t92. štev.
V Ljubljani, nedelja 10. avgusta 1919.
U. leto.
^elja v Ljubljani in po poSti: s«Io leto ... K 84— #ol leta ... , 42 — ««trt teta . . . „21-M mesec i . . * 7-—
*a inozemstvo:
t* celo leto naprej K 95-— » pol leta »	. 50- '
*« četrt leta „	„ 26-~
*« »esee „	« P/—
Uredništvo je na Starem trgn Slev. i9. Telefon Štev. 880, — Dpravnlštro je ca Marijinem trga ==x ; Jtcv. 8. — Telefon šttev. 44.
Lioijalna knjižnica
Ha pismene naročbe bres poSHJntre denarja se ne  - - ozirati.
»j potltjaje nJno
izniči, rita
Ljubljana
•i računajo po po-raotjenem prostoru In sl* cer 5 mm visok ter 45 mm firok prostor za enkrat 40 vin., za večkrat popust.
Izhaja vsak dan zjutraj.
Posamezna številka velja 40 vinarjev.
Vpragmjosa glede ineeratov !. dr. se naj priloži asu. Wforor dopisnica ali znamka. — Uoplsi n>»j se /t^nklrajo. — Rokopisi se ne rračajo.
Resen položaj v Italiji.
Kaj pomenijo srbski radikalci za Jugoslavijo? — Pašičev greh.
(Konec)
4.	Reakcijo, ki je proti temu navala, moglo se je občutiti zlasti v Ameriki in v Rusiji. V Ameriki, kjer živi 500 —700000 naših izseljencev, imela je jugoslovanska propaganda dve glavni nalogi. Prva je bila informirati amerikansko javnost o naših težnjah, pridobiti .moralno in materl-jalno pomoč Amerike za našo stvar. Druga naloga je bila, skupiti kolikor mogoče prostovoljcev med našimi izseljenci in pa pridobiti naše izselje-ništvo, da gmotno podpira delo Jug. odbora. Pri prvi kakor pri drugi nalogi bi morali Imeti torej naši izšel je-niki v Ameriki ne samo glavno dolžnost, ampak tudi glavno besedo. Jug. Narodni Svet v Washingtonu skušal je prikrivati, kolikor seje dalo, neso gtasje med stališčem Paš:č* in Jug. odbora. Pri 'tem je zlasti pomogel fmi" naftolj Jugoslovanov, kar jih KT«P'?sla"»k v Washingionu mo~!n ^T oV!č* Vendar se to ni i • g0 Prikriti- Amerikanska iada in javnost je kmalu za to doz-nala in dasi se je tako vlada kakor javnost odločno nagnila na jugoslovansko stran (Prvi AssistentSecreta»y of State Phillips je to odkrito izjavil), vendar je ta politika ogromno škodovala stvari in prestižu. Se slabše je bilo med našimi izseljenci. Neodkrlto-srčnost Pašiča ozlovoljila je cgromen del našega naroda, in to vseh treh imen. Polemike, ki so nastale vsled tega med PaŠlčevcl, katerih vodja je bil generalni konzul Pupin, in med Jugoslovani, na čelu jim Amerikanski Srbcbran in Jugoslovanski Svijet, so bile med najosebnejšimi, kar jih pozna naša publicistika. Razume se, da so avstrijanski listi, zlasti Narodni List Zolllja z zadovoljstvom citirali Pupinov „Srpski Dnevnik" v dokaz, da pripravlja Jugoslovanski odbor Hr-
vatom in Slovečem hujše robstvo, nego so je imeli pod Habsburgove!. Posledica tega je bila, da so se zlasti Hrvati in Slovenci, tudi oni, kateri so bili prepričani Jugos!oyani, držali pasivno, da niso odobravali rešitve jugoslovanskega vprašanja v smislu, kakor ga je Pašič pripravljal. Da so Stbi izpolnili svojo dolžnost, zahvaliti se je delavnosti polk. Pribičeviča in podrejene mu vojne misije, kakor tudi faktu, da se je vedno prikrivalo, da bi bil Pašič sporazumen s Pupinom.
5.	Najžalostnejše je poglavje o prostovoljcih. Povdarjal sem že poprej, da Je Pašičeva poltoka šla za tem, da odbije od sebe pomoč Jugoslovanov. To se je najeklatantnejše dokazalo pri snovanju prostovoljnih edinic. Jadranska Legija, ki je imela biti prva osnovana, razbila se je ob aktivnem in pasivnem odporu Pašiča. Za prostovoljni korpus v Rusiji bili so poslani srbski oficirji s takimi in-strukcljanr, da so skoro onemogočili življenje Hrvatom in Slovencem v tem korpusu. Samomori In umori v tem korpusu so bili na dnevnem redu; končno se je posrečilo velikosrbski propagandi, da ta korpus skoraj popolnoma razbije. V Ameriki se jfe na isti način sabotiralo skupljanje prostovoljcev. V pismih, ki so jih pisali prostovoljci v Ameriko, črtala je cenzura tako, da se je moglo spoznati, besedo ..jugoslovanski", in to dosledno. S tem je bil podan cficijelen dokaz v Ameriki, da se naši prostovoljci borč za Veliko Srbijo.
Prostovoljce so izpremešali s srbskimi jedlnicami, tako, da se prikrije, da se tudi Jugoslovani borč v srbski vojski. Jugoslovansko divizijo, ki je bila osnovana, prikazali so v svetu, kot da je srbska divizija, ki je svoje ime „Vardarska" izpremenila v .Jugoslovansko". In vendar je bilo nad 60% srbske vojske Jugoslovanov. Bližje podatke o vsem tem v Jugoslovanskem Odboru
6 Kako je Pašič smatral jugoslovanski program za neresen, dokazuje njegov telegram od 11. januarja
1918, katerega je dobilo poslanstvo v Washingtor,u in mislim tudi druga poslanstva. V tem telegramu nalaga Pašč, da naj poslaniki sirogo zaupno in z vsemi prtkavcijami intervenirajo pri vladah, kjer so akreditirani aii bi imele vlade kaj proti temu, da Srbija dobi Bosno in Hercegovino, a da na-pusti jugoslovanski program. Poslanik Mihajlovič je v svojem odgovoru žigosal ta telegram kot izdajstvo narodne stvari in kategorično odklonil intervencijo.
7. Sreča je bila, da sta bila vsaj dva poslanika, katera sta bila dobra Jugoslovana. To sta bila poslanika Mihajlovič v Waschingtonu in Jovanovič v Londonu. Postanik Mihailovič je Skušal popraviti, kolikor je mogel razorno delovanje Pašiča in njegovih agentov v Ameriki, generalnega konzula Pupina, šefa Presbirca v Wa-schingtonu Voje Jovanoviča in drugih. Ali jako ž-ačiluo je, da kot poslanik ni mogel doseči, da se odstavita Pupin in Jovanovič, dasi bi morala biti njemu absolutno podrejena. Baš nasprotno, Pašič je iskal priliko, da se osveti poslaniku Mihajloviču za njegovo jugoslovansko držanje. Brez vsakega razloga in tekom 24 ur ga je upokojil in imenoval istočasno novega poslanika Grujiča. Posledice tega koraka so se kmalu pokazale. Desorganizacija, ki je nastala v Ameriki med našimi izseljenci, odkrito ogorčenje vlade Sj. D. vsled takega postopanja ln izgube prestiža Srbije tako pri vladi, kakor v javnem mnenju nsm še danes škoduje na mirovni konferenci.
8. Nič drugače se ni godilo s poslanikom Jovanovičem. O tem ima Jugoslov. Odbor natančne podatke.
9. Brez vsake potrebe in samo v svrho, da napolni zunanje ministrstvo in poslanstva s svojimi ljudmi ter prepreči kontrolo v tej panogi državne uprave, imenoval je šest novih poslanikov, od katerih so nekateri preskočili kar po tri razrede.
10. Največji zločin Pašiča, kateri je imel in še ima za Jugoslovane katastre fa!ne posledice, bilo je njegovo
držanje v Dogiedu priznanja Jugoslovanov v Avstro-Ogrski kot vojujoče države, a Jugoslovanskega odbora kot njenega zastopnika. O intrigah Pašiča v Evropi v tem pogledu je dobro informiran Jugoslov. odbor. Naj navedem v tem oziru samo, kakšen je bil položaj v Ameriki. Po izjavi Lansinga od 29. maja 1918. je stopilo vprašanje formalnega priznanja v akuten stadij. Masaryk, ki se je nahajal v tem času v Ameriki, se je mnogo trudil, da bi dosegel tako priznanje za Cehoalovake. Amerikanska vlada, ki je bila nam istotako naklonjena, jo želela, da da bi se priznanjo obeh narodov izvršilo istočasno, Pregovori, ki so se v tern oziru vršili med amerikansko vlado in poslanikoma Francije in Anglije, so bila privedena k nadvse po-vcljnemu rezultatu. Tudi poslanik Mihailovič se je za stvar zavzel. Nekaj dni po svečanosti 4. julija, ko se jev Waschingtonu prvič razvila jugoslovanska zastava v prisotnosti poslanika Mihajloviča in pod auspicijami ame-rikaviske vlade, bili so poklicani zastopniki jugoslov. Narodnega Veča v Wasch!ngtonu na angleško poslanstvo. Takratni chargč d’ affaire Holler je izjavil nado, da pridemo brzo do priznanja in naročil, naj se v tem oziru napravi vloga na vlado Združenih držav, kakor tudi na francosko in angleško poslanstvo. To se je tudi naplavilo. Vloga je bila napravljena v smislu, kakor ie bilo dogovorjeno, da se priznajo Jugoslovani v Avstro-Ogrski kot vojskujoča država, Jugoslov. odbor kot njena vlada, a jugoslov. Narodno Veče v Ameriki kot njegov zastopnik v Združenih državah. Ker Jugoslovani, zahvaljujoč se politiki Pašiča niso imeli svoje vojske kakor Čehoslovaki, niti celo svojih prostovoljskih jedinic, ampak je vse bilo pod imenom srbske vojske, priznanje za Jugoslovane bi vsled tega imelo biti nekaj različno od Čehoslovaškega. Vendar je tudi ta ovira bila premagana in mogli smo z zaupanjem čakati na brzo priznanje. Kar naenkrat pride te-legrafičen protest Paš ča, češ edino
Camille Flamarion. B. Borko.
Zvezde in atomi.
Minulo noč, ko je v polnočni tišini spala vsa narava, sem opazoval z daljnogtedom malo zvezdico sedme velikosti, izgubljeno v morju nebeških lufir, migljajočo Iz neizmerne daljave.
