zda j i (1934) p a n a v a j a 
tri načine: tvornik — hvalim, t r p n i k — pohvaljen sem in neka tere 
možnosti tvornika s se, s rednj ik — hvalim se, umivam se (sir. 107). T a k 
pogled na glagolski način je značilen tudi za povojne izdaje Slo-
venske slovnice več avtorjev,5 v enda r sta v n j ih s redn j ik , t ipičen le 
za pr igodno povra tne glagole {sin se je pohvalil), . t rpnik na n/t ter 
tvornik s se po novejših dognanj ih j asne je razmejena in pomensko na-
drobne je opisana (str. 251 -257). Ta formalist ični vidik o b r a v n a v a n j a 
glagolskega načina p a je odklonil Toporišič.® Iz obravnave glagolskega 
: l1'. Tomšič, Refleksivni glagoli v slovenščini, SJ II, 1939. 
' A. ]. Murko, Theoretisch-practische Grammatik der slowenischen Sprache, 
Grätz 1832, 2. izd. 1843. 
4 J. Šuman, Slovenska slovnica po Miklošičevi primerjalni, l.j. 1881. 
5 Bajec, Rupel, Kolarič, Slovenska slovnica, 1947, 1956, 1904, 1968. 
" J. Toporišič. Probleme der slowenischen Schriftsprache, Scandoslavica 6. 
I960. 
nač ina je izločil s rednj ik . t. i. povra tne glagole pa z ozironi na nj ihovo 
pomensko funkc i jo in oblikovne značilnosti razdeli l pod naslovom ( . l a -
goli s se v štiri skup ine : smeje se oz. joka se® jok a (se nič ne pomeni) , 
ubi je se (se = sebe), ub i je se ( = procesualnost , ne de janje) , govori se 
(splošni vršilec de j an j a ) , kn j i ga se t iska ( trpnik).7 
Osnovni »izbor« oblik z del. na nt oz. s se je jasno razviden iz pri-
mer jave Kiizmičevega in Jap l jevega prevoda Novega tes tamenta , vse 
n a d a l j n j e pismenstvo pa se v bistvu ozira na n j u n o rabo. Razl ika v rabi 
teh oblik pr i enem in drugem je u temel jena v vidsko-časovnem sistemu, 
ki pr i Kiizmiču kaže a rha ične jše poteze. Vsako tvorno dovršeno de jan je , 
t ako tudi t rpn ik p r ihodn jega časa, izraža Kiizmič z dovršnim seda-
nj.ikom. Y tem pogledu se delno u j e m a s s ta re jš im tekstom Petre t iča , 
pogosto pa je ta značilnost i zpr ičana tudi p r i D a j n k u . ki p a se je delno 
že oziral na osrednj i knj ižni jezik. J a p e l j in drugi osrednji zas topniki 
p a v teh p r imer ih iz raža jo tako t rpnos t kot s tan je v pr ihodnost i z obliko 
bom -f n t, seveda pr i obeh glagolskih vidih. 
P e t r e t i e s : 8 ki büde varuval tejze okerzti, zveliclen bilde:: a ki p;ik 
nebude veruval, hoeîeîze zkvariti (str. 80). 
K ti z 111 i e s Ki lxidc varvao ino sze oksszti, zveličan sze; ki pa ne bode 
vervao, szkvari sze (str. 99). 
] a ]> e 1 j : Katçri bô vçrval, inu bô kàrjhen, ta bô isoelizhan: Katçri рак-
ne bô vçroval, ta bô pogublén (str. 242). 
K ü z m i e s : Znâte, kâ po dvöma dnevoma vüzem bode, i Szin esloveesi 
sze tu (hi na j sze raszpé (str. 53). 
J A p e 1 j : Vy vçjîte, de bô Z I I Q S dva dny Velikanôzli. inu Svn tiga zlilovçka 
bô isdan, de bô krishan (str. 126). 
D a j и k o : Znate, da krez dva dneva pride Vyzem ino se človečji Sin 
preda, naj bode krixan (str. 81). 
K ii zni i e s : Ovo gori idemo v Jerusalem, i szpunio sze vsza, stera s/.o 
piszana po prorokuj od Szina esloveesega: Ar sze dâ poganom, i ospota sze, 
i oszmejé sze. i oplüne sze. I geto ga zbicsüjo, vmorijo ga; ali na tretji dén 
gori sztâne (str. 147). 
J a p e l j : Pole, my gori gremo v'Jerusalem, inu vfe bô dopôlnjenu, kar je od 
Sinii tiga zhlovçka piîsanu fkusi Preroke. Sakaj on bô isdan nevçrnikam, inu 
bô sajramovän, inu krivu obdolflien, gajshlan, inu sapluvân. 
Inu po ti;m, kadar ga bodo gajshlali, ga bodo vmorili, inu on bo na trçtji 
dan supet gori vital (str. 362). 
Iz navedenega p r imera je lepo razvidno tvorno in t rpno i z r a ž a n j e v 
prihodnost i . brezosebna in osebna raba t rpn ika v obeh področj ih . 
7 J. Toporišič, Slovenski knjižni jezik 3, Maribor, 1967. 
" P. Petretics, Szveti Evangeliomi, Vu N. Gradeze, 1651. 
» S. Kiizniies, Nuovi Zakon, Halle 1771, 3. izd. v Köszegi 1848. 
P e t r e t i c s : Vzemete fzvétoga Diiha: katerem odpiiztîte grèbe, odpiizjcaju 
fze nyim: i koterem je zader'zite, zaderîani jeîzu (71). 
K ii 7. m i e s : Vzemte Duha szvétoga. Sterikoli grehe odpiisztite, odpiisztijo 
sze nyim, sterikoli je za zadr'zite, zadr'zijo sze (str. 210). 
J а р e l j : Vsàmite Svçtiga Dului. Katçrini böte vy grçhe odpuïtili, 
tçm Го odpuîheni: Inu katçrim jih bote sodèrshali, tçm /о fadèrshani (str. 520). 
Zan imivo je de j s tvo , da p r i Ki izmiču n a j d e m o v p r ihodnos t i obl ike 
na n/t s a m o pr i nedov r šn ih g lagol ih ; s eveda p a i z r aža jo p r e d v s e m s t an j e , 
s a j se v t ak ih zvezah p o j a v l j a j o celo še sk lon l j i v i de ležnik i in glagolniki 
ter seveda p r i d e v n i k i t r p n i š k e g a izvora (v določni obliki) . 
K i i z m i c s : I pred poglavnike esee i krâle pelani bodete za mojo volo 
na szvedôsztvo nyim ino poganom (str. 18). 
J a p e l j : Inu vy böte h' deshçlfkim oblaftnikam, inu h'Krajlam pelani 
sa volo mene h' prizhuvanju njim, inu nevernikam (str. 41). 
K i i z m i c s : Liki je piszano vu pnivdi Goszpodnovoj, kâ vszàki ягатес 
ki odpré utobo, szvéti Goszpodna bode zvani (str. 105). 
J a p e l j : De vlakitçri otrok mofhkiga Гро1а, katçri nar pèrvizh matcrnu 
truplu odpré, ima Goîpôdu I v et imenuoân bili (str. 257). 
K i i z m i c s : Är z sterov mêrov bodte merili, z tisztov bode vam nazaj 
merjeno (str. 116). 
J a p e l j : Sakaj s 'kaj sa eno mçro bote vy merili, s' tako je nam bo nasaj 
mqrilu (str. 283 — bôde merjeno: îe bô merilu —). 
K i i z m i c s : Är z rêcsi tvoii sze szoraoicsas, i z rêcsi tvoii bodes szodjen 
(str. 23). 
J a p e l j : Sakaj is tvojih beîsedy bôjh ti opraoizhen, inu i tvojih beledy 
bôjh ti ob j o jen (str. 54). 
V p re tek los t i je i z p r i č a n a p r i nedovršn ih glagolih ista zakoni tos t . 
K a d a r ob l ika na n/t i z raža t r p n o s t , je to re j za oba p i sca z n a č i l n a op i sna 
ob l ika : 
K ü z in i e s : 1 gda bi io'zen bio od vlädikov popovszki i sztarisi, n ikaj je 
ne j odgôvoro (str. 57). 
J a p e l j : Inu kadar je bil töshen od Vikihih tih farjev, inu tili Starifhih 
ny nizli odgovoril (str. 137). 
K i i z m i c s : 1 pelan je v Diihi vu pûscsdvo, gde je stirideszét dni szkil-
saoani bio od vraga (str. 109). 
J a p e l j : Inu je bil od Duha v' pulhavo pel&n. Tain je bil fhtyrideîsçt 
day, inu je bil \hkujhan od Hudizha (str. 266). 
