PoStnina plačati« r gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
9.
kos.
V LJUBLJANI, dne 31. januarja 1934.
Letnik
V.
VSEBINA:
86. Pravilnik za izvrševanje zakona o naseljevanju južnih krajin z njegovimi izpremembami in dopolnitvami.
87. Ratifikacija mednar. konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil po Španiji.
88. Ratifikacija konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil po Italiji.
89. Pristop Irske h konvenciji o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil.
90. Ratifikacija konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil po Švedski.
91. Ratifikacija konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o prometu po zraku po Vel. Britaniji, Sev. Irski. Italiji in Mehiki
92. Ratifikacija mednar. konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o prometu po zraku po Holandiji.
93. Konvencija za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku in zaključni zapisnik — ratifikacija Nemčije in izjava Španije.
94. Objava o sklicu banskega sveta Dravske banovine na peto redno zasedanje.
95. Razglas o razpisu novih volitev občinskega odbora za občino Motnik.
96. Izpremembe v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
97. Razne objave iz »Službenih novin«.
Uredbe osrednje vlade.
86.
Na osnovi § 58. zakona o naseljevanju južuil krajin predpisujem
pravilnik
za izvrševanje zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931., z njegovimi izpremembami in dopolnitvami z dne 24. junija 1933.*
Občne odredbe.
Člen 1.
[§ 1., odst. (*)]
Območje južnih krajin, za katere veljajo določbe zakona o naseljevanju, obseza sreze, ki spadajo v sestav agrarnih poverjeništev, določenih po § 4., toč. ‘2., zakona.
Člen 2.
[§ 1., odst. (»)]
(*) Z naseljevanjem se ne umejo samo preselitev kmetskih rodbin iz prejšnjega stalnega bivališča in njihova stalna naselitev na agrarnem zemljišču, marveč tudi vsa tista agrarno-pravna in tehniško-administrativna
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne U. avgusta 1933., št. 181/LIII/542. — Zakon gl. »Službeni list« št. 302/48 iz 1. 1931., izpremembe in dopolnitve »Službeni list« št. 385/59 iz 1. 1933.
opravila, ki se nanašajo na pripravo zemljišča (ob-mejitev, izmeritev, parcelacija), njegovo razdelitev med agrarne interesente, prevoz naselnikov in njih živega in mrtvega inventarja do novega naselišča, materialno podpiranje naselnikov in ostvaritev vseh potrebnih pogojev za ekonomsko-gospodarsko povzdigo in okrepitev naselnikov in za ureditev, postavitev in napredek naselja (gradnja hiš, vodnjakov, studencev, kanalov za namakanje, določanje kraja in zemljišča za javne naprave, ceste, pregon živine, pašo in dr.).
(-) Naseljevanje se vrši po občnem kolonizacijskem načrtu in po programu, sestavljenem vnaprej za vsako naslednje proračunsko leto, ki traja od dne 1. aprila tega leta do konca meseca marca naslednjega leta.
(*) Letni naselitveni program sestavi agrarno poverjeništvo za svoje območje najpozneje do konca meseca januarja vsakega leta in ga pošlje vrhovnemu poverjeništvu za agrarno reformo v Skoplju, ki izdela po posebej sestavljenih programih predlog za občni naselitveni program in ga predloži najpozneje do dne 1. marca, obenem s celotnim elaboratom, ministrstvu za kmetijstvo, ki izdela po dobljenih predlogih in drugih podatkih in sorazmerno z razpoložnimi proračunskimi sredstvi do začetka proračunskega leta dokončni naselitveni program za dotično proračunsko leto.
Člen 3.
(') Za svobodno državno zemljišče se šteje vsako državno zemljišče, ki se lahko uporablja za naselitvene namene po predpisih tega in drugih posebnih zakonov.