Moja misel se je prenesla na njo. Predočil sem si, da se ta zvezda ne vIdl s prvorstnim očesom; da 19 zvezd Prve velikosti, 60 druge, 182 tretje, 534 četrte, 600 pete in 4800 šeste velikosti, skupaj torej okrog 7000 zvezd vidi prosto človeško oko; da pa je zvezd sedme velikosti, h kateri spada Jhoja zvezdica, že 13.000, osme velikosti 40 000; da število raste boljin-h°Ij, Čim globlje prodiramo izza meja travnega vida; da znaša število zvezd Prvih velikosti 560.000, da število prvih ^vanajst velikosti že presega 4 milijone in pri petnajsti velikosti dosežemo število 40 milijonov.
Da bi se ne izgubil v globinah neskončnih perspektiv, sem uprl svoje |to3li na brezimeno zvezdico sedme v mi ti* shajajočo se v ozvezdju ga Medveda, ki ne zapada skoraj iaM?ar 8 Parlškega obzorja in katero anko opazujemo vsako noč, ter sem
se spomnil, da žari v daljavi 340 trilijonov kilometrov od nas, v daljavi, katero bi brzovlak, ki prevezi 120 km v eni uri, dosegel približno čez 325 milijonov let.
* *
V	*
Ce bi postavili naše solnce v to daljavo, bi izgubilo svojo svetlobo. Ne le, ca bi ga ne zasledilo več pro3to °ko, marveč bi imelo tudi mnogo manjši sijaj kakor zvezdica sedme velikosti, o kateri sem govoril ter bi ga lahko opazovali zgolj z najpopolnejšimi daljnogledi. Ta zvezdica, ki jele drobna pika na črnem polnočnem nebu, je v resnici ogromno solnce, mnogo večje od solnca, ki daje življenje našemu planetu. Že naše solnce je- 324 tisočkrat težje od zemlje in
1,280.000	krat večje, pa če pomislimo, da je ta zvezdica miiijonkrat težja nego naša obla in da je njen objem nekoliko milijonovkrat večji kakor obseg zemlje, tedaj smo ostali še daleč od prave resnice.
* *
*
Ampak to, Čemur smo se čudili pri prosti, skoraj pozabljeni zvezdi, še ni največji čudež vsemira in tudi ne najbolj zanimiv. Spomnimo se na pojav, katerega niso niti slutili filozofi
starega veka, pojav, ki je uprav fantastičen in komaj razumljiv duhu, iščočemu resnico, namreč, da ta solnca neskončnosti ne le ne stoje, kakor se dozdeva vsled njihov^ neizmerne oddaljenosti, marveč so vržena v prostor z neverjetno hitrostjo: dotična zvezdica leti, hiti v neizmernost s hitrostjo
30,000	000 kilometrov na dan.
Da, več kot 7,000.000 milj dnevno. 2.590 milijonov milj na letol In vendar: čez deset, petdeset, sto let bo ta zvezda približno na istem mestu kot je sedaj. Hitrost kroglje, katero izstrele naši najmočnejši topo vi, ne presega 700 m za sekundo, dočim hitrost te zvezde dosega 320 tisoč m, torej pribl žno 457 krat več. Ali si lahko najživahnejša fantazija predstavi to gibanje? ...
* * *
Ta hitrost je simbol in kot tako jo hočemo predstaviti. Vse zvezde se gibljejo na enak način, več ali manj hitro in ne le zvezde — od katerih je vsaka solnce in večina njih tudi središče planetarnega sestava, ognjišče svetlobe, toplote in harmonije, krog katerega gravitirajo obljudene zemlje, sedišča sedanjih, minulih in bodočih bitij — ne le vse zvezde, pravim, so vržene na ta način v neizmernost,
marveč tudi vsi planeti, vsi meseci, vsi svetovi, vsi sistemi, vse, vse, kar obstoja v stvarstvu.
Zemlja se vrti krog rolnea s hitrostjo 643.000 milj na dan, v istem času se obme tudi krog svoje osi in je podrejena enajstim različnim gibanjem, zlašti privlačnosti najbližjh zvezd, pač prava igračka kozmičnih sil, ki nas odnašajo v neskončni vrtinec. Mesec se suče krog zemlje, moti nepretrgoma njeno pot ter ji povzroča stalne tresljaje. Solnce nas odnaša z vso svojo družino k so-zvezdju Herkula, pa tako naš svet od začetka svojega obstoja hiti vedao dalje in dalje za naznanim ciljem v globine vsemira. Solnce, našemu naj-biižje, leti s svojimi sistemi v raznih smereh. Ozvezdja se selijo od veka do veka, zakaj vsaka zvezda ima lastno gibanje, vsled česar se vedno spreminja slika neba.
To ni roman ali prosta fantazija: to ie naša lastna zgodovina, usode-polna, neizbežna. V *eni uri je vsak izmed nas, čiiatelj in pisatelj, bogataš in berač, učenjak in nevednež, ctrok in starec — vsak izmed nas je preletel tekom ene ure na nebeški ce3ti nekoliko stotisoč kilometrov, zakaj
Srbija ima pravico, da zahteva, da se ji prizna pravo osvoboditi in ujediniti Jugoslovane. Kategoričen nalog je bil dan Mihajloviču, da prekliče vse svoje korake, v kolikor se isti ne zlagajo z navedenim mišljenjem. Izvršena je bila demarša pri vseh zavezniških vladah, v kateri se je protestiralo proti priznanju Jugoslovanov in Jugoslov. odbora. Jasno je, da je vsied tega vse padlo v vodo.
11.	Samo radi popolnosti naj še navedem, da je PaŠič s svojimi inter-viewi, katere je dajal, ogromno škodoval naši stvari, (n. pr. izjava v Londonu v septembru?) da Srbija hoče vzeti samo svoje zemlje, a Slovenci in Hrvati naj napravijo, kar hočejo itd. itd.). Istotako, da je preganjal vse, kateri niso trobili v njegov rog. Tako n. pr. je telegrafično naročil poslanstvu v Waschingtonu, da konti scira brošuro Bole Markoviča, ki je izšla v Ženevi, in bila pisana v popolnoma jugoslovanskem duhu.
Odgovor
na italijanske laži. hi.
V naslednjih dveh poglavjih našteva Babudri perfidno, koliko smo žrtvovali za Avstrijo, ki nam je poslala za plačilo lakoto. Italija pa ne bo posnemala svojega nekdanjega zaveznika In kaže že sedaj, da hoče pripraviti anektiranim Slovencem pravi Eldorado, In tu se začenjajo lestvice in razpre-delki, vse mrgoli jadrnic, parnikov in ton, ki so prišle v tržaško pristanišče, da nasitijo Slovence. Ni mogoče kontrolirati istlnitosti teh navedb, pa to niti ni potrebno, ker polaga pisec sam glavni povdarek na dejstvo, da je prišlo vse to iz — Italije, ki je nekak neizčrpljiv raj vsega zemeljskega blagostanja in sreče. Da ne bo treba zgubljati besed ,o teh čenčarljah, naj sledi dobeseden prevod pisma, ki ga je poslal rimski dopisnik lista .Journal des Dčbats" dne 19. julija 1919 svojemu listu o razmerah v Italiji:
„Nlč ni bolj zanimivo kot italijanska politika zadnjih mesecev. Dve činjenici jo izpolnujeta: silno gibanje proti draginji in nič manj silovito gibanje zoper Zaveznike. V nadi, da bodo zatrli prvo, so razvili drugo; posledica je bila, da sta postala oba pokreta enako nevarna. Javnost je poznala žalostne denarne in gospodarske razmere v Italiji: čutila je, da se nihče zanje ne zmeni, in razburjenje je bilo veliko.
Tožila je vojna ministrstva, v prvi vrsti Šalandro, da niso vodila krepke gospodarske in družabne politike, ki bi bila prihranila Italiji današnjo strašno krizo. Mogoče štejejo Salandro po krivem med odgovorne. Bosellijevo in Orlandovo ministrstvo sta veliko več zagrešili. Bo-
selli je mlatil samo prazno slamo; Orlando ni mogel vladati Iz Pariza; njegovi namestniki v Rimu pa niso poznali vladarske umetnosti. Zategadei je bila Italija tako dolgo dežela posebne draginje. Sicer je bilo po-užitnikom dovolj. Skoro povsod so vdrli s silo v prodajalne: v Turinu, Florenci, Milanu, Palermu ravno tako kakor v malih mestih. Romanja jedala znamenje za prekucijske poskuse: nekatera središča so postavila rdeče g a r d e. Delavske zbornice so igrale v vseh teh, često krvavih pobunah odločilno, s kratko-krajno vlogo: kajti socialistična stranka se je izkazala previdna in oprezna, iz strahu pred odgovornostjo. Prehranjevalni položaj je nerazrešljiv in socijalisti vedo prav dobro, da so bolj od vseh drugih nezmožni razmotatiga. Vajeti prepuščajo iNittiju. V Florenci so dali dokaz svoje zmernosti; obsedena drtthal je oropala trgovino z orožjem in nesla zmagoslavno plen v delavsko zbornico; ta pa je dala velikodušno in miroljubno vse orožje prefekturi.
Mir se jc vrnil v mesta, koder je vrvela revolucija več dni. To je prvi Nittijev uspeh. Dobro vem, da so skladišča prazna; cena blagu je padla za polovico, samo težko ga je dobiti. Jajec skoro nič, testenin malo; treba je bilo dovoliti rekvizicije po deželi in porabiti pri kmetih strojnico kot zadnje sredstvo.
Nitti ima mnogo zaupanja vase in je zelo pretkan. Če ostane na viadi, je upati, da razreši draginjsko in prehranjevalno vprašanje. V tem trenutku je to najnujnejša zadeva. Nitti je v resnici spreten politik, ki je spoznal bolezni, na katerih trpi Italija. Že davno je rekel, da {e prva dolžnost ital. politike urediti finance. Tittonlju je zaupal skrb, da popravi zlo, ki ga je zagrešil Sonnino, sam pa bo skušal uravnati proračun in dati deželi kruha.
Lepo sliko bogastva Italije nam nudijo ladje z Izseljenci, ki gredo s trebuhom za kruhom v tujino. Leta 1913, ko ni imela Italija za seboj štirih vojnih let, je znašalo število prebivalcev, ki jim Italija ni mogla dajati kruha doma in so si ga služili v tujini, 873.598. Prirastek prebivalstva v letih 1913 do 1916 znaša po štatistiki za vsako navedenih let 87.928, 456.770, 421.777, 124.905. Res je sicer, da se je število prebivalstva med vojno zmanjšalo; zmanjšala se je pa tudi možnost preživljanja, kajti v Severni Italiji niso razdejana samo poslopja, ampak upostošena tudi polja, in tisti, ki bi moral edini pomagati t. j. država, se naravnost davi z dolgovi, tako da je vprašanje skoro nerazrešljivo. Zato ni aneksija naših krajev kako osvobojevanje,ampaknavaden ropzemlje, ki je Italiji manjkal
in Ji bo manjkalo vedno bolj.