N a j d e j o se tu in t a m pr i Kiizniicsu tudi p r imer i , k j e r je ob l ika na 
n/t iz ražena op i sno tud i p r i d o v r š n i k i h ( k a d a r iz kon teks t a mi raz-
vidno, d a g r e za d o g a j a n j e v pre tek los t i , ali k a d a r je t rpnos t v p r e -
teklost i pose lx ' j p o u d a r j e n a ) . 
10 J. Japelj, B. Kumerdey, Svetu Pismu Noviga Testamenta, Labaci 1784. 
K ii z m i e s : Bio pa Ivan odeti z szrztmi kumile; z kô'ze pojâsz je noso 
okoli ledevjâ (str. 62). 
J a p e l j : Je bil рак Joannes oblqzhen s' kamçlnimi dlakami, inu je iinel 
en uîenat pals okuli Ivojili ledji (str. 149). 
К ü z m i e s : Yidôesi pa to lüdsztvo, szmilüvao sze je nad nyim; Ar szо 
razpiiszcseni i razegnani bili, liki ovcsé, store nêinajo pasztéra (str. 17). 
J a p e l j : Kader je рак on tç mnôshize vidil. io le njemu v' ferze vîmilile: 
kçr jo bilq ràskroplene, inu sapujhene, kakor ovzç, katere paftir ja nimajo 
(str. 39). 
Sicer p a je med piscema (in tudi preosta l imi pisci) pr i iz ražanju 
preteklost i s t r pn ikom pri dovršn ih glagolih spet izpr ičana zanimiva 
razl ika. P r i J ap l ju je ob iča jna oblika sem bil + n/t, pri Kiizmiču se 
v večini pr imerov po jav l j a sam deležnik na n/t, (brez pomožnika) . Ker 
u p o r a b l j a Kiizniič za i z ražan je preddobnost i in istodobnosti še p r a v e 
deležnike (tvorni n a -č in tvorni n a -ši/oši), oh ran j a pr i n j em oblika 
na n/t še prvotno časovno in trpno-rezultativno pomensko vrednost in 
t ako ni pot reben poseben jezikovni znak za i z ražan je preteklost i . 
K i i z i n i c s : 1 prineszena je glava nyegova vu szkledi, i dâna je toj 
devojki, i neszla jo je materi szvojej (str. 27). 
J a p e l j : Inu njegova glava je bila pèrnefsena v' fkledi, inu deklizhu 
dana, inu ona je njô Ivoji materi perneîla (str. 65). 
K ti z m i e s : / razpela jta 'z nyim dva razbojnika (str. 59). 
J a p e l j : Takrat jta bila s' njim krisliana dva ràsbojnika (str. 141). 
K ü zin i e s : 1 pocsino je vöter i vcsinyena je tihota velika (str. 70). 
J a p e l j : Inu vejtèr je nehal, inu ena velika tihota je poftala (str. 168). 
K ii z m i e s : I jeli sz.o vszi i naszicseni sz o; i nabrali szo, ka je gori 
osztanalo (str. 31). 
K ti z m i с s : Gda je zâto Goszpôd eta vô povedao, gori je vzeti vu Nébo 
i szeo je na desznieso bozo (str. 99). 
Р е t r e t i c s : Jeîus pâk potle как je nyin govoril, be vzét gore na nebo 
i îzedî na delzniezu Bösju (str. 81). 
J a p e l j : Inu Goîpod Jçsus, )Ю tçm, kadar je bil s' njimi isgovôril, je bil 
gori osçt v Nebu, inu ledy na dèfnizi Boshji (str. 245). 
D a j n k o : Ino kda jim je Goîpod Jezus to povedal, se je v nebo vzel. ino 
sedi na Božji desnici (str. 113). 
Izraz i to časovno deležniško funkc i jo zasledimo v pr imer ih , ki so pr i 
J a p l j u že izraženi z drugačnimi s in takt ičnimi sredstvi — predvsem s 
časov n i in i od visniki. 
K i i z i n i c s : I okrszczen Jezus precsi je gori sao iz vodé (str. 5). 
J a p e l j : Inu kadar je J(;sus kàrfhen bil. je on sdajzi îhal is vode (str. 10). 
K i i z i n i c s : On pa razdreszéljeni nad tôv recsjov odisao je 'zaloszten 
(str. 83). 
J а р e l j : On je рак zlies tô beïsçdo slialoftèn poftal, inu je shaloftèn 
prozh Jhàl (str. 205). 
Te vrste t rpn i deležnik oziroma pr idevn ik izraža tudi t r p n o pred-
dobnost v pr ihodnos t i : 
K i i z m i c s : I umorjeni na tretji dén gori sztâne (str. 81). 
J a p e l j : lini kadar bo vmorjen, bô na trçtji dan gori vftal (str. 179). 
K ii z m i с s : Terszt nalomleno ne potere, i prcdivo kadécse ne vgaszi, 
dokecs vö ne zpela szôdbo na oblâdanye (str. 22). 
J a p e 1 j : En jlèrti tèrjt ne bo slornil, inu enu perdivu, kateru tèli, ne bô 
on vgaiil, dokler on fodbo isvèrshe h' premaganju (str. 51). 
Tudi p r i J a p 1 ju se še n a j d e j o os tanki te pomenske in s in tak t ične 
funkc i j e oblik na n/,t, seveda p a so ob iča jn i pr i k a j k a v s k e m piscu 
Petre t icu . 
P e t r e t i c s : Béfse рак dolâa nejsivena, od zgora z etkana povfzud (str. 60). 
K i i z m i c s : Bila je pa szüknya nycgova ne'zioana, od vrlika szeikana 
czelô (str. 208). 
J a p e l j : Suknja рак je bilâ bres îhivâ, od vèrliâ doli s-tkana fkus inu 
ikus (str. 514). 
K i i z m i c s : Bila je pa tam edna poszôda polo'zena puna z jesziom 
(str. 208). 
P e t r e t i c s : Beîse pûk pofzuda poloîena ocztom puna (str. 65). 
J a p e l j : Elia poisôda tèdaj je Itala poln a jqîsilia (str. 515). 
K i i z m i c s : Odiszla szta pa, i najsla szta to zrbe privezano pri dveraj 
vincj na dvojnoj pôti, i odvezala ezta je (str. 85). 
J a p e l j : Ona pa fta prozh ilila, inu jta nefhla tô shrèbç pèrvçsanu к' 
vratam svunaj, kçr îe i>ôt na dvôje lôzhi (str. 208). 
Kiizmics in Jape l j p a se dobro u j e m a t a , k a d a r s to obliko (tudi s pr i -
devnikom ali glagolu ikoni) izražata s t an je v preteklost i , pr ihodnost i 
in sedanjost i . P r a v tako je izraženo s t a n j e pri d rug ih piscih; so pr imer i , 
k j e r je posebno v pr ihodnost i težko določiti ali oldika na n t i z raža 
t rpnos t ali s tan je . Pri piscih osrednjega jez ika glagolski vid ni odločilen, 
medtem ko p r i Kiizmiču v sedan j iku ne moremo pr ičakova t i dovršnikov. 
k a d a r gre za i z r ažan je s t a n j a v sedanjost i . 
K i i z m i c s : Ovo obed moj szem pripravo, moji giineži i tiiesne sztoari 
szo bujte, i vsza szo gotova (str. 45). 
J a p e l j : Pole, jeit îim moje kofilu pèrpravil, moji junzi, inu pitana 
sili val je saklana, inu vse je pèrpravlenu (str. 105). 
K i i z m i c s : Teda je vido Judas, ki ga je ôdo, ka je oszodjen, po'zalo je 
nazaj je povrno ti trészti szrebrni pênez (str. 57). 
J a p e l j : Tèdaj îe je Judas, kateri ga je isdal, ker je vedil, de je objojen. 
îkàlal (str. 136). 
K i i z i n i c s : I tô vâm znamênye: najdete dête v plenicze povito,, položeno 
vu jaszli (str. 104). 
J a p e l j : Inu leto bo vam k 'snaminju: Vy bote neîli enu dçte v' plènize 
povytu inu v' jafli poloshenu (str. 255). 
К ü z m i с s : I dâjo ga poganom na oszpotânye i bicsiivanye i kri'zanye, 
i na t ret ja dén gori sztâne (str. 39). 
J a p e l j : Inu ga bodo isdali Nevernikam k' safhpotuvanju, inu h' gajshla-
nju inu h' krishanju, inu na trçtji dan bo on gori vital (str. 93). 
K i i z i n i c s : Teda dâjo vasz na moko i vmorijo vâsz; i bodete odurni 
vszêm narodom za mojega iména volo (str. 48). 
J a p e l j : Takrat vais bodo isdali v' britkôft, inu vais bôdo vmorili: inu 
vv bote fovrasheni od viih narodov sa mojga imçna vôlo (str. 114). 