(J) Če se pokaže potreba, vzeti gozdna tla, ki so prikladna za naselitev, neglede na to, ali so obraščena z nizkim ali visokim gozdom, se obmejijo, ko se ugotovi predhodno z bonitiranjem njih prikladnost za agrarne namene. Samo če gre za obmejitev važnejših in večjih
kompleksov gozdnega zemljišča, kjer so zastopani jačji interesi gozdnega gospodarstva in obstoji za njihovo ob-mejitev posebna kolonizacijska potreba, je zaprositi predhodno za soglasnost pristojnih gozdnih oblastev in jih je pričeti obmejevati in izločati za naselitvene potrebe šele, ko se ta soglasnost dobi.
Člen 4.
[§ 2., odst. (*), točka 2.]
(‘) Od občinskih zemljišč in pašnikov (ledin) se uporabijo za namene agrarne reforme tiste površine, ki se dajo uporabiti za poljsko in gozdno kulturo. Občinam in selom se puste za pogozdovanje, pašo, gonjo in napajanje živine potrebne površine pašniških zemljišč, nesposobnih za obdelovanj i, ki so prikladna samo za ta namen in se ne dajo uporabiti za drugo donosno kulturo, kakor tudi potrebne površine zemljišča, ki bi se dalo uporabiti za tako kulturo samo ob velikih troskih.
(3) Na puščene pašnike, ki se odrede po skupnem številu domov, pri čemer se računa najmanj po 1 ha na vsak dom, ima pravico skupnega uživanja vse selo, odnosno več sel, če je puščeno občini kot skupni pašnik za nekoliko sel. Pašnik, ki se prepusti, se pozneje ne poveča več, tudi če bi se povečalo število domov.
(3)	Za občinski pašnik mest in trgov, neglede na število mestnih hiš, se pusti od obmejenega občinskega zemljišča do 100 ha, izjemoma pa tudi več, če preostaja takega zemljišča za zemljiščem, ki se uporabi kot prikladen kolonizacijski objekt za naselitvene namene in za razdelitev med krajevne agrarne interesente.
(*) Zemljišča, ki so služila doslej za pašo živine, a so prikladna za donosnejšo gospodarsko kulturo, se lahko odvzajnejo za namene agrarne reforme, predvsem pa za dodelitev siromašnim krajevnim agrarnim interesentom.
(5) Če ostane po izvršeni obmejitvi kakšna občina ali selo brez pašnika, ker ni za to prikladnega zemljišča, se jima prepusti tudi od zemljišča boljše bonitete potrebna površina za pregon živine po povprečnem številu živine v poslednjih petih letih. Za pregon in dohod k napajališču se sme uporabiti, če ni drugega zemljišča, tudi obmejeno, za obdelovanje sposobno zemljišče. Pri določanju takega zemljišča za pregon živine je treba uvaževati: da znašaj širina zemljišča, puščenega za pregon in dohod k napajališču do 30 m in da se določi pri napajališču samem potrebni svet, ki zadošča, da se na njem lahko zbere Vsa selska živina.
(*) Kjer je to potrebno, se izvede lahko za navedene namene nova obmejitev, revizija in dokončna razdelitev prikladnega občinskega in selskega pašniškega zemljišča, zlasti pa tistega, ki je kot puščeno pašniško zemljišče obdelano in razdeljeno, ker je s tem ugotovljeno, da ni potrebno za pašo, in ga pristojna agrarna oblastva lahko porazdele kot prikladen objekt za gospodarsko kulturo med siromašne agrarne interesente.
Člen 5.
r§ 2., Odst. C), točka 3.]
(>) Za pusta in trajno opuščena zemljišča zasebnih lastnikov in čivčij se štejejo tista zemljišča, ki se smatrajo za takšna po predpisih grajanskega zakonika ali zakona o ureditvi agrarnih odnošajev. Pri tem nima [»mena, ali se je opustilo dotično zemljišče z izselitvijo bivšega last-
nika ali čivčije iz države ali pa z njih trajno preselitvijo v drug kraj v državi.