Ta težavni problem, s katerim si belijo glave najzmožnejši italijanski ministri, je razrešil g. Babudri s tako lahkoto, kot bi odtrgal jabolko z veje. On pravi čisto nedolžno: „Druge države so se zmanjšale, a Italija je naraščala. In država, katera narašča, ni uboga. V resnici je več potrebe za preživljanje, a je tudi več rok za delo. Delo ne povzroči lakote. Poleg tega pa da mnogo prebivalcev domovini mnogo vojakov, kateri so najboljša zaslomba zanjo, in da tudi mnogo poljedelcev, ki ostanejo doma, daleč od bojne fronte, za poljsko delo, kar se je pokazalo v svetovni vojni . . .“
To so dokazi, vredni vseh drugih, na katere se opira Italija pri svojih zahtevah po našem ozemlju 1
Gospodu Babudriju bi povedali (če ne bi sam vedeli), da je Italija tista dežela, v kateri so da opazovati revščina v vseh svojih stopnjah, revščina, ki nastaja vsled pomanjkanja zemlje, vsled nezdravega podnebja in vsled nečednosti in nesnage!
Ni potreba dajati Italiji nasvetov, kako naj se reši svoje bede, saj nasvetov je bogata, prositi jo bo, pa treba, da opusti nasvete svojim sosedom, kako bi prišli do tistega srečnega ■ stanja v katerem se nahaja sama. V letu 1915 je šla Italija v vojno iz dveh razlogov: prvič je hotela dobiti tuje zemlje, kjer bi nastanila svoj narod, ker navzlic vsemu izseljevanju ni bilo zanj dosti prostora doma, drugič pa je vsled vojne posta al dovoz iz enteminih dežel nekolko manjši, v centralnih državah so gradbe počivale, grozilo je brezdelje, upori in vse, kar je s tem v zvezi. In mesto, da bi bila prisiljena streljati svoj narod po mestnih ulicah, ga je gnala na Sočo ... In tam so jo godila sramota, da Jo velesila Italija bila na enem mostu enajst bitk, v katerih je bila zapletena na oni strani cela italijanska armada, na drugi strani pa brnovojniški bataljoni Avstrije, ki Je imela glavne sile drugje — lu ki jo poleg tega že korakala s hitrimi koraki proti zasluženemu propadu!	(Konec prih.)
Neznosne razmere v sodni upravi.
Zmiraj zopet čitamo, da so se v tej ali oni uradniški stroki izvršila imenovanja.
Samo slavna sodna uprava še ni storila ničesar druzega, kakor da je začetkom leta razpisala mnogo prostih mest. Imenovanja pa do danes ni izvršila.
Posledice se že kažejo. V drugih strokah je vsaj nekaj naraščaja, v sodni stroki nobenega, ker pri tej stagnaciji nima ta služba nobene privlačne sile. V vrstah usiužbenlh sodnikov pa vlada
skrajna nezadovoljnost — ki je v polni meri razumljiva in opravičena, če se pomisli, da mora ogromna večina vseh sodnikov delati za dva, pri tem pa mirno gledati, kako jih kolegi v politični, finančni in poštni službi v napredovanju prehite. Zdrav razum in pravilno pojmovanje uradnih dolžnosti veleva, da se uradnika bodri k vestnemu izpolnjevanju podvojenih poslov in ne zavlačuje po zmožnosti in letih mu pristoječe napredovanje.
Kje leži vzrok, ne vemo, znano pa nam je, da so se vsa višja mesta zasedla potom revolucije brez razpisa dotičnih služb ter da so vsi vpoklici v centralne urade zadeli do sedaj le bivše graške in dunajske juriste ter znance iz Ljubljane in okoliša.
Ker ve vsakdo, da Belgrad še ne more imeti pregleda, je jasno, da je za zavlačevanje odgovorno višje deželno sodišče in poverjeništvo.
Tu se mora — in na to opozarjamo društvo slovenskih sodnikov v Ljubljani — zahtevati, da se vsa mesta, razpisana začetkom leta, zasedejo in to v eminentnem gospodarskem interesu še pred začelkom šol, ter da se nadalje razpišejo vsa predsedniška in druga vodilna mesta kakor n. pr. isto sodnega nadzornika.
Okolnost, da se vsa mesta r,e morejo zasesti, ni vzrok, da bi se ne imenovalo istih, ki so za to zaprosili.
Ne računajte predolgo na železne živce slovenskih sodnikov, ki so Itak za 2V2 ieti oškodovani nasproti kolegom na Češkem in v Avstriji, kjer so se vračunala vojna leta.
Mirovna konferenca.
Možnost nove vojne na vzhodu. Mirovna konferenca v škripcih.
k Ldu Weimar, 8. avgusta. (Dun. KU. Brezžično) V konferenčnih krogih se boje, da bi mogla nastati nova velika vojna na vzhoda, * katero bi so zapletla tudi Turčija, če bi se Romuni polastili opremo Mackensenove armade. Celo velc-vlasti, izjavil je neki amerikanski delegat, bi se ne mogle Izogniti tej novi vojn!. Mirovna konferenca kratkomalo ni zmožna več reševati tako velika vsega sveta se tikajoča vprašanja. V to bi bilo potreba trdne složnosti, oborožene z veliko silo, s katero pa mirovna konferenca ne razpolaga. Zveza narodov bi morda mogla to izvesti, vendar se je treba požurlti, če Je še mogoče rešiti vos svet.
Nemško-avstrijske zahteve, k Ldu Milan, 8.avgusta. „Cor-rlere detla sera" poroča iz Pariza z dne 7. t. m. ponoči: Besedilo proti-predlogov, ki je avstrijska mirovna delegacija predloži[a včeraj pred svojim odhodm na Dunaj mirovni konferenci, bo objavljeno šele hkrati z odgovorom, ki ga pripravljajo zavez-
naš planet prevali samo s svojim potom krog solnca 232 miljonov dolgo pot na leto in sto let star človek bi zarisal na ta način v vsemirskem prostoru črto, ki bi bila dolga kakih 23 milijard milj. Ampak ta hitrost je pogoj stalnosti, stabilnosti vsemira: Zvezde, zemlja, planeti, svetovi, solnca, zvezdni^sistemi, skupine zvezd, mlečne ceste, oddaljeni vsemiri vzdržujejo medsebojno ravnotežje le s svojo sorazmerno privlačnostjo; vsi se nahajajo v praznini in ostanelo na svojih idealnih cestah le vsled tega, ker se vrste prav tako naglo, da se nastala odbežna sila Izenači s silo privlačnosti, katera jih vabi.
Nekoč so se mnogo vznemirjali radi temeljev sveta, zakaj kakor hitro je bilo dokazano, da je naš planet osamljen v prostoru In da se suče krog solnca, se je zdelo neizogibnim, priznati zemlji čvrste temelje in jo položiti na korenine brez konca. Ker pa zvezde vzhajajo, zahajajo, izginjajo takorekoč pod našimi nogami, se ni moglo dolgo vzdržati to naziranje, ki itak ni zadovoljilo duhov, stremečih za globljfm pojmovanjem resnice. Nam je tak gmotni steber, karkoli debel, četudi enak obsegu zemlje, ki bi bil
postavljen v neskončnost, prav tako nepojmljiv, kot si ne moremo predstaviti palice z enim koncem. Če bi naš duh stopal k spodnjemu koncu tega stebra, bi se končno vendarle ustavil, zakaj le praznina je lahtco brez konca, dočim bi bil naš steber docela brezpomemben, ker bi ne imel opore. Moderno pojmovanje dinamizma, nasprotno staremu splošnemu pojmu o gmoti, je doseglo filozofsko dovršenost, kakršne ni imelo v vsej zgodovini znanosti. Ono nas uči in nam prepričevalno dokazuje, da gmotni, vidljivi vsemir leži ne nevidnem, negmotnem, na sili, ki nima teže.
To je dejstvo, proti kateremu so docela brez pomena goljufivi dokazi naših čutil. Zemlja, ki so jo vedno smatrali za temelj stvarstva, ni podprta z ničem gmotnim, marveč z negmotno silo. Praznina leži nad njo, pod njo, na levo in na desno, v vseh smereh v neskončnost. Podpira jo privlačna slia solnca, privlačnost in gibanje. Enako jel z vsemi svetovi, vsemi zvezdami, kratkonUo z vsem, kar tvori vsemir, tako v notranji sestavi teles kakor v sideralnem jedru. Z neskončnosti velikega prestopimo trenutno k neskončnosti majhnega.
B. B.:
Oči.
Posvečeno M. B.
Herman Bang je spisal lepo povest o očeh:
Dva zaljubljenca sta ležala v mehki travi in gledala na nebo, kjer so plavale trume belih oblačkov. Njune roke so se nehote prijele in v očeh se je zganilo nekaj brezkončnega, večnega, kakor srečanje nebeških oblakov. In on ji je pripovedoval s tihim, sonornim glasom pravljico o očeh: Mladenič je šel v cerkev in se je pri vhodu ozrl slučajno na neznano mlado dekiico. Hipoma je Čutil, kakor bi ga presunilo po vsem telesu. Njen pogled je bil globok kot nebo in pol presenečenja ter tisočerih vprašanj. Zastonj si je prizadeval, da ga pozabi in izbriše. Po opravilu jo je videl zopet in se zdrznil. Kakor v hipnozi je stopila k njemu ter mu podala roko. Kaj ji je pravil, se ni mogel domisliti nikdar pozneje. Toda govorila sta mnogo, mnogo In se sestala ob drugi priliki zopet na istem mestu. Ampak takrat je bil mučno razpoložen, oči so mu bile kalne in smejat se je njenemu pogledu. Ona ga je prosila in jokala,
toda odbil jo je z neusmiljeno gesto ter se obrnil. Videla se nista nikdar več. Iskal jo je celo življenje, toda ves njegov trud je bil zaman. Še na smrtni postelji je čutil, da je bila v teh očeh njegova edina sreča in da je bilo brez te sreče celo življenje kakor prazen klas, zapravljeno in izgubljeno. S kletvo na ustih je odšel v večnost.. •
Oblaki na nebu so se razhajali in polagoma tonili za gore. Kako lepo je bilo v mehki travi! Oči mladega para so se strnile v en sam val, ki je bil prvoten in večen kakor gibanje oblakov, ko sinjine neba ...
*
Nekoč sem videl otroške oči, ka-ierih ne pozabim nikdar v življenju-Le e;r trenutek so strmele vame vendar je duša kakor s kalcidoskoppm ujela njihov svetli sijaj pa ga shranila za najbolj mračne in žalostne me vsakdanjosti. Takrat se spomnim na te oči in si natanko začrtam njihovo brezkončno vedrino. Kaj je bilo v teh očeh? Če si jih predstavljam danes« se mi dozdevajo kot stvar, katero sem videl že davno, davno, a se ne morem domisliti kje. To je bi! pogled večnosti« žarek iz drugi svetov, in moja duša ga je ujela ter zakopala kot dragoceni
*82 Asa*.