S t a n j e v sodobnost i je i z raženo pogosto brezosebno, seveda z nedo-
v r š n i k i ; p r a v tako , a t ud i z dovršn ik i , je i z ražena b rezčasnos t : 
K i i z i n i c s : Liki je piszano vu pravdi Goszpodnovoj, . . . ki odpre utrobo, 
szveti Goszpodna bode zvini (str. 105). 
J a p e l j : Kakôr ftoji pijsanu v' poitavi tiga Goîpôda: De vfakitçri 
otrok moilikiga i]>ola, katgri nar pèrvizh materini turplu odpré, imâ Gofpôdu 
îvçt imenovan biti (str. 257). 
T u d i d r u g i pisci obeli j ez ikovn ih območ i j pogosto i z p r i č u j e j o po-
mensk i p r e h o d iiz t rpnos t i v s t a n j e , iz ražen z ist imi j ez ikovn imi sredstvi . 
H a s I Kaj se ena velika framota, kir je bil od Ilerodeshove vojîke, tu 
je: od ene zelu hudobne mnoshize tih nar]>orednejïhili ludy safmehuvan, 
sa/ramuvan, s peîtiny by t, s nogami Juvan, s gorjazhami ogulen, k' enimu 
ozhitnimu sanizhuvanju po zelimu Jerusalemfkiinu mejitu îkus plaze, inu 
terge, îkus gaîe inu ulze gnan, inu vlezhen (str. 136/7). 
'/.lie ozlieih. de bom jeft od Jogrov su pu f hen, predan, sata jen, de bom od 
Judov supluvan, safmehuvan, is shlafernizami vdarjen? isjidi fe (str. 29). — 
On ierpy na îvojimu pofhtenju opravlanje, v' prizho krivizhnu oponaflianje, 
lashnive prizhe; on bo med krivizhne fhtet, enimu kervavimu puntar ju nasaj 
pojtavlen, ravnu koker en resbojnik ob fhivlenje perpravlen (str. 5). — On je 
sa vol naîhili kriviz ranjen, on je sa vol naihili grehov resbvt (str. 6). My 
smo taiita prekleta semla katera do sdej nezh drugiga ni rodila, koker terne, 
inu ofati (str. 43). 
G u t s m a n n : 1 1 O glei jes vidim nebu odpertu, inu Sina tega zhloveka 
ftojezhega na defnizi boshjei (str. 17). — O glei inu povanzhai njegove s' nja 
rumeno krijo pokropléne îtopine (str. 9). 
S e r f Pobožen David reče: Blaženi, kerim so odpysene krivice, ino krrih 
grehi so zakrili (str. 114). 
11 J. Hafl, Sveti Polt, Labaci, 1770. 
15 O. Gutsniann, Evangelia inu Brania, V Zelouzi 1780. 
» Л. Serf, Predge nu vse Nedele, V 'Gradei 1835. 
S l o m š e k :14 Ojf ter je vezhi del tukaj na semlji pravizhniga pot; pogoito 
s' ternjam krivize najtlan, s' îolsami fromalhtva polit (str. 12). 
T a t r p n o - r e z u l t a t i v n i nač in p o d a j a n j a dogodkov v sedanjos t i , p re -
teklost i , celo p r ihodnos t i p a p o s t a j a vse bo l j pogost p r i op i sovan ju 
zgodovinsk ih dogodkov ; z a r a d i svo je ekonomičnos t i se u v e l j a v l j a p r i 
časop isnem p o r o č a n j u (že p r i K r e m p l u in v Vodn ikov ih Novicah) , in 
seveda v u r a d n i š k e m , sodn i j skem slogu, k a r l epo d o k a z u j e N a v r a t i l v 
svoj i slovnici. 
V o d n i k : Tudi iz Idrie so denarji, srebro, inu cinober dalej pruti Gradcu 
odpelani (str. 61). — Sloveča soldaška vhajalca Valentin Kimavec ali Capek, 
inu Juri Rupret oba rojena Krajnca sta vjeta v' solda.ški Staszaperi terdno 
zakooana inu perklenena, inu pod terdno stražo, dokler bo pravica čez nju 
stekla (str. 159). — Pred tremi dnevi je bil theater spet odpert (str. 64). 
Francoske bandera inu znamina so bile doli djane, inu z vso častjo spet 
Cesarske nazaj postavlene (str. 83). 
Iz Ternoviga so bli Francozi noter do Postojne nazaj jwbiti, je bilo veliko 
mertvih, 80 ujetih. 1 officir ranjen (str. 79). 
Te lampe so po podobi Dunejskeh sturjene, vse ena drugi podobne iz stakla 
ali glaža. Stare lampe so v' predmesta prenesene (str. 106). 
I z r edno pogost , s k o r a j d a ed in i g r a m a i i č n i znak za p o d a j a n j e t rp -
nosti in s t a n j a v p re t ek los t i p a je p r i K r e m p l u obl ika na n/t d o v r š n i h 
glagolov, r a b l j e n a p o d o b n o kot p r i Ki izmiču , b rez p o m o ž n i k a . Ta nač in 
o p i s o v a n j a d o g o d k o v so posebno p r i n j e m v 19. stol. obsodili kot ger-
iii a n iz em. V e n d a r K r e m p I i zha j a iz j e z ikovnega pod roč j a , k j e r se ka t e -
gor i j a de ležn ikov v tem času, v s a j v p i smen ih t eks t ih , še p o j a v l j a v 
prvotnejšemi p o m e n u ; i z r a ž a še p r e d d o b n o s t in i s todobnos t , č e p r a v ne 
v t ak i dos lednos t i kot p r i Ki izmiču, z a to je t r eba p r i K r e m p l u r a č u n a t i 
z d r u g a č n i m i s i n t ak t i čn imi zakoni tos tmi , kot so znač i lne za k n j i ž n i 
j ez ik v t e m času. 
i 
K r e m p I : 1 ' Kaj je Madjarov ne spomorjenih, so v' Lehi reki potopleni, 
v' vesnice razbežani, zred vesnicami vužgani, vlovleni, v' velko jamo zmetani 
ino živi zakopani, drugi zred njih vikšimi obešeni (str. 8). — Njegovo mertvo 
truplo je v' zlato, tota v' sreberno, ino obej v' železno trugo djano. Konjska 
oprava, orožje ino drage reči so k' njemi pokopane, ino vsi pokopiči per grobi 
umorjeni, da se. ne bi znalo, gde je hunski junak Atila pokopan (str. 56). — 
Pâle zdaj je pri Ptuji , Celji, Lublani, Vogleji ino povsod glodko vse vkončuno, 
Vogleja pa porušena, razderta, druge mesta vunsporopane ino od ludih za-
pušene (str. 55). 
14 Л. Slomšek, Hrana evangelskih Naukov, V' Zelovzi 1845. 
15 Л. KrempI, Dogodivščine Štajerske jenile. V' Grâdci 1845. 
D a se t r p n o s t v p re tek los t i i n s t a n j e v p re tek los t i v o s r e d n j e m jeziku 
d r u g a č e i z raža ta , d o k a z u j e j o Nav ra t i l ov i p r i m e r i iz u r a d n i š k e g a jezika , 
k j e r se ni mogoče vedno izrazi t i s i vo rn ik i , č e p r a v je v tem času že a k t u -
a len odkloni len, p u r i s t i č n i odnos do t r p n i š k e g a i z r ažan j a . Y določenih 
vseb insk ih zvrs teh je obl ika n a n t n e z a m e n l j i v a s t vo rn ikom in zato 
ed ino p r a v i l n a ; t o še v sodobnost i d o k a z u j e j o mnoga k r a t k a poroč i l a 
(npr . Delo: Sestr i r a n j e n i , 7. V, 1971, zapr to ) v d n e v n e m časop i s ju in v 
u r a d n i h dopis ih (Vl judno vabl jen i ! ) . 
N a v r a t i l : Na splošna vprašanja odgovori obtoženec: »Pišem se J. M-k, 
sini star 50 let, oženjen, delavec, katoliške vere, rojen v C., stanujem v Z., sim 
bil že dvakrat zavoljo nezvestobe in štirikrat zavoljo tatvine pokorjeni (str. 
XXV). 
N a v r a t i l : 1 0 Po popolnoma verjetnem spričevanju zaslišanih prič je do-
kazano. da je založeni J. K-n ravno tisti mož, katerega je M. J-n o zaperii 
hiši pred odperto skrinjo najdel, katera je bila popred zaklenjena, ko je ravno 
po njej z rokami brodil (str. XXVI). — Obravnava je končana; zdaj se bode 
razsodba sklepala! Ker je bil obtoženec (!) pri volji, ji odškodnino plačati, in 
ni od nobene strani nič več omenjenega bilo, je predsednik ob t lih predpoldne 
zglasil, da je obravnava sklenjena. Sodnija se je v posvetovalnico podala, in 
obtoženec je bil odpeljan (str. XXIX). 