(») Pravni naslednik bivšega lastnika, ki hoče ugotoviti kakršnokoli pravico do praznega in trajno zapuščenega zemljišča, mora podati o tem polnoveljavne zakonske dokaze. Vrednost dokaznih sredstev (javnih in zasebnih listin) preizkusijo za vsak primer posebej pristojna agrarna oblastva po dotičnih predpisih zakona in naredb.
Člen 6.
[§ 2., odst. (1), točka 4.]
(*) Za odmetniško posestvo se šteje posestvo, katero je zapustil lastnik s tem, da se je odvrgel od oblastev in da se ni vrnil nanj v ostavljenem roku. Za odmetnika se šteje vsakdo, ki ga je proglasilo pristojno občno upravno oblastvo za odmetnika po predpisih zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
(2)	Odmetniško nepremično posestvo se uporabi za naselitvene namene, in to: celoma, če je proglašen za odmetnika starešina rodbine ali zadruge; če pa je proglašen za odmetnika kakšen član rodbine ali zadruge, se uporabi za naselitev samo tisti del nepremičnega posestva, ki spada sorazmerno po številu članov, odnosno zadrugarjev na proglašenega odmetnika.
(“) Če se odmetniško posestvo obmeji in uporabi za naselitev v celoti, se da lahko ostalim članom odmetni-kove rodbine ali zadruge v zameno ustrezna površina zemlje na drugem kraju. Ob dodelitvi zemlje v zameno ni upoštevati vrednosti zgradb, ki so bile na odmetni-škem zemljišču.
Člen 7.
[§ 2., odst. (‘), točka 5.]
Zemljišča, ki se smejo izločiti za namene agrarne reforme po predpisih zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvih in zakona o ureditvi agrarnih odnošajev v prejšnjih pokrajinah Južne Srbije in Črne gore, se uporabijo za naselitev ali dodelitev agrarnim interesentom po določbah zakona o naseljevanju ob pogojih, ki so določeni po dotičnih predpisih -omenjenih zakonov.
Člen 8.
[§ 3.J
(l)	Za siromašne državljane, ki se bavijo s kmetijstvom, se štejejo osebe, ki jim je kmetijstvo glavni poklic, ki pa nimajo svoje zemlje niti drugih gmotnih sredstev za življenje, ali pa je zemlja, če je kaj imajo, slabe bonitete, manjša od polovice naselniškega obroka, določenega po zakonu, in nezadostna po številu rodbinskih članov za obstanek dotične kmetovalčeve rodbine [odst. (*) § 3.].
(s) Razen kmetovalcev dobe lahko po istem zakonskem predpisu [odst. (‘) § 3.] zemljo tudi agrarni interesenti, ki se bavijo s selskimi obrti, neutrpnimi selske-mu prebivalstvu (opančarski, krojaško-terzijski, kolarski, podkovski, kovaški, zidarski, bednjarski obrt in dr.), kakor tudi z malimi mestnimi obrti, ki povsem propadajo, pa je zato ogrožen gospodarski obstanek rodbine obrtnika, ki se bavi s takim obrtom. Kateri obrti se naj uvrste med male mestne obrte, ki povsem propadajo, ocenijo pristojna oblastva, ki izdajajo po zakonu rešitve
o dodelitvi zemlje, in to po podatkih, dobljenih od pristojnih obrtniško-trgovskih zbornic, ki leže v središčih dotičnih banovin, ali po potrebi in v spornih primerih na osnovi tolmačenj, izdanih po ministrstvu za trgovino in industrijo.
(3) Z osebnim obdelovanjem zemlje z rodbino [odst. (J) § 3.] je treba umeti fizično delo rodbinskih članov pri obdelovanju zemlje ali obdelovanje v lastni režiji. Obdelovanje na drug način se sme dovoliti začasno in izjemno samč, če je starešina ali kakšen član njegove rodbine začasno odsoten — odšel z zemlje (po zaslužku ali po kakšni drugi neodložni službi — odsluženje obveznega roka v vojski in dr.) ali pa je zadržan po bolezni za določen čas, da bi zemljo osebno obdeloval. Zaradi začasne oprostitve od osebnega obdelovanja zemlje se mora predhodno po pristojnem agrarnem poverjeništvu zaprositi vrhovnega poverjenika agrarne reforme za odobritev [odst. (3) § 24. zakona].