JttUOSAAVijA* (Ih* 10. Avgust* I8i».
StrSia S
niki- „Matin“ pravi, da je zvedel, da avstrijska delegacija, ki se sicer odreka Tirolski in nemškemu delu Češke. nastopa proti rešitvi, predvidjeni v mirovni pogodbi glede celovškega vprašanja, ter da zahteva, naj se dotoči Drava za obmejno Črto.
Ententa ln Madžarska, Tešlnsko vprašanje.
k LDU P a r i z, 8. avgusta. (Dun. KU Brezžično) Vrhovni zavezniški svet je obravnaval v četrtek položaj °a Madžarskem in sklenil, poslati jja zastopnike velevlasti. Nadalje je mio sklenjeno, da bo konferenca Prevzela v svoj pretres tudi tešinsko vprašanje, ker se o pridelitvi tega °*emlja Čehi in Poljaki ne morejo
zediniti. _____________
Jugoslavija. -
K ministrski kriz!.
j- LDU. Belgrad, 8. avgusta. Alt0 se Ljubi Davidoviču ne posreči stvoriti koncentracijskega kabineta, je fiegova naloga, sestaviti koalicijski kabinet. Današnji dan je Davidovič konsultiral načelnike političnih skupin; malone vse stoje na stališču, naj se osnuje koncentracijski kabinet.
I LDU. Belgrad, 8. avgusta. 'Komunike Jugoslovanskega kluba.) Jugoslovanski klub apelira iznova na vse stranke, zlssti na demokratsko ?a-lednico in na klub radikalnih poslancev, Uaj omogočijo, četudi z majhnimi žrtvami, koncentracijski kabinet, in sicer v interesu države irj. naroda, ki sedaj jako potrebujeta notranji mir, red, konsolidacijo in močnega, složnega nastopa zeper zunanje sovražnike.
Bogata zaplemba v Špllju.
j Maribor, 9. avg. (Izv. por.) Danes je zaplenila finančna straža v Spiiju nekemu bosanskemu židu za okoli pol milijona ameriksnsk h, francoskih in romunskih bankovcev, ki jih Je imel zašite v posebnih vrečicah v spodnji obleki.
Neodrešena domovina.
Tržaški dogodki.
n »Edinost« od 6. t. m. poroča: o vedah smo včeraj v svojem poročilu samo tako površno škodo, ki je doletela naše zavode (1 vrsta črtana), kakor nam je bila pač sporočena od prizadetih strani. Toda v resnici se bo pokazala še veliko večja, kot se le dala preceniti na prvi pogied. Tudi Pri nas prihajamo do spoznanj?, da smo se zmotili. Skoda je še znatno večja, kot smo rekli prvi hip, da, naravnost neprecenljiva. Dovoljujemo si mdi pripomniti ponovno, kar smo že Poudarili včeraj, da z naše strani ni b‘lo niti najmanjšega povoda za jjaskok na našo lastnino, da kakega napada sploh niti od daleč ni-
faklad, skrivajoč čudovito bogastvo *n neznane moči.
• *
V umazanosti našega življenja, v prostosti vsakdanjih vidikov se srečujejo oči, iz katerih gleda neizrecno koprnenje za večnostjo; oči, k* so polne kakor nebo, ki odseva v večernih vodah. To koprnenje je bolesten krik za življenjem, katero nima konca In meja. Kadar bodo enkrat v agoniji telesa ugajale te tihe in svetle oči, bo njihova smrt najdaljša in najtežja; ogenj koprnenja bo pojema! kakor voščenica, ki ne ugasne, dokler ne izgori popolnoma.
*
V ljubečih cčeh splamti isto nenasitno hrepenenje za večnostjo. In-jujska filozofija ga razlaga s selitvijo uus. Duše se izpopolnjujejo od žlv-'lenja do življenja. Dve enaki duši ste tj® srečali, pogledali in strnili za vedno.
je bil plamen večnosti, drhtljaj, ki Pretrese celo telo, ko ugledaš te ne-uane, a vendar sorodne oči.
*
Oblaki se lomijo kot hostije nad p rami. Ali sta razumela povest o očeh, v**80 se srečale in vendar odbile za
n°, vidva zaljubljenca na travi?
smo pričakovali, čemur je pač najboljši dokaz dejstvo, da so (cenzura) naskočili in opustošili našo lastnino takoreč v naši odsotnosti. V »Češki Besedi«, društvu v Trstu bivajočih pripadnikov češkoslovaške države in »Čitalnici« se je nahajala ob času naskoka ena sama ženska, prostori »Trgovsko-obrtne zadruge« so bili zaprti in se je nahajal v stranskih prostorih edinole sluga s svojo ženo, v »Edinosti« je bila prisotna edinole naša upraviteljica In ravnatelj tiskarne je pritekel v tiskarno šele potem, ko je videl, kaj uganja drhal v »Narodnem domu«. Šola na Acquedottu je bila že celo leto zaprta in sploh ni bilo živega človeka v vseh prostorih. Bil je torej vsepovsod pravi pravcati vlom z ogroževanjem tuje lastnine. (Pet vrst cenzuriranih.)
List nato nadaljuje: Kolikor smo mogli dognati, je bilo tekom ponedeljka aretiranih 443 oseb, večinoma v Delavskem domu, med njimi tudi znani delavski voditelji Oliva, Scabar in Laurencich. Z nobenim drugim namenom, temveč edino kot kronisti naj izrecno zabeležimo tu, da ni bil ne aretiran, ne ranjen, še manj pa ubit niti eden jugoslovanski narodnjak, kar je bilo tudi popolnoma izključeno že samo ob sebi, ker sploh nihče naših ljudi ni bil soudeležen pri izgredih. (8 vr3t cenzuriranih.) Zvečer smo doznali, da je bilo okoli 120 v Delavskem domu aretiranih oseb izpuščenih na svobodo, med njimi Oliva In diugi. (LDU.)
Brez nas ne bo Slot
n Trst, 9. avgusta. Novi civilni guverner Ciuffelli je izdal razglas, v katerem apelira na dolžnost prebivalstva v »odrešenem« ozemlju napram italijanski domovini in pričakuje do-brovoljnega sodelovanja vseh prebivalcev. S tem razglasom je razposlal guverner oblastim, zastopništvom in uredništvom pismo, v katerem govori zopet o »narodu iz srečno rešenih dežel«, o italijanskih naravnih mejah itd. O kakem priznanju Slovencev v zasedenem ozemlju ni duha ne sluha.
Italijani hranijo naše ljudi s koruzo.
n LDU. Split, 8. avgusta. (Ddu) Italijanski častnik, ki upravlja občino Komižo, je odredil, da nihče v mestu ne sme peči belega kruha, niti zase, niti ga ne sme prodajati, dasi je za peko dovolj zalog. Edino prodajalcem kruha je italijanska zasedbena oblast dovolila, da smejo pri njej jemati po 10 kg bele moke na dan. Ta moka pa v lesnlci obstoja iz 400/° koruzne in le 60% bele moke. Kruh iz te zmesi se sme dajati edinole bolnikom, in sicer po zdravniškem predpisu. Oči-vidno je, da tak kruh more bolnikom le škodovati, posebno letos, ko v mestu razsajajo želodčne bolezni. Italijanska okupacijska oblast hrani pre bivalstvo samo s koruzo in neko vrsto graha, ki ga doslej še nikdo v mestu ni jedel, dasi je v Komiži dovolj zasebnih zalog, vendar prebivalstvo trpi glad, ker ni dovoljena razprodaja. Olja niti za zdravilo ni več, ker se ga od nikoder ne sme uvažati.
Težek položaj v zasedenem ozemlju.
n LDU. Luga no, 8. avgusta. (ČTU.) »Wiener Mittagspost« javlja: V Milanu je našla policija v nekem delavskem domu 21 bomb. — Ministrski predsednik Nitti je včeraj v zbornici izjavil, da je položaj v novo osvojenih pokrajinah zelo težak in sicer radi nasprotja med nacijonalistl in socijalistl.
Slučaj — mogoče tudi zločin v Št. Petru.
n Pred par dnevi se gozdni čuvaj Martinčič iz St. Petra na Krasu ni vrnil z lova. Njegov tovariš Sterle je slišal na večer strel v gozdu — in ker Martinčiča le ni bilo domov, so ga šli iskat in ga našli s prestreljenimi prsi. Ker hodijo v gozd vedno italijanski vojaki, ki streljajo kot obsedeni, se je nesreča pripetila najbrže na ta način — mogoče je pa tudi, da je bila italijanska puška namenoma namerjena proti našemu človeku.
Sosedne države.
Iz Italije.
Kovinarska stavka.
e Ldu. Berlin, 9. avgusia. (DunKU.) „Voiwarts" javlja, da se stavka kovinarjev v Italiji vedno bolj širi. Od 7. t. m. stavkajo vsi kovinarji v Toskani, Lombardiji in v Genovi. Delodajalci so nastopili proti delavcem s tem, da so zaprli tovarne. Vlada je zaprla meje za popotnike.
Splošna stavka v Italiji.
e Ldu. Pariz, 9. avgusta. (ČTU.) Kakor poroča „Abend“, je izbruhnila včeraj v vseh pristaniških mestih od Napolja do Messine splošna stavka. Tudi stavka v Gorenji Italiji se po-ostruje. Vlada je odredila, da je po vseh večjih krajih vojaštvo pripravljeno. Vest, da je Anglija ustavila dovoz premoga, vpliva zelo uničujoče.
Nov režim na Madžarskem. Angleži o Jožefu Habsburgovcu.
e Ldu. Berlin, 9. avgusta. (DunKU) ..Lokalanzeiger" javlja iz Rotterdama: Londonsko časopisje v ostrih besedah kritizira imenovanje nadvojvode Jožefa za diktatorja na Madžarskem.
Nezadovoljnost v Parizu z novo vlado. Francoski socijalistl proti Jožefu.
e Ldu. Berlin, 9. avgusta. (DunKU.) ..Deutsche AUgemeine Zeitung" poroča iz Pariza: Nova madžarska vlada velja splošno za reakcijonarno in je napravila v političnih krogih slab vtis. Vrhovni svet, ki graja postopanje Romunov, je sklenil, da vpraša Romunsko za pojasnilo in izjavo, ali misli Romunija ostati tudi še nadalje v zvezi in ali hoče poslušati povelje mirovne konference. Romuniji nasprotujeta zlasti Amerika in Anglija. — V Franciji nastopa posebno socialistično časopisje z ostrimi besedami proti nadvojvodi Jožefu.