O m e n i t i j e t r e b a še d r u g e soodnose. Zelo zan imivo je, d a se v po-
gledu r a b e oblik s se p isci o b e h območi j v g l avnem dobro u j e m a j o (pri 
n e k a t e r i h p o m e n s k i h t ip ih) . To ve l j a , k a k o r je bilo pokazano , za p re -
h o d n e dovrši le i n nedovr šne glagole s se ( t ip : umioam se), le d a so do-
vršniki v t e m p o m e n u v o s r e d n j e m j ez iku iz raženi opisno {se ubije : se 
bo ubil). V vseh čas ih in n a k l o n i h p a se u j e m a j o tud i n e p r e h o d n i gla-
goli ( t ip : smejem se) s s t a ln im se, ki ne i z r aža jo t rpnos t i . T i p t i ska se. 
ki iz raža p r e d v s e m t r p n o s t (oziroma s t an j e ) n e d o v r š n i h glagolov, se v 
obeh j ez ikovn ih območj ih p o j a v l j a dovol j pogosto v brezosebni rabi ali 
t ud i z izraženimi osebkom, celo p r e d m e t o m {tiska se; knjiga se tiska; 
knjigo se tiska). P r a v t a k o se u j e m a r a b a t i p a okli .se«. 
P r e h o d n i dovrši l i in n e d o v r š n i glagoli s se: 
K i i z m i c s : I vr'zc szrebrni pêneze vu ezérkev, obrne sze, odide i obêszi 
sze (str. 57). 
J a p e l j : Inu on je ti; îrebèrnike v' Templi od lebe v§rgel, fe je prozh 
podal, je shal kje inu fe je obqsil (str. 156). 
D a j n k o : Ino vergel je on srebernike v' cirkvo ino odišel, ino se je pojdoč 
za ver v obesel (str. 89). 
K ii z m i e s : I ovo zakrivalo ezérkvi raszprascsilo sze je na dvôje od zgora 
notri do tel; i zemla sze je genola, i pecsine szo sze pokale. I grobovje szo sze 
odpirali i vnôga têia ti szvéti, ki szo zaszpali, szo gori sztanola (str. 59). 
10 I. Navratil, Kurze Sprachlehre für Gerichtsbeamte, Laibach. 1S50. 
J a p e l j : Inu pole to sagrinalu tiga Templa fe je ràs-tèrgalu na dvôje od 
sgoraj, noter do sdolaj. Inu semla /e je ftrçfla, inu fkale fo 'fe ràspôkale. Inu 
pokopali/7ia so se odpèrle, inu veliku telçfs tili fvetnikov. katçri îo îpali, fe je 
ubudilu (str. 142). 
K a k o r je že iz n a v e d e n i h p r i m e r o v razv idno , se v enem in ist eni 
s tavku p o j a v l j a j o s k o r a j vsi t ipi glagolov s se. T u d i brezosebni tvorni 
t ip (v id i se) j e med n j i m i . Posebe j n a j omenim p r i Ki izmiču i z p r i č a n e 
tvo rn ike na -vsi s se. 
K ii z m i e s : I prigodilo sze je. gda biszi zgucsàvala i szpitâvala, i szâm 
Jezus sze priblizavsi k nyinia, na vkiip je sao z nyima (str. 162). 
J a p e l j : Inu pèrgodilu fe je. kadar fia fe ona pogovarjala, inu fe ispra-
fliovala: Je tudi Jesus k' njima fe pèrblislial, inu je s' njima Ilial; (str. 359). 
I) a j ii k o : Ino nagodilo se je. kda sta tak govorila ino se med sabo spita-
vala, da se je Jezus k' nima priblixal, ino z' nima šel (str. 97). — Ino od perle 
so se пупе oči, ino spoznala sta ga (str. 97). 
K i i z i n i c s : Zaisztino, zaisztino velim vam; kâ sze vi bodete jokali i pla-
kali, szvêt sze pa bode radiivao; vi sze pa 'zalosztili bodete, ali 'zalosz.t vasa 
sze obrné na radoszt (str. 202). 
J a p e l j : Rèînizlmu, rèTnizhnu vam povem: da fe boste jokali, inu plakali. 
ta îvçjt рак fe bô vefselil: Vy рак böte fhaloïtni, ali valila slialoft bô v' 
veîsele prevèrnena (str. 500). 
Vzhodne i n o s r e d n j e pisce l oču je še dvoje . Za vzhodne pisce je zna-
či lno več je š tevi lo glagolov s .stalnim se, v n e k a t e r i h p r i m e r i h pa se 
n a m e s t o se p o j a v l j a si; p r i m e r o v s s ta ln im oz i roma p red vsem možnim 
poudar i l i m si j e več kot v o s r edn jem jez iku . Iz tega raz loga »ref leksivno« 
i z r a ž a n j e v de l ih v z h o d n i h piscev zavzema kol ič insko še širši obseg. 
V g rad ivu se p o j a v l j a j o n a s l e d n j i taki p r i m e r i : skrbeti se, dičiti se, 
naroditi se, moliti se, zvali se, počivali se, popretiti se, čakati se. ufati 
se i td. 
P e t r e t i c s : Vûfaj fze kcîii veru tvoja je tebe zdravil vesinila; (str. 126). 
Ztanovito, ztanovito velim vam: da fziize tocfili i plavali fze bildete vi: 
Szvetfze p.ik hude veîzelil (str. 74). 
K i i z i n i c s : Zato velim vâm: ne szkrbte se za 'zitek vas, ka bodte jeli 
i ka bodte pili (str. 10). 
K i i z i n i c s : Doli szpadnovsi zato te szluga, molo sze nycmi je govorccsi: 
Goszpodne. mej potrplênye z menom, i vsze ti pldcsam (str. 56). 
D a j il k o : Preči po texâvi totih dnevov pà bode se sunce otemnilo 
(str. 146). — Sedite si tv, dokelič tû pojdem ino se pomolim (str. 84). 
S e r f : Nekaj ga je palo na pečovje, ino se je posehnilo, da je vlage ne 
melo (str. 118). 
K r e m p l : Zdaj Sihar Sanmi po vele svojega krala naprejpernese, ino da ne 
dobi pravega odgovora, se začne preliti, ino reče Sanioi, da so tote dežele ne 
njegove, temuč frankoskega krala (str. 60). 
T u d i pomenska r a z p o r e d i t e v č lenka si se v celoti ne u j e m a s p r imer i , 
z n a n i m i iz o s r edn j ega jez ika ( p r i z a d e v a m si: misl im si, u p a m se si). Pr i 
vzhodn ih pisc ih se p o j a v l j a p r i n a s l e d n j i h g lagol ih : iti si, sesti si, priti 
si. rediti si, gledati si, vkončati si; obema s k u p n i so: dati si. izbrali si. 
pretrgati si, misliti si, zaslužiti si, pusiti si, obdelovati si — to je : sebi. 
K ü z m i с s : Vu onom dnevi pa, voidocsi Jezus s hi'ze, szeo szi je pôleg 
môrja (str. 25. sest si : usesti se!). 
D a j n k o : Xeno sem si vzél ino zato ne morem priti (str. 125). 
K r e m p I : Toto plačo si vašemi poglavari neste, če pa hoče ka j bolšega 
meti. naj si pride po nje (str. 85). — Poveda se. da je narod Sarmatov iz Azie 
v' Evropo se preselivši poznej si ime Slavjanov dal. od slave /čast/, kero si je 
zaslužiti h tel (str. 71). 
Slovenci so mogli od Avarov se pustiti prestaviti, kam se jim je zdelo, ino 
per najmenši protivnosti si pustiti vesnice požgali, setva ino njiva si vkončati 
(str. 58). 
T u d i p r i Has lu in S lomšku je ta možnost (t ip kupiti si) p r e c e j po-
gos ta : zdi se vsebinsko bol j u t eme l j ena . 
11 a s 1 : Od kod je vender ena toku velika nevejsnoft, ja zelu îlepota, de fi 
lud ji raj ih teme. koker рак luzli isvolijo (str. 128). 
J a p e l j : Tèmuzh shirajte fi ihaze v' Nebelsili: k(;r jih ne rijâ. ne mol 
ne konzha (str. 25). 
II a s i : Aku lih [o ji leti prov poglavitni neperjateli kar njih fliege, vuk 
inu sadershanje amtizhe (str. 145). 
Kot v id imo, člemica si izraža t u d i medsebo jno usmer jenos t , osebek 
je iz ražen p r i t ipu v množin i . 
S l o m š e k : Priîtopite donef revni froteji, k jaflicam Jeîuiovim, oterile fi 
tvoje îolsnc ozlii (str. 35). 
P r i p isc ih o s r edn j ega območ ja je na jpogos te j i da t ivn i tiip (kup im : 
k u p i m si, to je — sebi). 