(4) Glede dodeljevanja dobrovoljcem [odst. (*) § 3.] veljajo predpisi zakona o dobrovoljcih in pravilnika za izvrševanje tega zakona, glede dodeljevanja zemlje rodbinskim članom dobrovoljcev-kmetovalcev preko dobro-voljskega obroka zemlje, določenega z zakonom, pa veljajo predpisi §§ 11. in 12. zakona o naseljevanju, z njegovimi izpremembami in dopolnitvami, kakor tudi odredbe tega pravilnika (člen 13.).
(“) Nižji državni uslužbenci [odst. (3) § 3.] so redovi in podčastniki obmejne čete in orožništva, zvaničniki finančne kontrole in začasni čuvaji državnih gozdov. Takšni državni uslužbenci dobe lahko zemljo v določenem mejnem pasu za naselitev svojih rodbin in so potemtakem po zakonu zavezani, naseliti na dobljeni zemlji v zakonskem roku [odst. (*) § 23.] rodbinske Člane, postaviti hišo v tem pasu in zadostiti vsem drugim zakonskim obveznostim. S premestitvijo uslužbenca iz obmejnega pasa ne prestane njegova pravica do dobljene zemlje, če ostane njegova rodbina na zemlji in jo dalje obdeluje.
(“) Pravica, dobiti zemljo v obmejnem pasu do 15 km globoko od mejne črte, se ne odreka niti upokojenim nižjim ali brez lastne krivde odpuščenim državnim Uslužbencem, ki so služili pred upokojitvijo ali odpustitvijo v dotičnem mejnem pasu, vendar le ob pogoju, da se morajo na dodeljeni zemlji naseliti z rodbinami. Začasni orožniki, vojaki obmejne čete in uslužbenci finančne kontrole dobe lahko po občnih zakonskih pogojih zemljo za naselitev svojih rodbin tudi zunaj mejnega pasa. Dokler so v začasni državni službi, zanje osebna naselitev ni obvezna; toda s prestankom njih službe prestane tudi njihova pravica, da bi bili oproščeni od osebne naselitve.
Naselniške ugodnosti iz odst. (•), točk 1., 2. in 3., § 19., in odst. (*) in (s) § 20. zakona uživajo glede vse kupljene zemlje tudi tisti jugoslovanski državljani, ki so kupili po osvoboditvi 1. 1912. v južnih krajinah ali ki kupijo z odobritvijo ministra za kmetijstvo zemljo za obdelovanje ali napravo vzornih posestev, neglede na to, ali živijo na kupljeni zemlji stalno ali ne.
Člen 9.
[§ 5.]
(l)	Članstvo v posvetovalnem odboru za naseljevanje kolikor se nanaša na resort ni'tiisfr«*va za kmetijstvo, je vezano deloma na položaj (pomočnik ministra.
vrhovni poverjenik za agrarno reformo v Skopijo, šef odseka za naseljevanje), deloma pa, po potrebi, tudi na odreditev drugih oseb po izprevidnosti ministra za kmetijstvo.
(2) Za člane posvetovalnega odbora iz drugih ministrstev se smejo vzeti isti predstavniki, ki so že odrejeni za člane posvetovalnega odbora po Členu 8. zakona o dobrovoljcih, iz ministrstva za gradbe in ministrstva za finance pa predstavniki, ki jih odrede pristojni ministri.
(3) Ob odsotnosti kakšnega člana posvetovalnega odbora iz resorta ministrstva za kmetijstvo mu določi namestnika predsednik odbora. Vrhovnega poverjenika za agrarno reformo nadomešča ob odsotnosti njegov pomočnik ali uradnik, ki ga sam določi. Člani posvetovalnega odbora se obveste pravočasno o dnevu sklicane seje in dnevnem redu.