Budimpešta brez časopisov.
e Ldu. Budimpešta, 8. avgusta. (DunKU.) Madžarski dopisni urad poroča: Ministrski predsednik Fridrlch je na predlog zastopnikov časopisja danes izdal naredbo, katera prepoveduje do nadaljnjega izdajanja vsakršnega časopisja, torej tudi dnevnikov. Ta ukrep je postal vsled pomanjkanja rapirja neizogiben. Dokler bodo tra-ale današnje razmere, izhajal bo uradni ist „Budapesti Koz!0ny" dvakrat dnevno in v svojem neuradnem delu občinstvo informiral o važnih dogodljajib.
Ententa ne bo zasedla Budimpešte.
e Ldu. Lyon, 8. avgusta. (Brezžično.) „Temps“ piše, da zavezniške čete ne bodo zasedle Budimpešte. Vsak tam nahajajočih ententnih generalov ima le po eno stotnijo kot spremstvo.
Ententa ustavila pošiljanje živil v Budimpešto.
e Ldu. Pariz, 9. avgusta. Reuterjev urad poroča: Hoover je izdal povelje, da se ima takoj ustaviti pošiljanje živil v Budimpešto, ker Romuni živila izvažajo iz dežele. ,
Zastopniki szegedinske vlade v Budimpešti.
e Ldu. Budimpešta, 8. avgusta, (DunKU) OKU poroča: Člana szegedinske vlade grof Pavel Teleky in Mihael DOm&lbr sta danes prišla v BudlmpeŠio, da se po naročilu szegedinske vlade informirata o položaju. Sprejel ju je nadvojvoda Jožef.
Politični pregled.
P Dr. Niko Zupanič na povratku. Belgrad, 8. avgusta. „Tribuna* javlja: Dr. Niko Zupanič, ki je skoraj ves čas vojne bival v Londonu, je te dni zapustil Angleško. Bil je član bivšega jugoslovanskega odbora v Londonu, ali njegovo intenzivno delovanje za narodno ujedi-njenje ni imelo razdirajočega značaja. Zbog tega ni ugajal dr. Trumbiču, dr. Ninkovlču in drugim, ki so Zupaniču prikrivali mnogo svojih namer.
Pred odpotovanjem Zupaniča mu je ondotna naša kolonija pod predsedstvom Dušana Janjiča, predsednika delavskih društev v Londonu, priredila poslovilni večer, ki so se ga udeležili poleg Zupaničevih prijateljev in častilcev tudi bivši minister Ceda Mijatovič in Dragotin Kojič, upravilnik na našem poslaništvu v Londonu. Dr. Zupaniču želimo srečen povratek. (Ldu.)
p Ustavljeni komunistični listi. LDU. Zagreb, 9. avgusta. Ban je izdal naredbo, s katero prepoveduje nadaljnje izhajanje listov »Istina« in »Plamen«, komunističnih glasil, ker pisava teh listov ogrožava državne interese.
p Kdo tn kaj je sedanji madžarski min. predsednik. Bratislava, 7. avg. (ČTU) Znan slovaški politik na3 je informiral o sedanjem madžarskem ministrskem predsedniku Štefanu Friedrichu takole: Štefan Friedrich je bil rojen v Malacki na Slovaškem kot sin tamošnjega lekarnarja, ki je bil rodom Ceh. Njegov oče je potoval vsako leto v Prago, kjer se je udeleževal sokolskih in drugih čeških slavnosti. Ko je umrl, je v svoji oporoki zahteval, da prepeljejo njegovo truplo v Prago, in tamkaj pokopljejo. Ministrski predsednik Friedrich šteje sedaj kakih 36 let. Njegova mati je bila Nemka, ki je vzgajala svoje otroke v madžarskem duhu. Štefan Friedrich je študiral realko v Bratislavi in tehniko v Budimpešti. Potem je živel nekaj časa v Berlinu. Ko se je vrnil, je poročil hčerko bogatega tovarnarja v Budimpešti in je postal sam tovarnar. S politiko se je pečal že kot dijak in je bil vnet pristaš Košutov. Skupno z Mihaelom Karo!yem je bil v Amerik?, kjer ga je prehitela vojna. Ko se je vračal, so ga na Francoskem internirali. Domov se je vrnil leta 1915. Njegovo mišljenje je madžarsko šovinistično, aristokratsko in reakcijonarno, dasi nastopa v im?nu liberalizma in demokracije. (Ldu.)
p Francija in madžarski bolj-ševlki. „8 Uhr Abendblatt* poroča iz Pariza: V zborničnem odseku je Pichon z zadoščenjem pozdravil prevrat na Madžarskem in izjavil, da je Francija pripravljena pogajati se z vsako madžarsko vlado, če bo le imela za seboj večino naroda. Kar je počenjal Beia Kun je bilo izdajstvo na madžarskem ljudstvu in Francija bo delala na to, da se krivci brez vsega usmiljenja kaznujejo.
p Razorožitev bolgarske armade po francoskih četah se je že začela. V znak protesta se je posrečilo bolgarskim nacijonalistom povzročiti splošno stavko v vseh tovarnah in podjetjih.
p Italijanska misija na Poljskem. „Journal des Dčbats* prinaša 4. t. m. sledečo vest: Načelnik italijanske misije na Poljskem, polkovnik Umberto Franchino, je izjavil zastopnikom varšavskega tiska: „Z nekim strahom sem prišel semkaj. Ker sem slišal povsod govoriti o boljševizmu, bedi, brezvladju, pogromih soper žide, v vaši državi, sem se bal, da se ne spremenijo moje simpatije do Poljske, simpatije, ki so pri nas v Italiji že zgodovinska tradicija. Vendar moja bojazen je bila prazna. Varšava je prikupno mesto. Kdor jo pozna, jo vzljubi in se čuti kakor doma. Glede pogromov in drugih tozadevnih čvekarij sem ugotovil, da Židje po strani gledajo vaš obširni vzpostavit veni načrt. Boje se vaše moči, notranje sile. Zategadel se ji upirajo na vse kriplje, a pozabljajo, da zavisi njih jakost od poljske krepčine. V Italiji so Židje italijanski rodoljubi. Luigi Luzzatti, čeprav izrea-lit, je dosegel mesto ministrskega predsednika in si stekel spoštovanje celega naroda. Ako prebiješ le en dan na Poljskem, se lahko preveriš, da so pogromi ter anarhija tu nemogoči.* — Komur je še v spominu, kako so spletkarili in rovarili povsod, kamor so prišli — bodisi na Bolgarskem, bodisi na Madžarskem ali na Češkem — bo nehote zrl z nezaupanjem na slična podjetja macchlavelistične Italije. P. P.
Habsburgovci na vidiku.
(Od našega posebnega poročevalca.)
Dunaj, 9. avgusta. V tukajšnjih diplomatičnih in ententi blizu stoječih krogih se smatra sedanji položaj na Madžarskem kot priprava za zopetno vzpostavitev avstrijske-mad-žarske monarhije pod pokroviteljstvom entente, seveda v zelo zmanjšanem obsegu.
Diktatura habsburgovca Jožefa se zdi samo predigra za obnovitev monarhije. Italijanski diplomati so mnenja, da bodo dogodki na Madžarskem vzbudili med slovenskimi in hrvatskiml kmeti novo upanje na habsburgovce. Radičeva stranka, ki deluje proti Srbi in proti združenju s srbsko kraljevino, bo gotovo sprejela z velikim veseljem vest o monarhistični formi na Madžarskem.
Močan monarhističen blok, ki bi obsegal Madžarsko, Hrvatsko, Slavonijo, Dalmacijo s sedaj jugoslov. kraji na Kranjskem in Koroškem, bi moral brezdvomno močno vplivati na nemško-avstrijsko republiko. Prebivalstvo na Tirolskem, Štajerskem in Solnogrnškem bi se komaj upiralo novi monarhiji.
Bivši cesar Karel pripravljen.
D u n a j, 9. avg. Berlinski „8 Uhr-BIatt“ poroča iz Ženeve: Bivši cesar Karl je izvrstno podučen o dogodkih na Madžarskem in o razpoloženju na Dunaju. Karl nima samo zvez z dunajskimi diplomati ampak tudi z en-tentnimi posredovalci. Zadnji dni se opaža živahno gibanje v bivši cesarski družini. Karlova zaupnika princ Windischgraetz in grof Berhtold sta bila v Ženevi, kjer sta občevala s francoskimi časnikarji.
Preobrat na Madžarskem In Italija.
Dunaj, 9. avg. Sentacijonalni preobrat na Madžarskem je povzročil v Italiji velik odpor proti novi madžarski vladi. „Corriere della sera“ in „Secolo“ poročata v posebnih izdajah, da uradni italijanski krogi ne morejo javno zavzeti svojega stališča glede dogodkov na Madžarskem.
gari in njihovi četaši pobili na kraju, imenovanem Djupsko dolce. V enem samem grobu je bilo 44 trupel.
dn Znižanje dnevnic. Finančni minister namerava znižati dnevnice in doklade za vse vojaške delegate, kurirje in detaširane uradnike, ker so se življenjske razmere v inozemstvu poboljšale znatno.
dn Zaradi preobilice tožb na ločitev zakona, keterih dovršitev bi potrebovala več kakor tri jeta, je sklenilo duhovno sodišče v Belgradu, da zenovili in okrajša proceduro teh procesov.
dn Išče se Ivan Bačar iz Ustja št. 59 pri Ajdovščini. Kdor ve za njegov naslov, naj javi posredovalnem uradu za begunce v Liubljani, Dunajska cesta št. 38, I. nadstr.
dn Ušaj Rajmund, nazadnje orožnik v Prijepolju v Srbiji naj javi svoje sedanje bivališče, ali ko bi kaj vedel o njem, ra upravništvo našega lista.
Dnevne vesti.
dn Prošnje za državne službe. Zadnji čas prihaja na predsedništvo deželne vlade vedno več prošenj za raznovrstne državne službe, zlasti za mesta pisarniških pomočnikov in pomočnic. Ker predsedništvo samo nima prostih mest, mora prošnje kratkomalo zavrniti ali pa jih kvečjemu poslati drugim oddelkom deželne vlade. Vsled obilosti poslov pa je predsednlštvu popolnoma nemogoče, v vsakem slučaju posredovati. Prosilci se na to opozarjajo s pristavkom, da naj se obrnejo na državno posredovalnico za delo v Ljubljani, Gradišče (nasproti dramskemu gledališču), ali pa da vloži prošnjo pri onem poverjeništvu ali oddelku deželne vlade, pri katerem žele biti sprejeti. Tudi v vseh drugih stvareh naj se naslove vloge vedno na stvarno pristojno poverjeništvo ali na pristojni oddelek deželne vlade. Naslov: ..Deželna vlada" ne zadostuje in obremenja urad samo z nepotrebnim delom, ker mora potem šele tisti urad, v čigar delokrog vloga slučajno sega, iste poslati na pristojno poverjeništvo ali oddelek.
dn Dve mesti učiteljic za gospc-dinjstvo sta rapisani na ptujski „Mla-
dn Policijska ekspozitura je ustanovljena na Jesenicah.
dn Natečaj za mesta carinskih uradnikov prinaša »Uradni list", št. 130.
dn Češka de ep v naših krajih. 7. t. m. je dospelo v Daruvar v Slavoniji 528 čeških otrok z 20 spremljevalci vred. Vzrok bratskega obiska je boljša prehrana pri nas — dokaz da stojimo glede živil pač najboljše od vseh narodnostnih držav bivše Avstrije.
dn Bolgarska grozodejstva.