O brezosebnem t i p u (vidi se, stori se, itd.), ki ga pozna tudi sodobni 
kn j i žn i jezik , in i z raža tvornost , so naši jezikoslovci p r e c e j r a z p r a v l j a l i . 
P r a v z a p r a v je n j i h o v tvorn i p o m e n jasno pouda r i l šele Šker l j : 1 7 po t r -
di lo za n jegove ugotovi tve p a n a j d e m o že p r i Kiizmiču in J a p l j u . Po-
gosto se na mestih, k j e r rab i J a p e l j brezosebno zvezo (v 3. os. sg.). pri 
Kiizmiču p o j a v l j a sp lošn i t v o r n i k ; (3. os. sg. ali pl.), s eveda p a je tudi 
pri Kiizmiču i z p r i č a n a brezosebna r aba . 
J a p e l j : Ali Je nuire grosdje brati is tèrnja, ali fige is oîata (str. 27). 
K ii z ni i e s : Jeli berejo sz trnva grozdje, ali sz esetalja fige (str. 12). 
17 S. Škerlj, Bezlične povratne rečenice sa aktivnom konstrukcijom; Zbornik 
и čast A. Beliča, Beograd 1*)37. 
J a p e l j : Pole letâ je poltavlen k' enimu padzu, inu h' gorivitanenju njili 
veliku v' Israeli: Inu k' enimu snaminju, katçrimu fe bô jupèr gooorilu 
(str. 258). 
K ii z m i с s : Ovo ete je polo'zen na szpadnenyé i gori sztanenvé vnôgim 
vu Izraeli, i na znamênye, komi bodo proti gtlcsali (str. 106). 
J a p e l j : Kadar fe je рак jutru fturilu, je Jesus na kraji îtal (str. 522). 
K ü zm i es : Gda bi pa 'ze rano bilô, sztao je Jezus na brêgi (str. 211). 
J a p e l j : Maria рак je rekla k' Angelu: Какй je bô tô sgodilu, kt,-r jeit 
nioshân ne fposnam (str. 248). 
K Ü z m i e s : Eresé pa Maria angeli: kakda bode tô, geto mo'zâ ne po-
znam (str. 102). 
Včasih p a se piisca izražata enako: 
J a p e l j : Inu pergodilu îe je. kadar je Elisabeth îliïhala tô posdravlenje 
Marie, je tô Dçte v' njç telçfi gori poikozhilu (str. 249). 
K ii z m i с s : I zgodilo sze je kak je esiila O'zbét poklon Marie, szkoesilo je 
to dête vu nyé ut robi (str. 102). 
Tudi v Vodnikovih Novicah na jdemo dovolj pogosto brezosebni 
t vornik s se, k je r je vsebinsko še posebej utemeljen, saj gre za poročanje 
o političnih in drugih družbenih dogodkih, kjer ni zaželeno ali važno, 
da sta ali vršilec ali povzročitelj de j an j a omenjena. Poudar jeno je le 
dejstvo, s tanje , zato so v tem t ipu v sedan j iku najpogostejši nedovršni 
glagoli. 
V o d n i k : 1 8 Se dela prostor za cesarsko armado, katera se bo tu kej naberala 
(str. 61). — Vsini sploh se oznani, de je spet na dolenskim, inu na hrvaškim 
kupčia odperta (str. 79). — Še zdej se oidi, de Lublančani več na lubezn pruti 
vbogim derže, koker na komedie, inu na ples (str. 153). — Te dni je naša 
Kraszia pustila po mesti naherati sklad v' denarjih, z' keterimi se bo Kra-
kovcani pomagalo hiše pred ognem varne sturiti (str. 159). — Včeraj se ni per 
nobeni cerkvi zgonilo zavol bližniga sovražnika, de bi kej pomote skuz zgo-
nenje nevstalo (str. 67). 
Tudi tip »trava se kosi«, je pri osrednjih piscih dovolj pogost; v tem 
se u j em a j o z avtorj i vzhodne Slovenije, seveda je v rabi tudi pri brez-
osebni rabi nedo vršnih in ponavl jalnih glagolov. Kakor poroča že P oblin 
v svoji slovnici, je bilo v navadi z brezosebnim »trpnikom« preva ja t i 
nemške »man« in »es« stavke, seveda pa se PohiLin ni zayedal, da so pri-
meri, ki jih navaja , p r a v z a p r a v brezosebni tvorniki. Iz navedenih pri-
merov je razvidno, da so omenjene nemške konst rukci je preva ja l i tudi 
z osebnim tvornikom. Pravi : »Das Man (enako Es!) drücken die 
Krayner lehr o f t , doch nicht allzeit mit dem se, leidender Bedeutung 
aus, wie: se prune, se rezlie -Man lagt; ali da l j e — Ks wird geredet : 
18 F. Wiesthaler, V. Vodnika Izbrani spisi, V Lublani 1890. 
Se prave, govory: Es e rzeh len die Ge fch i eh t f ch re ibe r — pergodinsk i 
j ï i sa r j i p r ave jo , p e r p o v e d u j e j o « ( K r a y n s k a G r a m m a t i k a , L a y b a c h 1783, 
s t r . 195). Po n e m š k i h p r e d l o g a h p a je v o s r e d n j e m jez iku zelo pogosto 
i z ražen tud i vrš i lec d e j a n j a ; celo p r i p r e d h o d n i h glagolih s se, ali p r a v i h 
p o v r a t n i k i h (smejim se), k j e r z a r a d i ne razuml j ivos t i ni u p r a v i č e n , po-
sebno, če je nosilec d e j a n j a živo b i t j e . 
P r v o k r i t i k o t a k i h p r i m e r o v je izrekel v svoji slovnici že M u r k o 
(1. i zd . 1832). Iz l i t e r a t u r e n a v a j a p r i m e r »Jefuis fe h ' K a j f a f h i pe l j a« , 
ki j e celo, kot p r a v i , vseb insko p o h u j š l j i v , k r ivoversk i . S tem je hotel 
le p o u d a r i t i i n ponazor i t i , da p a s i v n a r a b a n i vedno zaže lena in d a ni 
mogoče p r i vseh glagolih p r a v i l n o tvori t i t r p n i k a s se. Po Dobrovskem 
j e v svoj i s lovnici u v e l j a v l j a l d v a k r i t e r i j a : c i l j g lagolskega de lovan j a 
je p r i t r p n i k u s se l a h k o i z r ažen z osebkom, k a d a r ni živo b i t j e , in, 
k a d a r to d o p u š č a kon teks t . 
V e n d a r se j e ta » n a p a k a « š i r i la d a l j e ; znana p a je seveda b i l a t aka 
r a b a že p ro te s t an tom, s a j tudi D a l m a t i n v P as i o n u " p i še : » l e su fa р а к 
ga i sh lan iga i n u ea shpo touan iga , ie alies d a l n ih voli, de bi le Crishal .« 
V 18. s to le t ju i n še k a s n e j e n a j d e m o v spis ih dovol j p r i m e r o v , k j e r je 
c i l j d e j a n j a živo b i t j e ali »neživo«. 
P o h l i n : 2 0 G. Fajmoslitr bere is Bukuv kmetam la potrebo inu pomozli 
tu poduzhenje: ka j be bin îturiti, de se merlizhi poprej napokoplejo, ampak 
de so res niertvi (str. 14). 
V. K a t e k i z e m : Ali ny super to pervo sapoud, defe Angeli, inu Svetniki 
v.hajto, inu na pomozli klizliejo? (str. 98, Celovec 1770). 
L i n h a r t : De se ti reči v kratkem en konc sturi, se Juri Kopriva nar-
pervič o žold da; ti drugi otroci si bodo vže po sveti kruha iskali (str. 90, A. 
Gspan, ZD Linharta, Ljubljana 1950). 
S l o m š e k : Hvalila je bo brumnih dufha inu truplo; klela dujha gresh-
nikoD ino ozhitala îebi vie itorjene pregrehe (str. 6). — Rada je na tem fvetu 
kriviza sakriva, t amkaj bo pred želim ïvetam odkrita (str. 7). 
I) a j n k o : Kda pa so to videli, so sposnali, da je beseda tak, kak se je 
n.im od deteta povedala (str. 32). 
G u t s m a n n : Sakai od val je je Goipudova besieda resglafila (str. 43). 
S e r f : Ali pa neje vso semen na nivo padnulo, ino silja porodilo, kajti 
nekaj ga je padnilo na pot, se od lydi rasklačilo no od vtičov pozobalo (str. 118). 
K r e m p I : Per totih zu vere volo spuntanjih so se vse groznosti storile. 
kakše se le zmisliti morejo (str. 69). — Zosebno so za rimskega krala Teodorika 
ne samo njive se povsod delale, temveč tudi gorice po mnogih kraj ih se zasa-
jale, je veliko živine se redilo, drevje se nasadilo (str. 71). 