Člen 10.
[§ 6.]
(') Letni naselitveni načrt [odst. (!) § G.], ki ga predloži vsako leto vrhovni poverjenik za agrarno reformo, se mora predhodno pretresti v posvetovalnem odboru. Načrt za naselitev mora obsezati tele poglavitne dele: 1. kratek pregled vseh prej dovršenih del ob izvajanju kolonizacije; 2. podrobno naseljevalno delo v poslednjem letu in njegov uspeh glede na odobreni letni načrt za predposlednje leto; in 3. podrobno obrazloženi delovni načrt za dotično leto.
(a) V delovnem načrtu za dotično leto je treba nadrobno razložiti: a) občno naseljevalno situacijo za vse področno ozemlje vrhovnega poverjenika za agrarno reformo; b) posebno situacijo poedinih okolišev vsakega agrarnega poverjeništva; c) občni naselitveni načrt in namen, ki se naj doseže na vsem področnem ozemlju po proračunskih in drugih razmerah in možnostih; č) razpored dela in njegova izvedba glede poedinih delovnih skupin po mesecih v dotičnem proračunskem letu; d) potrebne predloge zaradi hitrejšega in lažjega izvajanja odobrenega letnega naselitvenega načrta.
(*) Ob izvrševanju nalog, ki mu je predpisano po § G. zakona, vodi posvetovalni odbor za naseljevanje vso administracijo po ministrstvu za kmetijstvo.
Člen 11.
[§§ 7. in 8.]
(‘) Pred postopanjem, s katerim se odberč in ob-meje zemljišča za naselitvene potrebe in ki ga opravljajo komisije za obmejevanje po določbi § 8. zakona, se izvede postopanje agrarnih oblastev, da se zbero občni podatki o površinah zemljišča iz § 2. zakona, ki se da uporabiti za naselitev. Dotični podatki se pribavijo od pristojnih občinskih in drugih oblastev in naprav, s posrednim ali neposrednim zaznanjem in na vsak drug primeren način.
(a) Po zbranih podatkih presodijo agrarna oblastva, katero zemljišče se po svojem pridobitnem, gospodarskem in zasebnopravnem svojstvu lahko vzame za agrarne namene, in podajo po tem primerne predloge vrhovnemu poverjeniku za agrarno reformo, da odredi komisijo za obmejitev dotičnega zemljišča. Predlog za odreditev komisije mora biti zadostno obrazložen in zasnovan na zbranih in predhodno natančno pregledanih podatkih, da se ne bi z odreditviio komisije zaman mudil čas niti izgubljali materialni izdatki, ki jih ima za držav-
no blagajno za posledico vsak odhod in bivanje komisije na terenu ob razmejitvenih delih.
(3) V sestav komisije za obmejitve se odrede strokovni referenti [točka 4. odst. (*) § 8.] samo takrat, kadar se pokaže po značaju in vrsti zemljišča glede njih strokovnega sodelovanja za to posebna potreba; ali takšna potreba obstoji, oceni za vsak primer posebej vrhovni poverjenik za agrarno reformo, ko odredi komisijo za obmejitev [odst. (4) § 8.].
(‘) Delu komisije za obmejitev prisostvuje na poziv predsednika komisije vselej predsednik, odnosno svetovalec ali odbornik pristojne občine ali sela, ki podpiše komisijski zapisnik o izvršeni obmejitvi [odst. (3) § 8.] kot prisotnik. Ce se pozvani poslovalec pristojne občine ali sela pozivu predsednika komisije za obmejitev ne odzove, postopa ta po predpisu odst. (*) § 8. zakona; vrhovni poverjenik za agrarno reformo pa uvede zoper dotično osebo postopanje po določbah § 44. zakona.