Načelnik prilepskega okraja poroča, da so se pred nekaj dnevi izkopala trupla Srbov, ki so jih leta 1915 Bol-
Ljubljanske vesti.
1 .Glasbena Matica*4 ima v
ponedeljek, dne 11. t. m. ob 20. uri svojo odborovo sejo.
1 Kovinarska stavka. Odkar je pokupila Jadranska banka Tčnniesovo, Žabkarjevo, Kasteličevo in Samassovo tovarno se godi tam nastavljenim delavcem in uradnikom vedno slabše. Delavstvo omenjenih tovarn je stopilo v štrajk, da si izvojuje izboljšanje svojih nadvse slabih gmotnih razmer, jadranska banka ni hotela ugoditi upravičenim zahtevam delavstva in se je izgovarjala na tobožnjo inozemsko konkurenco in na znižanje cen živ-Ijenskih potrebščin, kar je le navaden izgovor. Delavstvo bo vztrajalo na svojih zahtevah. Društvo zasebnih uradnikov in uradnic je izreklo štraj-kujočim svojo solidarnost.
1 Cel vlak izseljencev iz Trsta je piišel včeraj v Ljubljano. Bilo je 76 družin in sicer 172 uslužbencev finančne uprave in 180 družinskih članov. Vkljub dvakratnemu obvestilu, ni storila tukajšnja finančna uprava ničesar, da bi sporočila svojim uradnikom prihod njihovih družin itd. O tem prihodnjič več.
1 K zanimivim govoricam nam poročajo, da se pohištvo za novopo-ročene cficirje n! izdelavalo v trenski delavnici, pač pa tam, odkoder so nedavno'odvedli; po d ključ^vse tozadevne krivce.
I Tat v ženskih nogavicah.
V tobačni tovarni so zasačili delavca, ki je odnašal tobak na ta način, da Je nosil ženske nogavice, katere je napolnil s tobakom.
1 Električna luč v Šiški. Včeraj se ustanovila v Sp. Šiški elekrlčna zadruga. Na zborovanju so se pre-čitala pravila, ki se takoj pošljejo kompetentnim oblastim v odobrenje.
V to novoustanovljeno zadrugo se bodo sprejemali člani v nedeljo od 10 ure naprej v čitalnici v Spod. Šiški. Ker so pri tem vprašanju gotovo najbolj interesfrani hišni posestniki, jih vabi pripravljalni odbor, da v kar največjem številu pristopijo. — Pripravljalni odbor.
1 Dva Turčina mlada... Deli ja Rasim, roj. 1894 in Sujko Sulejman, rojen 1890, oba iz Visokega v Bosni, sta bila dne 4. t. m. zasačena od nekega policijskega agenta, ko sta skušala z vetrihi odpreti neko preno-čevalno sobo pri Orehku v Kolodvorski ulici. Za vse slučaje sta imela tudi vsak svoj nož v rokah. Varnostni organ je takoj poklical svoje tovariše, katerim se je posrečilo oba are-tovati ter oddati sodniji.
1 Postajnih odpravnikov juž. in drž. žel. važen sestanek se bo vršil 15. avgusta ob 14. uri pri Novem svetu. Poživljam tovariše, da se temu vabilu polnoštevilno in zanesljivo odzovejo. Dnevni red službena pragmatika.	Sklicatelj.
1 Snuje se društvo ljubiteljev f°z ,n cvetlic. Zanimajoči se za to idejo, ki Je postala prepotrebna, izvolijo naj priti v restavracijo hotela Union v ponedeljek 11. t. m. ob 17, uri točno.
1 Društvo inženjerjey ima v
nedeljo 17. t. m. ob 9. uri v dvorani mestnega magistrata izredni občni zbor s sledečim sporedom: Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. Poročilo odbora. Sklepanje združenja vseh inženjerjev kraljevine SHS v jedno društvo. Slučajnosti. — Na predvečer (16. avgusta) ob 21. uri ima društvo prijatelskl sestanek v mali dvorani Narodnega doma. Aranžma tega večera so prevzele radevolje cenjene soproge ljubljanskih tovarišev. Odbor vabi poleg svojih članov ter zastopnikov bratskih društev, tudi njih cenjene dame k polnoštevilni udeležbi. Vnanji člani se naprošajo, da po možnosti v naprej javijo svojo udeležbo odboru.
Dopisi.
d Iz Maribora. Slovenski napisi ki se vidijo po Mariboru, so tako spa-kedrani, da človek upravičeno domneva, da so napravljena iz zlobnosti v svrho izzivanja slovensko čutečega občinstva. Poživljamo merodajne oblasti, da takoj ukrenejo potrebno, da javni napisi ne bodo v sramoto slovenskemu licu Maribora.
d Slov. Bistrica. Tukajšnji »Turn-verein" je deželna vlada razpustila in premoženje društva postavila pod se kvester. Telovadno orodje so Nemci odpeljali v Maribor, kjer so menda čakali ugodnega trenutka, da ga spravijo čez mejo v Nemško Avstrijo. Pa za enkrat jim ni uspelo. Orodje se že zopet nahaja v Slov. B strici in da bo služilo tudi vnaprej svojemu namenu, za to bo skrbelo tukajšnje Sokolstvo.
d Iz Dolenjskih toplic. Zadnje čase se je že veliko pisalo o žalostnih razmerah ki vladajo v dolenjskih toplicah — le na eno se je pa čisto pozabilo. Gotovo bo marksikdo radoveden, kam neki zahajajo ljub. švabiči, kje neki iščejo zavetja, da se lahko
malo odpočijejo a nič ni skrito,
da bi ne bilo — očito, — odgovor lahek — kar v dolenjske Topilce — tam najdeš vse, kar sl človek želi. Sprva mislil sem, da sem prišel v kako nemško mesto. Povsod slišiš Mtitterhen, kam gremo danes?“ itd. j Vem, da se mora imeti srce, na pravem mestu, saj oni tudi trpe na revmi, a če človek zasliši in ve, da vsa tista gospoda, katera se sprehaja ob lepem vremenu ob vznožju hriba, govori lepo slovenski, ga jeza prime, in le s težavo se brzda, da jim kaj v obraz ne zaluči. Gospč, — vprašam vas, kaj bi porekli n. pr. ko bi se Slovenci sprehajali v kakem nemškem kraju n. pr. Beljaku govoreč slovenščino? Toliko so mi že razmere znane, da brez kakih posledic bi ne bilo! Ako Vam je res kaj na tem, da se lahko prosto gibljete v Jugoslaviji — privadite se že enkrat materinega jezika »slovenščine" — če vam je pa to teško, potem je pa najbolje, da jo odkurlte v lačenberško Nem. Avslrijo, saj za take ljudi je še vedno dovelj prostora. Za danes dovelj, drugič 'pridem z imenom raznih gospodičen in gospej. Fl.
i n
Sokol.
s Sokola so pretečeno nedeljo ustanovili v prijaznih Radomljah. Pomembnega slavlja se je udeležil v lepem številu Ljubljanski Sokol, dalje šišenski, domžalski in kamniški Sokol. Po prisrčnem sprejemu na kolodvoru v Jaršah so gostje odkorakali v vas, kjer se je ob 17 uri vršila dobro o-biskana javna telovadba ženskega in moškega naraščaja ter članstva. Po telovadbi, ki je hvalevredno uspela, so se udeležniki izleta pozabavali na vrtu In v vseh prostorih Jermanove gostilne. Pevsko društvo »Lira« iz Kamnika je samo in s sodelovanjem pevcev »Ljubljanskega Zvona« iz Ljubljane zapelo par navdušujočih zborov.
s Sokol v Ormožu priredi dne 15. avgusta 1.1. ob 15. (3. uri) pop. v mestnih nasadih javno telovadbo združeno z veliko ljudsko veselico. Pri telovadbi nastopi moško in žensko članstvo ter kot posebnost tudi naj mlajši naraščaj ormoškega Sokola.
Glasbene točke proizvaja narodna godba v Ormožu pod vodstvom gosp-D. Serajnika. Za slučaj slabega vremena se prireditev preloži z istim vzporedom na nedeljo, dne 17. avgusta-
s Sokolskega zleta v ZnojmUj ki se vrši danes, se je hotel udeležili tudi dunajski »Sokol«. Nemško nac* jonalni železničarji pa niso p«sti vlaka z Dunaja, ker so prišli Soko*1 v kroju. ________________
Zadnje vesti.
Resen položaj v Italiji*
Ldu. Dunaj, 9 avgusta, (ČTU-) ,:Abend‘‘ poroča: V Parizu se govon/ da je postal položaj v Italiji zop*’ zelo resen. V severni Italiji so vzbruh' nili nemiri. Meja proti Franciji je odprta samo za blago. Italijanska vlad* očita nekaterim inozemcem, da *° pripravljali nasilen prevrat.
Resnica o preobratu v Budimpešti.
Trst, 9. avgusta. (Izv. por.) D*' našnjl ,,11 Lavoratore" prinaša iz riza sledečo vest: Ko je včeraj Pf^ hodna madžarska vlada zborovala narodni palači, je žandarmerija obkol"* poslopje in aretirala vse minist^: Nadvojvoda Jožef je prevzel vlado ko' guverner. Nov kabinet je sestavljen’1 dveh generalov, enega visokošolskeg* profesorja in enega zdravnika.
Razorožitev madžarske rdeče armade.
Ldu. Budimpešta, 9. avg. (DunKl)' OKU poroča: Glasom poročila voje^ ga ministra se je razorožitev rdeC® armado izvršila povsod v najleps^ redu in je z današnjim dnem kcnČ# Konflikt med Ameriko in JaponsK0,
LDU. Versailies, 8, avgu*'a' (DunKU.) Pariška izdaja »Ntw Yoi* Heraida« pravi, da se konfl kt nj® Ameriko in Japonsko od dne do poostruje, ker je japonsko minrstrstv za zunanje stvari mnenja, da se L odstopi Šantung v plačilo za pom°c v letu 1915. Wnson pa ni tega mtienl3,
-j- Ernst Haeckel.
Ldu Jena, 9. avg. Starosta nemških naravoslovcev Ernst Haeckel j* dane3 umrl. Dosegel je starost 85 le*’ Sežgali ga bodo v torek.
7 urno delo na Angleškem.
Ldu. London, 9. avg. (DunKU-) Poslanska zbornica je sprejela zako”' da se uvede v rudnikih sedemu1’1' delo.