111 J. Dalmatin, Passion, tv ie britku t e rp lene . . . V Lublani 1576. 
=° M. Pohlin, Kinctam Га potrebo inu pomozli, Duna j 1789. 
1 u d i v rokop i sn ih zap i sn ik ih A k a d e m i č n e g a d r u ž i v a T r ig l av (Gradec 
1875—1918). ki so ve ren odraz s p r o š č e n e g a u r a d n i š k e g a sti la, k l j u b nor-
m a t i v n i m navodi lom s lovn iča r j cv . r a b a še n i o m e j e n a samo na s tva r i : 
še vedno se p o j a v l j a j o p r imer i , ko je c i l j g lagolskega d e l o v a n j a oseba. 
iT Г i g 1 a v« : G. Andrej Einspieler voli se enoglasno častnim članom akad. 
družtva »Triglava« (8. zasedanje, 1886). 
T a t ip t r p n i k a (in brezosebni tvorn ik) ali t r p n i k z i zp r i čan im no-
si lcem d e j a n j a za neživo, pa je ob koncu 19. stol. znači len t u d i za 
Š k r a b c a , k i je s icer mnogo p r ipomoge l k p r a v i l n e j š i in res s lovenski 
r a b i t r p n i k a n a n t in t r p n i k a s se. 
Š k r a b e e :21 Naposled sem poslal »Novicam«, kaker se mi je zdelo, koliker 
toliko dobro »razpravico«. Ali ni se sprejela, preobširna je bila (Cv. V/8). — 
Enako blagovoljni opomini in nasveti glede naslova našega lista so se nam 
poslali tudi še od drugih krajev (Cv. 1/2). — Seme, ki se je hotelo zasejati, ni 
se mislilo, da bo v dvejh ali t rej h letih gozd. Le to se je upalo, da se vtegne 
v mlajših sercih in glavah vendar le kako zerno prijeti (Cv. V/l). 
T i p t r p n i k a trava se kosi p a n e k a k o sredi 19. stol. i z p r i č u j e novo. 
z a n i m i v o p reobrazbo . Na mes to osebka se je v t a k i h zvezah začel širi t i 
p r e d m e t v a k u z a t i v u . N a s t a l j e »nov t i p t r p n i k a « , ki je v s t rokovni 
l i t e ra tu r i z n a n pod nas lovom »Išče se Uršo P lu t« . 
Iz Š k r a b č e v e jez ikovne ocene R i m s k e g a Ka to l i ka (Cv. VI I I / 5 с—d) 
je r azv idno , da v tem času odnos d o tak ih k o n s t r u k c i j še ni bil t ako 
pur i s t i čno nes t rpen . Škraboo n a v a j a p r i m e r e : dasi se ga od neke strani 
na vse kri pije priporoča in vsiljuje; kliče se jih pred sodišče; zatorej 
sem smel pričakovati, da se me ho krepko zavrnilo, itd. P r ipo roča p a 
ali tvorno i z r a ž a n j e al i v s a j t r p n i k z izraženim osebkom, ne p a p r e d -
metom. P r a v i : »Tako se m e n d a govori res p o na šem P r i m o r j u in ne 
smem na ravnos t reči , d a je n a p a č n o , ke r n a v a j a Mikloš ič ( S y n t a x 5b8) 
zadost i p r i m e r o v tud i iz r a z n i h d rug ih s lavonskih jezikov. Ali uko pomi-
s l imo d a , k a r veni, n a K r a n j s k e m in d a l j e p ro t i severu t a k o g o v o r j e n j e 
ni domače , te r se celo n e k a k o vs t av l j a n a š e m u jez ičnemu čut i lu . od d r u g o 
s t rani p a vemo., da se p r a v i po laško n. p r . » Q u i si taglia capellu, m e n d a 
no b o m o sodili kr ivo, a k o mislimo, da je la p r i m o r s k a posebnos t v naši 
s lovenščini le i ta l i jan ize in . K r a n j e c bi bil navedene s t avke n e k a k o ta-
kole p i sa l : »Za/o sem prepričan, da me dotični gospodje krepko zavr-
nejo; dasi. ga od neke strani na vse kriplje priporoča in vriva« ali dasi 
ga od neke strani na vse kriplje priporočajo in vrivajo«. N a d a l j e je 
važno še n a s l e d n j e : »Tudi , k a r Miklošič n a v a j a na o m e n j e n e m mes tu : 
21 S. Škrabec, Cvetje z vertov sv. Frančiška, Gorica, 1880—1913. 
»Kmete se vidi na polju in se jih je videlo«, bi se vsaj za moje uho lepše 
reklo: » K m e t j e se vidijo na polju in so se videli«, ali pa »Kmete je videti 
na polju in jih je bilo videti.«. Vendar pr iznavam, da bi se ravno izraza 
»vidi se« in »sliši se« vtegnila tud i na Kranjskem semter t ja rabi t i z 
akuzat.ivoim n. pr . »Našega pastirja se sliši dve uri daleč« zraven »našega 
pastirja je slišati.« (Transponira obliko v tvornik!). 
Vendar se je v tem času in še kasneje pogostnost t rpn ika s se večala 
tudi zato, ker so se pisatel j i in časnikar j i ogibali opisnega t rpn ika na 
n/t, k i so ga z ozirom na različne predložne zveze za izražanje povzro-
čitelja de j an j a — tip porošeno od ljubezni čiste — formalistično pro-
glasili za germanizem. Kot je razvidno iz ostre kri t ike Tominška,22 se 
je tako izražanje šinilo predvsem v spisih in dokument ih pravnikov 
(Slovenski Pravnik od 1904—1907), od tam pa se je zaneslo še v lepo-
slovje. Med drugimi pisatel j i Tominšek napada predvsem Milčinskega, 
ki je v Igračkali2 3 to obliko pisal gotovo tud i iz stilističnih razlogov, 
sa j je s tem jezikom (uradniški stil) nasploh karakter iz i ra l tudi malo-
meščansko uradniško okolje t akra tne Ljubl jane . Tominšek kri t iz ira pri-
mere kot »obesilo se ga je; Марса se je najelo; otroka se je potapljalo 
v vodi \ in podobno. Vzt ra ja pr i Škrabčevih domnevali, da je to itali-
janizem in pouda r j a edino upravičenost nominativa v tak ih konstruk-
cijah. O p o z a r j a šole in uradništvo, n a j si pr izadevata , »da se ta spak -— 
se ga je obesilo — uniči z vsem zarodom.« Seveda se iz takega i z ražan ja 
tudi sani duhovito norčuje. 
M i 1 č i n s k i :23 Išče se Uršo Plut. Naj se ne ustraši! Ne bo zaprta. Na-
sprotno. Veselo iznenadenje jo čaka: dediščino se hrani zanjo na tukajšnjem 
sodišču (str. 104). — Stopil je pred sodnikovo mizo, vzdignil tri prste in zahte-
val. da se mu takoj prižgetu sveči, ker hoče petkrat priseči zaporedoma, . . . zato 
ogorčen protestira, da se smatra ščurke, poklicavši njega za izvedenca, nekako 
za del pekovske obrti sploh in posebej (str. 91/2). 
T o ni i n š e k : Ko se je zaročenca poročilo, se je šlo domov, usedlo se je 
goste k mizi, popilo se je polne kozarce in pojedlo zvrhane krožnike; pri slo-
vesu se je poročenca poljubilo in se ju odpeljalo na kolodvor, naposled se je 
družno uleglo k počitku in zaspalo (str. 18). 
Kl jub vsemu »Urša Plut« obstaja. I udi Brezniku (Slovenska Slovnica 
1910 in 1954) ni uspelo oblike v celoti zatreti, čeprav je v sodobnosti v 
leposlovju ni; seveda pa se govori in predvsem piše v tistem (uradni-
škem) okolju, od koder je izšla. I udi Kolarič24 je ponovno razlagal, da 
22 J. Tominšek. Alitibarbarus, Ljubljana 1911. 
M F. Milčinski, Igračke. Ljubljana, 1909. 
21 R. Kolarič, Jezikovno rešeto, Ljubljana. 1951. str. 85—86. 
t a k a r a b a n i s lovenska , n a s p r o t n o p a je š k e r l j v o m e n j e n i r a z p r a v i 
m n e n j a , d a to n i i t a l i j an izem. a m p a k možnost , k i se je r a z v i l a v slo-
venšč in i spon tano . »Meduitim j a s m a t r a m — i neulazec i u p i t a n j e da li 
su o b r t i o k o j i m je reč za p r e p o r u k u ilii ne — da se u r ečen icama kao : 
Išče se Uršo Plut ili Umiva se decu p o v r a t n i obl ik ne oseča v iše k a o 
pasiv , nego k a o bezl ični ak t iv , odnosno a k t i v s a n e o d r e d e n i m pod-
metom, ali s v a k a k o ak t iv , p a p r e m a tome n i j e n e s b v a t l j i v » Sto t a k a v 
p o v r a t n i obl ik uz ima i p r e d m e t u a k u z a t i v u « (str. 418). 