Aprovizaeija.
a Amerikanska živila za šolske otroW' Šolski otroci, ki so dosedaj dobivali kUjL kakao, naj se zanesljivo zglase v torek ® . 12. avgusta ob 8. uri zjutraj v kuhinji®,, šole oziroma zavoda, kjer so dosedaj do vali svoj zajutrek, da prejmejo nove izk" nice za amerikanska živila. Na te nove *^ lene izkaznice dobe šolski otroci iz . eisnovega skladišča na Dunajski cesti V 75 dkg sladkorja, 60	65	d
moke in 5 pušic kondez. mleka po sledeč®"1 redu- št. 1—300 J2. avg. od 8,—11. ure,Jjj 300— 600* 12. avg. od H--H. ure, št, GOO-9^ 13 avg. od 8.—11. ure, št. 900—1200 13. avg: od 14.—17. ure, št. 1200—1500 14. avg- V 8.—11. ure, št. 1500—1800 14. avg. od 14.—*;' ure, št. 1800-2100 10. avg. od 8.-11. “g št. 2100—2400 16. avg. od 14.—17. ure,*. 2400-2700 18. avg. od 8.-11. ure, št. 2*00$ 300* 18. avg. od 14.-17. ure, št. 3000-®^ 19. avg. od 8.—11. ure, št. 3300—3600 od 14.-17. ure, št. 3600-3900 20. avg-, # 8 —11. ure. Za vsacega otroka se pl*ia za režijske stroške.
Izdajatelj in odgovorni uredfl**' Anton Pesek, ; .
Tiska »Zvezna tiskarna*1 v
Poslano.*
Poziv oziroma svarilo. v
Dotično gospodično in goS^% Tržiču, poživljam, da takoj preJ*f”n|e z svojimi budalostmi — različnih pisem na moj in na na» mojih znancev, ker bi sicer pojasnil javnosti, da se bode nad u zabavala. Torej končajte neunin sicer govori sodišče.	tniQ
V Tržiču, dne 7. avgusta l9*y’
Ivan J- (
• Uredništvo ne prevzame za tPoi^
nobene odgovornosti,
iiizkrinkanij]at)si)ur!ani.
Moja preteklost.
*:••«»!* grofica LAR1SCH, nečakinja cesarice Elizabete In njena dvorna dama.
(■52, nadaljevanje.)
»Prestolonaslednik je pisal v Lexenburg, kakor vse kaže,« je rekel zdravnik,« ter je sporočil svoji ženi, da gre za tri dni na lov v Meyerling, da se pa vrne na rodbinsko kosilo dne 30. januarja. Zbok tega jih njegova pota niso skrbela; cesarjevič je odšei z Dunaja dve uri za Marijo Večero, ki jo je Bratfisch peljal na lovski grad. Nesrečno dekle je Slo v grad neopaženo, po zasebnem vhodu, in Loschek jo je peljal v malo napravljalno sobo v onem delu grada, kjer je bival prestolonaslednik. Tisti dan in tisto noč je ostala sama s svojim dragim, dne 29. pa je prišlo nekaj Rudolfovih prijateljev na loy.«
»Ali je bil tudi Filip Koburški med njimi?« !
»Je bil. Filip,« je nadaljeval dr. Wiedeihofer.« i je vcciel, da je bila neka ženska v Meyerlingu (to ni bilo nič redkega), kajti ob takih prilikah ni Rudolf nikdar dolgo sedel pri obedu. Prestolonaslednik, ki je rekel, da se je močno prehladil, ni šel na lov, in tisti večer je sedel pri mizi z močno povezanim vratom. .
»Cesarjevič in Marija sta večerjala v svojih sobanah in Loschek je dobil navodila, da zbudi svojega gospoda drugo jutro ob sedmih.
»Spodaj se je vršilo pijano rajanje, a onidve grešni duši sta preživeli svojo poslednjo noč nemoteni.«
»Za božjo voljo, bodite kratki, ne morem prenašati tega 1« sem zaihtela.
»Slišati morate vse,« je odvrnil moj prijatelj. »Drugo jutro je prišel Loschek ob sedmih zbudit svojega gespoda, in prestolonaslednik mu je velel vrniti se če^. pol ure. Tako je tudi storil, ker pa na ponovno trkanje ni dobil nobenega odgovora, je postal vznemirjen in je poslal po grofa Hoyosa. ki je bil pri zajutrku.
»In — kaj se je zgodilo?«
»Vdrli so vrata in jaz upam, da takega prizora ne bodo več videli. Vsepovsod je bda kri. Okrvavila je blazine, oškropila stene, in tekla v počasnem curku od postelje do vrat, kjer je tvorila grozovito mlakužo. Rudolf je ležal po strani, roka mu je še vedno držala revolver in njegova glava je bila na temenu vsa razbita.«
»Ne mcrem poslušati...«
»Grofica... neobhodno potrebno je, dačujete
Postelja je bila nekoliko zboknjeaa in grof y°y°s je dvignil odejo. Pod njo je ležala Marija eceramrtva. lu(jj ona je bpa ustreljena v glavo.«
vp:! Marija 1 Marija! Uboga Marija 1 sem za-
»Grof Hoyos je velel Loscheku ponesti truplo dekleta v drugo sobo in zapreti vaa vrata sobe Smrti. Nato je grof odšel po stopnicah navzuol in je povedal lovcem, da je prestolonaslednik iznenada zbolel in da mora on nemudoma odpotovati na Dunaj, da obvesti cesarja ter pripelje seboj zdravnika v Meyerling. Obenem je brzojavil meni in dospel sem na dvor malone ob istem času kot on,«
»Najprvo sva obiskala cesarico; pravkar je bila končala telesne vaje... Strašno jo je bilo videti tako nepripravljeno. Ne morem vam povedati, kako sva jo obvestila...«
»O, uboga moja teta!«
»Cesarica je bila videti kakor iznenada okame-nela ženska. Nobenih solzni preliia; rekla je edino: »Kako morem povedati cesarju?«
»Našel sem toliko moči, da sem ji rekel: »Vi mu morate povedati, vaše veličanstvo — samo vi morete." Cesarica je strmela vame, kakor bi me skoraj ne razumela. Nato se je zdrznila in nekoliko stresla. »Pa dobro, pojdimo/ je rekla.«
»Šla sva s cesarico do cesarjevih soban in počakala zunaj. Ne vem, kaj se godilo med oropanimi starši; ko pa sva bila poklicana noter, je Franc Jožef sedel pri mizi z obrazom skritim v rokah, cesarica pa je stala poleg njega.
»Dobil sem naročilo, da se nemudoma podam v Meyerling. Grof Hoyo3 ml je ob mojem prihodu izročil ključ od sobe.«
»Kaj pa cesarica?«
Ko je cesarica prišla nazaj, ji je gospa Ferenzi sporočila, da prosi baronica Večera za avdiienco. Baronici je trdila, da ji je prestolonaslednik odpeljal hčer ter je prosila cesarico, da ji pomag?..
Sodar, vešč ob enem kletarstva se sprejme. Ponudbe na upravo »Jugoslavije* v Celju.	1143
Gospodična iz boljše hiše, žeti vstopiti v trgovino ali pekarno kot prodajalka. Vajena vseh gospodinskih opravil. Naslov v upravi. 1138
Razno:
Klobuke obnori Augustin Pirš, klobučar, Store-Celje.
Vožnje sprejema vsake vrste A Štrukelj, Kole-zijska ul. J 2 — Trnovo.
Dopisovanje in | ženitne ponudbe |
V svrho poznejše ženitve Želi znanja 30 letni trgovski sotrudnik, z 22.000 K premoženja, s pridno, pošteno In trgovsko naobraženo gospodično, v starosti 20 do 28 let; tudi vdove niso izključene. Pogoja: plemenito srce in dobra duša. Premoženje postranska stvar. Le resne dopise s sliko, ki se na zahtevo takoj vrne, se prosi na Upravništvo .Jugoslavije1, pod „Vijollca“. Tajnost strogo zajamčena, brez podpisa v koš! — Samo na one, ki so bile v vojaških službi, se ne ozira. 1137
Razpošiljam lepa
bukoua drva
žagana, cepljena in me-terska, franko na dom. Cene nizke, dobava točna. Srebotnjak, Kolodvorska ulica, štev. 31.
Kislina
zajamčeno 80% močna kemično čista se dobi pri
Rudolf Zore in Komp.
Ljubljana.
POZOR!
Stroji, kompletni za izdelovanje testenin, se oddajo pri Josipu Kfirbisch, Celje.
Angleška čudatvorna mast
hlodi, Cisti, mehča izvlači tuje tvarine, preprosi zn-gtrupljenje krvi in operacije.
Vpošilja samo proti predplačilu franko K 8*8o za 1 dozo. Lekarna Thiorrjja v Pregrada, glavns zaloga v Ljubljani
R. SUŠNIK, Marijin trg štev. 5
in vse druge lekarne.
URECE
vsake vrste in v vsaki množini kupuje vedno in plačuje najbolje trg. firma
J. Kušlan,
Kranj, (Gorenjsko).
vsaka množina najceneje se dobi pri
FERDD USSRR, fllarlbor,
Meljska cesta št. 57.
Išče se:
poBloTodja, popolnoma samostojen v mešani trgovini in z deželnimi pridelki; samostojna kontorlstlnja, zmožna slovenske, nemške, po možnosti tudi laške in francoske korespondence; samostojna prodajalka, starejša zanesljiva moč. Lastnoročne pisane oferte z referencami in vsemi zahtevki je poslati pod šifro »STALNA SLUŽBA* na I. Jugoslovanski anončni In informačnl zavod Beseljak & Rožanc, Ljubljana, Frančevo nabr. 5.
Ne kupujte izdelkov sovražnih držav, podpirajte samo domače izdelke, ki so veliko boljši in cenejši.
Zahtevajte samo pristno voskovo „HIFw-kremo, ki je radi svojih sestavin najboljša in zajamčena.
Istotam se dobi: cigaretne stročnice in papirčki od 14 K naprej, razglednice, pisemski papir, vlasnice, toaletno milo i. t. d.
Zaloga samo na debelo: Oroslav Čertalič, Ljubljana, Resljeva cesta St. 20.
Išče se v stalno službo
spreten knjigovodja
ali knjigovodkinja
samostojen vesten delavec, dober korespondent, vešč slovenskega in nemškega jezika v besedi in pisavi.
Ponudbe s plačilnimi zahtevami in prepisi spričeval na gosp. Frlc Zemljiča, veletrgovina z vinom v Ljutomeru, Slovenija.
Pohištvo.
Spalne, jedilne in gosposke sobe, kuhinjska oprava, podložki-mo-droci, otomane, spalni in deko-racijski divani, postelje, omare, mize in stoli iz mehkega in trdega lesa, železne postelje in umivalniki ter vse vrste lesenega, železnega in tapeciranega pohištva v vsakem slogu od proste do najfinejše izvšitve po jako nizkih cenah pri tvrdki za pohištvo
KAREL PRESS Maribor
Svoboden ogled! Stolni trg 6. Ceniki zastonj!
cele vagone in tudi na m3 oddaja
Gospodarska zveza v Ljubljani.