Y zvezi z r a b o obl ik z n t ali s se j e t r e b a v s a j n a k a z a t i še eno zna -
či lnost . k i de lno loči p isce 18. stol., in v s red i 19. stol. v k n j i ž n e m jez iku 
izgubi svo jo vel javo. Pr i vzhodn ih iin o s r edn j ih piscih je povz roč i t e l j 
d e j a n j a (ali okol iščine s t an j a ) v večini p r i m e r o v p o d a n , le d a se p r e d -
ložne zveze, ki ta odnos iz raža jo , p r e c e j r a z l i ku j e jo . P r i e n a k i h sk lon ih 
se p o j a v l j a j o de lno razl ični p red log i . Zan imivo je, d a j e v sodobnem 
k n j i ž n e m jez iku »normalna« r aba . ki je pogos te j ša pri v z h o d n i h piscih 
(predlog po z lokalom, p red log s z i n s t rumen t al oni in posamično še 
p red log od z gen.). V o m e n j e n e m razdob ju je o b s t a j a l »bogatejš i« re-
p a r t u a r p red logov . Povzroč i t e l j d e j a n j a je i z ražen s p r ed log i : od, iz, z 
gen., k/h ali в г da t i vom: o, lia, v, skozi, čez z a k u z a i t v o m ; o. po, na 
z lokalom t e r s/z z i n s t r u m e n t a l e m ; p o d v p l i v o m k a j k a v š č i n e j e izpričam 
celo p r e d i k a t i v n i i n s t r u m e n t a l ( i z v o l j e n je županom). 
K i i z i n i c s : I bio je tam do szmrti Herodesove, da bi sze szpunilo; ka je 
povedano od Goszpodnu po proroki erkôcsem (str. 3). 
J a p e l j : Inu je ondi oftal noter do Herôdeshove îmèrti: de bi tô dopöl-
iijenu bi Iii, kar je Gofpöd fkufi Preroka govoril (str. (>). 
P e t r e t i c s : lz jzadàv nyohoveh hocîete poznati nye (str. 100). 
K ii z m i с s : Ar sze z sziida drevo spozna (str. 22). 
J a p e l j : Sakaj, is jsdii fe drèvii îposnû (str. 53, kuj.: po sadu). 
P e t r e t i e s : Sta gledat ieste zeîsli vu puîscînu? jeda tertzline vetrom 
premetane (str. 5). < 
K i i z i n i c s : Ka szte v<> sli vu piiscâvo gledat? t rs/, t od voira vugibujôcso 
(str. 118). 
J a p e l j : Kaj îte vùn îlili v' pulhavo gledat? En tèrft, katçri je od oqtra 
ïèm ter kje maje (str. 289). 
P e t r e t i c s : Hocîete nayti Detetze plenicsami öbvito, i vu jaîzle polö.'eno 
(str. 10). 
K i i z i n i c s : . . v plenicze povito ..; J a p e l j : . . . v plènize povytu. 
(str. 104). 
K i i z i n i c s : Zato i to porodjeno szvéto sze zvalô bode (str. 102). 
J a p e l j : Inu sa tçga vôlo bô tô Svçtu, katqru bô is tebe rojenu, Syn 
boshji imenovani! (str. 248). 
K i i z i n i c s : Vu szésztom mêszecsi pa poszlan je angel Gabriel od Bogu 
vu meszto Galilee (str. 101). 
J a j) e 1 j : V' îlieîtim mefszi рак je bil Angel Gabrijel od Boga poflân o' 
enu meftu Galilaee (str. 247). 
K i i z m i c s : I napunilo sze je gosztiivanye sz tirni szedécsimi (str. 44). 
J a ]) e 1 j : Inu shentuvanje je od tçh, katçri fo pèr misi bili/, napôlnenu 
bi Iii (str. 103). 
K i i z m i c s : Goszpodne, szluga moj le'zi v lii'zi mojoj z 'zlakom udarjeni 
(sir. 13). 
J a p e l j : Goîpôd, moj lilapèz leshy doma od boslijiga slilaka udarjen 
(str. 30). 
H a s i : Kadar je she Judefh, kateri je njega bil isdal, vidil, de je on k' jmerti 
obfojen, ga je sgrevalu (str. 113, knj. : na smrt). V' njemu je vfe smeîhanu, inu 
njegova ferce bo fkus te narfylniïlii smejhnjaue zelu resmejarjenu, ter k' 
[žaganju pergajnanu (str. 114). — Ony fkor îkrivnuîti te vere sadoïti terdnu 
navirvajo, aku nabodo s' zhudefhami poterdene (str. 135). — Sdej pofhlufhej 
te fi smiflene, inu po krivizi zhes tiga nadolshniga Chrif tuîa naprejpernefene 
toshbe (str. 124). — Vtakni tvoj mezh na Tvoje meftu; sakaj vii, kateri bodo 
niczh vseli, bodo fkus mezh konzhani (str. 61). — Pole, koku jo ony sdej [hteti 
med otroke Boshje, inu njih dejl je med Soetnikami (str. 140). 
Že iz navedenega g r a d i v a je r azv idno , d a so se ne glede na loka lne 
raz l ike v 18. stol. t u d i s icer v sodobnem jez iku n e k a t e r e p red ložne zveze 
p r i i z r ažan ju z del. na n/t ali se sp remen i l e . Pogostnost p red ložnega iz-
r a ž a n j a se je de lno i zmen ja l a v »s lovanskem d u h u « , de lno opus t i l a , n a j -
b o l j p a j e bi la r a z r edčena z a r a d i sp lošnega u v e l j a v l j a n j a tvo rn ika . To 
je p o t e k a l o počas i s a j so vsi s lovenski slovničarjii do Levs t ika z a m a n 
opoza r j a l i , d a t rpmiško i z r a ž a n j e v s lovenščini n i zaželeno. Razuml j ivo , 
d a je mora l a n a s t a t i v k n j i ž n e m jeziku p r i to l ikšnih s in iak t ično-obl iko-
KIOviiiih » izmen javah« zmeda , ki so jo r a z j a s n j e v a l i M u r k o . Levs t ik in 
Š k r a b e c (in v p o v o j n e m času Breznik v svo j ih s lovnicah) . K a r zadeva 
i z r a ž a n j e vrš i lca d e j a n j a ob t r p miški h ob l ikah , ne moremo m i m o 
I .cvstika.2 5 V N a p a k a h je p r e d v s e m osmešil t i p : od očeta tepen. Levs t ikova 
k r i t i k a t a k e r a b e v os redn jem jez iku je bi la p r e d v s e m p u r i s t i č n a , s a j 
je navd ih n o r m i r a n j a i ska l bo l j v d ružben i mise lnos t i t is tega časa kot 
v j e z ikovnem s is temu. O p i r a l se je na sp lošn i s lovanski i zvor ali v s a j 
sodobno s lovansko rabo i n na l judsk i , t o je k m e č k i jezik , p r e d v s e m na 
svoje do len j sko n a r e č j e : »Stari Slovenci so deval i t a k e s t a v k e l ahko v 
te rp ivn i nak lon , k e r so imeli storivmik brezi p red loga (V'zoeden bi/st 
Jisus duhim v' jnistinju). A k o je v d e l a v n e m s t avku imenov. živa oseba, 
Slovenec ne j e m l j e nikol i t e r p i v n e g a nak lona , k a d e r je imenovavn ik reč, 
po tem ga l ahko dene ino v s t v a r i v n i k s p red logom »s« i n t a k o na red imo 
t e r p i v n i nak lon . Prešeren p r a v i : зроговепо od l jubezn i čiste«. 1 o je 
25 F. Levstik, Napake slovenskega pisanja, Novice, 1858, 26. 
14 S l a v i s t i č n a r e v i j o 
gotovo neslovenski; ali dobro bi bilo: porošeno s čisto l jubeznijo.« D a je 
šlo v tem času za občutno i zmenjavo s in tak t ičn ih sredstev, ki so bila 
v k n j i ž n e m jeziku posledica dobesednih prevodov, in za naslonitev na 
sodobne možnosti govorjenega jezika, dokazu je nas l edn j i Levstikov od-
s tavek: »Prosti Serb (govori o jezikovni čistosti s rbskih narodnih pesmi) 
govori po d u h u našega jezika, le vedno ra j e v de lavnem nak lonu ; se ve 
da se učeni pop r i j eml j e jo te rp ivniga , ob rača je se po ptujoih.« 
Pa val proti; »tuj i navlaki« p a je bil p r i no rmi ran ju posameznih 
slovniških oblik p re t i r ano formal is t ičnega znača j a ; ni i zha ja l iz res-
ničnih jezikovnih dejstev". O b koncu 19. stol. nam to ponovno lepo 
d o k a z u j e Škrabčeva s tva rna p r i pomba o dopustnost i i n upravičenost i 
opisnega t r p n i k a na n/t v kn j i žn i i n govorjeni slovenščini. V č lanku 
»Da borno vredni s t o r j e n i . . . « Ali je to grozen i ta l i janizem? Jaz u p a m , 
d a ni (Cv. XX1I/7, 1905), je dokazal , d a tudi v slovenščini ni mogoče 
vsakega s t avka smiselno prav i lno izrazi t i ali prevest i s tvorn im načinom. 
Zagovar ja l je torej pri rabi obeh možnosti za i z ražan je t r p n i k a ( t rpnik 
na n/t in s se) poimensko upravičenost , funkcionalnos t in tako načelno 
rešil to važno normat ivno vp ra šan j e . 
Y -tem smislu je še n a d a l j e p red laga l oziroma razvi ja l rešitve Breznik 
(prehodni glagoli za rad i nejasnost i ne t rp i jo t r p n i k a s se, predlog od 
z geni t ivom je uprav ičen v r edk ih p r imer ih , k j e r izraža izvor (npr . : 
od črooo sneden i td. , str . 138, 4. izdaja) . 
T a k e so v sp lošne jš ih obrisih značilnosti rabe obeh oblik t r p n i k a in 
d rug ih pomenskih odtenkov v tekst ih 18. in de lno celo 19. s tolet ja . 
Poudar i l a sem predvsem to. k a r je t ipično za eno ali d rugo jezikovno 
območje. Vsekakor ima t rpn ik dve razl ični izhodišči , vezani delno na 
narečni razvoj , de lno na zgodnjo tu jo predlogo, ki je bila n a vzhodu 
grška, m o r d a povezana z glagoljaštvoni, v središču p a lat inska ali nem-
ška. Kiizmičev jezik, posebno vidsko-časovni sistem', izpr ičuje arhaič-
nejšo s topn jo , s a j še upošteva kategori jo deležnikov v p rvo tnem smislu, 
aorist ični s e dan j i k je tud i zelo pogost. Da sta se imper fek t in aoiiist 
v t em območju kasneje izgubila kot v središču, k j e r je t ud i prvotno 
deležniško i z ražan je že v 16. stol. zakrnelo, d o k a z u j e Petret ič , ki ti dve 
obliki za i z ražan je pre tek lega časa upo rab l j a in ima tudi sicer z jezikom 
vzhodnih piscev p rece j skupn ih oblikoslovno-sintaktičnib jezikovnih 
pojavov. 
Razvrst i tev oblik na nit ali se v s tavku in nj ihova pogost nosi je bila 
na začetku gotovo odraz t u j i h s in tak t ičn ih zakonitost i s slovenskimi 
jezikovnimi sredstvi, v časovnem razvoju p a se je polagoma osvobaja la 
suženjske odvisnosti od predlog. Šele z izvirno tvornost jo so se v obrav-
navan ih območjih pokazale iz govorjenega jezika izha ja joče oblikovno-
s in tak t ične zakonitosti , na ka te re je vedno vpl iva lo tudi v glavnem 
skromno prevodno izročilo. 
S p rek in i tv i jo vzhodnega slovenskega pisnienstva so v kn j ižnem jeziku 
v pogledu rabe teh oblik prev lada le zakonitosti , ki so j ih usmer ja l i slov-
ničarjii glede na osrednje izročilo, venda r pa so se v pogledu predložne 
rabe l ahko opi ra l i na vzhodno rabo, ki je bila »bolj slovanska«. Zaradi 
omenjen ih ukrepov, p redvsem p a zaradi p rehoda na tvornik, sta se po-
gostnost in razvrs t i tev oblik na n t ali se občutno spremenil i . 
Р Е З Ю М Е 
В историческом развитии словенского языка залог глагола обсуждался по 
разному. Старые грамматики, начиная с Бохорича (1584) и кончая с Янежичем 
(1854), исходя из синхронной точки зрения описания языка, знали только дей-
стиительный и страдательный залоги, различая при последнем две возножности 
выражения — сложный страдательный (партицип на н/т + вспомогательный 
глагол) всех времен и наклонений, и безличный страдательный глаголов не-
совершенного и совершенного видов, представленный 3 лицом ед. ч. наст. вр. 
действительного залога (govori se, tiska se). 
Среди 19 в. воззрение о категории залога глагола ввиду нового исторически-
сравнительного методологического подхода к анализу языковых явлений из-
менилось. Открытие возвратных глаголов или глаголов с se (Добровский), 
характерностью которых является морфологическая и семантическая разно-
образность, вызвало изменение в грамматиках воззрения на залог глагола. От 
Янежича (1854) — кроме Топоришича (1967), который вернулся к первоначаль-
ному воззрению на эту категорию — все словенские грамматики упоминают 
три залога: действительный, страдательный н средний (медиальный) но 
объясняют их, конечно, по разному. Морфологические возможности выражения 
страдательного залога разные и обладают несколькими значениями, посколь-
ку они выражают также и состояние (результативность), что до Топоришича 
слишком мало подчеркивалось. Сложный страдательный всех времен и накло-
нений выражает у совершенною и несовершенного вида глагола страдательность 
и состояние. То же можно сказать о глаголах с sc, которые смотря на семанти-
ческую расчлененность (smejem se, učim se — učim, govori se, vidi se, kosi se, 
zida se) могут выражать или только действительный залог, действительный 
и страдательный залоги, только страдательный или состояние (во всех временах 
и наклонениях). 
При помощи таких возможностей выражены страдательность и результа-
тивность также в текстах 18 в., только распределение н частотность одних и 
других в текстах восточной (Кюзмич, Дайнко, Кремпл) и центральной области 
(Япель, Гутсманн, Водник, Сломшек) различаются по закономерностям, исход-
ящим и одной и другой системы времен и видов. 
Писатели восточной области показывают интересное соотношение между 
категориями времени и вида. Наст. вр. сов. в. + se непостоянно возвратных 
глаголов выражает страдательность в будущем времени, а несовершенно стра-
дательное действие в будущем времени выражается описательно (se obsodi : 
bo sojen). Цеинтральные писатели знают сложный страдательный у обоих 
видов (bo obsojen : bo sojen), в прошедшем времени выражение несовер-
шенного действия страдательного опять одинаково у писателей восточной и 
центральной области, а интересные различия возникают в выражении совер-
шенной страдательности. Восточные писатели выражают в понятном контексте 
это значение только партиципом страд, сов. в., а центральные писатели сложной 
страдательной формой сов. в. (razpeta szta : / t a bila križana; I jeli szo vszi 
i naszicseni szo : Inu v/i / o jedli, inu so bily na/iteni). Выражение результатива 
у глаголов сов. в. и менее частых глаголов несов. в. в обеих областях совпадает; 
иногда оно отличается от страдательного залога и по синтаксической функции 
(sosed je okraden: sosed, okraden: okraden sosed). 
Действующее лицо выражается синтаксически — при помощи разных пред-
логов, которые, однако, в указанных областях отчасти различаются (восточные 
писатели: iz, od, о, po, z — центральные писатели: od, skuzi, iz, po, z), конечно 
и распределение и частотность упомянутых предлогов не совпадают в целом. 
Семантические типы глаголов с se полностью не совпадают. Характерен 
для восточных писателей более широкий объем настоящих возвратных глаголов 
skrbeti se, moliti se), a более частой является и усилительная частица se : si 
(sesti si, iti si). Непостоянно возвратные глаголы совпадают, только глаголы сов. 
в. выражают страдательность в будущем времени. Интересное соотношение 
безличного типа vidi se : vidijo на востоке доказывает, что речь идет о действи-
тельном значении, и восточные писатели пишут, конечно, формы типа zgodi se. 
Безличный сложный страдательный (tiska se) известен обеим областям, а раз-
личия известны в 19. в. в типе выраженным носителем действия (knjiga se tiska 
: mrlič se pokoplje : Kristus se križa). В случаях, когда носитель действия ожив-
ленный, еще Мурко (1892) не рекомендует употребление страдательного залога. 
В центральной области расширился «романизм» (išče se Uršo Plut), обывший 
постоянным предметом критики, а после утведившихся правил о употреблении 
действительного и страдательного залогов с конца 19 в. встречается в попу-
лярной речи служащих. 
Наряду с включением восточноштирийских и прекмурских писателей в цен-
тральный литературный язык восточное употребление упомянутых форм и зна-
чений, конечно, изменилось, а некоторые положительные влияния (прежде всего 
более правильное употребление предлогов) центральный литературный язык 
принял и они вошли в литературную норму. Распределение и частность стра-
дательных форм в литературном языке все же весьмя изменилось прежде 
всего благодаря переходу на более сильное использование действительного за-
лога, о чем зря мечтали все словенские грамматики до середины 19 века.