Štedilnik
že rabljen z 2 in */2 ploščami, za levo stran, z belimi ploščicami je naprodaj pri Ivan Savnik, Kranj.
i Josip Jug
stavbeni In pohištveni pleskar in ličar
Rimska cesta št. 16
: naznanja, da še vedno dela i s pristnim blagom.
; Izvršitev točna. Zmorm cena.
1 Za vsa izvršena dela Jamčim 2 leti.
ViSji žolski svet.
Štev. 11329.
V Ljubljani, dne 3. avgusta 1919.
POZIV
g:j Freda s®:	Knpnjem smrekov les, Jelka, hrastov in bukov bodi si okrogel ali rezan. Cene za les naložen v vagon se naj naznanijo na V. SCAGNETl, parna žaga za drž. kolodvorom v Ljubljani. 4*9
Cigaretni papir, drukarje, Erdal krema 1. s. in kamenčke za užigalnike v večjih množinah, vpraša se na Franjo Leban, Maribor, Teget-hofova cesta 64/1. li44	
	Službe: &
gg K.upi se: f/j	Pekovskega učenca. v starosti 14—18 let sprejme Jože Ramšak, pek, mojster v Ptuju, Slomšekova ulica. Več se dogovori s starlši. 1131
Svežo maline ae kupujejo v vseh množinah. Ponudbe Destilacija esenc, in izdelovanje sokov. Potnik Srečko, Ljubljana, Stomškova ulica 27.	
Lepa
se proda
pri
FR. KURALT, Kranj 26.
nove, kakor tudi rabljene v vsaki množini in velikosti, izvzemši papirnate,
kupuje kemična tovarna v Mostah.
vodstvom in ramateljstvom ljudskih in meščanskih šol, nadalje upokojenim učiteljem ter vdovam učiteljev v Sloveniji.
Da se morejo čimpreje odmeriti in nakazati aktivnim učiteljem in učiteljicam javnih ljudskih in meščanskih šol v Sloveniji draginjske doklade, po naredbi ministrskega sveta kraljestva Srbov, Hrvatov in Slovencev z due 18. julija 1919, štev. 575 Ur. 1., se poživljajo šolska vodstva in ravnateljstva, da nemudoma vpošljejo deželnemu knjigovodstvu v Ljubljani razkaznice za vsakega učitelja na Soli, tako da bodo vpisani podatki natančno v sledečem redu, eden pod drugim:
a) ime in predirne učitelja; b) šolski kraj; c) ime soproge; pod Č) se vpiše, Če je učitelj vdovec; pod d) se vpiše, če je učitelj ločen od svoje žene in če je dolžan skrbeti za njeno vzdrževanje; pod c) se navede je li žena učiteljeva tudi učiteljica ali državna uradnica, kje je nameščena in v kakšni lastnosti; pod f) se navede je li učitelj oženjen z upokojeno učiteljico ali državno vpokojenko; g) imena otrok (tudi nezakonskih); dan in leto rojstva; za vsakega otroka se navede, je li preskrbljen, glede otrok, ki so v državni službi je treba navesti, ker se jih v smislu 3. člena navedene naredbe ne sme upoštevati pri odmeri draginjske doklade; k) imena pastorkov in adoptivnih otrok; dan in leto rojstva; nadalje če so preskrbljeni, kakor pod g) glede zakonskih otrok; i) glede ne-oženjenih učiteljev in neoženjenih učiteljic, ki žive v skupnem gospodinjstvu s starim očetom ali s staro materjo ali s starši, je treba navesti, ali zaradi pravne in moralne obveznosti dejansko pokrivajo največji del izdatkov za vzdrževanje teh sorodnikov zaradi njih uboštva. (Opozarja se torej na to, da po novi naredbi samski učitelji, ki žive v skupnem gospodinjstvu z ubogimi brati ali sestrami, iz tega naslova ne bodo več dobivali višje draginjske doklade. Zato bratov in sestra ni treba navajati.)
Podatki pod črkami g) h) in i) morajo biti potrjeni od občinskega urada.
Razkazn/e naj se izpolnijo po stanju od 1. julija 1919, torej so morajo vpoštevati tudi namestni in začasni učitelji, ki so nameščeni samo do konca šolskega leta 1918/19. Namestni in začasni učitelji, ki pred koncem šolskega leta niso bili nameščeni in vsled tega niso dobivali službenih prejemkov, se ne vpo-števajo, pač pa je treba izpolniti razkaznice za tiste narnestne in začasne učitelje, ki so bili (v koroških in Štajerskih šolskih okrajih) nastavljeni šele po 1. juliju 1919. Taki učitelji bodo projemali draginjsko doklado izza 1. dne tistega meseca, ki sledi dnevu nastopu službe. Pri takih učiteljih naj se v razkaznici pripomni, kdaj so uastopili službo.
Upokojenim učiteljem in učiteljskim vtlovam bo višji šolski svet poslal golice za prijavo z navodilom, kako jih morajo izpolniti. Če bi jih kdo po pomoii ne prejel, kadar jih drugi dobe, naj reklamira pri višjem šolskem svetu.
Predsednik: Vndnjal, 1. r.
približno 20 do 30 mtr., '/2 do 3/« c°le debelih
kupi
Ivan Savnik, Kranj.
Dva spretna
sodarska
pomočnika
se sprejmeta pri
Janszu Sfeudtsv Ptuju.
Rabim partijo
zidarjev in delavcev
s preddelavcem eventualno akordantom za večje delo na suhem (pod streho) v bližini Ljubljane.Plača dobra, hrana in stanovanjc na stav-bišču - JAKOB ACCETTO, zid. podjetje, TABOR št 2.
Dr. Alojz Kraigher
Ljubljana, Poljanska cesta 18
odpotuje dne 11. t. m. za štiri tedne na počitnice.
Novo otvorena fabrika
šeširaikapa
* u Sarajevu.
Javlja pošt. trgovcima iz mesta i sa strane, da je otpočela svoj rad, 1 da imade na stovarištu n v ek gotove letuje kao i zimske roke. Narnčke izvršuje krzo i taeiio. Cene solidne. Moli za poverenje kao 1 naručke. S poštovanjem
Nikolič i Papaj
Se
Mašičeva ulica broj 3, Novo Sarajevo. -=2iBg^BBEE=
Priporočamo edino toyarnigko zalogo
51'ualnib $ir©jct>
za rodbino in obrt ter njih posameznih delov.
Dobijo se potrebščine za šivilje, krojače in čevljarje ter galanterijsko
in manufakturno hl&go.
JOS. P E TE L IN C, Ljubljana, Sv. Petra nasip,
rami Mal ca SO HP, tani ai
v najboljšem1 stanu |T se kupi. Cenjene ponudbe z opisom in ceno na PODV1NEC ALEKS, tovarna usnja, Radeče pri Zidanem mostu.
Gospodinja, ki rabi
milo „SRflR
H
štedi s perilom, časom, trudom in denarjem. Poiskusni zavoji a 41/2 kg vsebine. — Ignac Fock, tvornica mila in sode, Kranj.
Vbitnice	2ve2na	tiskarna
v JLjubljani, Stari trg štev. 19.
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani.
Poziv k upisovanju novih delnic.
Redni občni zbor je dne 5. maja 1.1. zaključil na temelju dovoljenja deželne vlade, da zviša delniško glavnico
od K 15,000.000 — na K 20,000.000—
z izdctio
12.500 novih delnic v nom. znesku K 5,000.000-—
in je pooblastil upravni svet, da določi po svojem prevdarku rok in način izdaje novih delnic.
Upravni svet je na podlagi tega pooblastila sklenil, razpisati subskripcijo pod sledečimi pogoji;
1. Upisovnnje se vrši od 1. do 31. avgusta 1.1.
a) pri Ljubljanski kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah v Splitu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici, Celju in Mariboru;
b) pri Živnostenski banki v Pragi in vseh njenih podružnicah;
c) pri Hrvatski trgovinski banki v Zagrebu in njeni podružnici v Osjeku;
d) pri Hrvatski zemaljski banki v Osjeku in vseh njenih podružnicah.
2. Od 12*500 novih delnic k K 400*— nom. v skupnem znesku K 5,000.000*— se prepusti dosedanjim delničarjem 9.375 komadov in sicer v razmerju na 4 stare 1 novo po K 650 —, plačljivih na enkrat najpozneje do 31. avgusta 1.1., več 5% obresti od nom. K 400*— od 30. junija 1919 do dne plačila.
Ostalih 3.125 delnic se ponudi drugim reflektantom po K 800*— za komad, več 5% tekoče obresti od nom. obresti od nom. zneska K 400*— od 30. junija do dne plačila, proti takojšnjemu plačilu.
Nove delnice bodo opremljene s kdponom za II. semester deležne polovice čistega dobička za 1. 1919.
Pri upisovanju se morajo predložiti v navedenem roku plašči starih delnic subskripcijskim mestom v svrho označbe, da je pravica do opcije izvršena, dočim imajo imetniki delnic iz zadnje emisije, katerih oddaja vsled tehničnih zaprek še ni bila mogoča, pravico do opcije v določenem subskripcijskem roku na podlagi tozadevnih pismenih priglasnic in začasnih potrdil o plačanih delnicah.
5. Ažijski kurzni dobiček od novih delnic se po odbitku stroškov in kolekovne pristojbine uporabi za ažijski rezervni fond banke.	.	.
6 Proti vrnitvi začasnih potrdil se bodo nove delnice tekom meseca januarja 1920 izročile subsknbentom.
7. Reparticijo delnic za neddničarje si pridržuje, upravni svet, toda v prvi vrsti se bodo upoštevali oni subskribenti, katerim pri zadnji emisiji ni bilo mogoče dodeliti polnega števila upisanih delnic.
Ljubljana, 21. julija 1919.	upravni	svet Ljubljanske kreditne banke.
3.
4.
Glavnica: 200,000.000 kron.
Rezerve okrog 150,000.000 kron.
Podružnica kreditnega zavoda za trgovino in obrt v Ljubljani
■■ ■■ li III Hill IIII M!■■■■■■
Prešernova ulica 50 v lastnem poslopju.
Prodaja in nakup vrednostnih papirjev; borzna naročila; sprejem in oskrba depotov z vestno revizijo žrebalnih efektov; samoshrambe (Safe-Deposits) pod lastnim zaklepom strank; krediti in predujmi vsake vrste; inkaso in eskont-menic; nakazila in izplačila na vsa mesta tu- in inozemstva; potovalna kreditna pisma; sprejem denarnih vlog na knjižice in tekoči račun, itd	66;
$
m
ISgj1
il