(3) Skica o zamejničenju — obmejitvi in spisek parcel morata obsezati vse stvarne podatke o posestnem stanju vseh parcel, ki leže v obmejeriem kompleksu, in to v skladu s podatki davčnega katastrskega operata.
Clen 12.
[§§ S- in 9.]
(‘) V komisije za obinejevanje, sestavljene po predpisih odst. (*) do (*) § 8. zakona, odredi vrhovni poverjenik za agrarno reformo za predsednike komisij tiste uradnike, ki poznajo dobro vse administrativno-pravne in agrarne predpise in ki so po splošni izobrazbi in izkustvu za obmejitvene posle najsposobnejši.
(a)	Delo ob obmejevanju zemljišč za naselitev vrši komisija z največjo skrbnostjo, preudarnostjo in vestnostjo. Vsi podatki, dobljeni od predstavnikov krajevnih oblastev in interesentov, in pribavljeni pravni dokazi o lastninski pravici se morajo oceniti skrbno in vsestransko in se je pri tem ravnati po zakonskih in nared-benih predpisih. Po tako zbranih podatkih sestavi komisija za obmejitev zapisnik o obmejitvi, ki mu priloži izdelan načrt (skico) obmejenega zemljišča s spiskom parcel [odst. (5) § 8.] in obrazloži nato svoje mnenje.
(3)	V komisijskem zapisniku se mora natančno in pregledno označiti: a) katero zemljišče, s katero površino, katero boniteto, in po katerih zakonskih osnovah se obmejuje za naselitvene potrebe; b) katero zemljišče in s katero površino se pušča za potrebe dotičnih občin ali vasi; c) katero zemljišče, s katero površino, kakšno boniteto in na katerem kraju se daje v zameno zasebnim lastnikom (§ 9.).
(*) Iz komisijskega zapisnika se mora razločno in pregledno razvideti vse delo komisije, opravljeno pri obmejitvi, in kako je komisija ugotovila vsa imovinsko-pravna in druga razmerja, ki so se pojavila na obmeje-nem kompleksu zemljišča. Skica (načrt) obmejenega zemljišča, priložena h komisijskemu zapisniku, mora tudi biti razločna in pregledna, z natančno oznameno-vanimi mejami obmejenega komoleksa, z nadrobno vpisanimi parcelami zasebnih posestnikov, ki so v obmejenem kompleksu, s približno označeno površino vsega kompleksa in poedinih obseženih parcel, in s površino ter mejami zemljišča, ki se pušča za potrebe občin ali sel ali daie Doedincem v zameno ali dopolnitev.
Glede voake novršine zemlie. ki hi io bilo treba Izločiti iz kompleksa, mora komisija v zapisniku o ob-
mejitvi vselej podati obrazložitev (mnenje), ali je treba to opustiti in na kakšni osnovi, odnosno ali zbog lastnine, dokazane po pravu, ali pa iz razlogov občne komunalne in selske potrebe, javnega in narodnega blaga, nerab-nosti za namene agrarne reforme ali iz kakšnih drugih zadostno opravičenih razlogov in potreb. '
(*) Zapisnik o obmejitvi se sestavi v dveh enakih izvodih z vsemi potrebnimi prilogami in se vročita skica in spisek parcel proti potrdilu pristojnemu občinskemu sodišču zaradi objave [odst. (5) § 8.] s pripombo, da je občinsko sodišče zavezano, objaviti skico s spiskom parcel še istega dne, ko ju prejme.
C) Če obstoje na obmejenem zemljišču zapuščene hiše in druge gospodarske zgradbe, jih izroči predsednik komisije v varstvo pristojnemu občinskemu sodišču, o čemer izda potrebno potrdilo. Izročitev objektov je opraviti hkratu z vročitvijo skice in spiska parcel obmejenega zemljišča zaradi objave. V zapisniku o obmejitvi se morajo navesti tudi vsi objekti, ki stoje na obmejenem zemljišču.
Clen 13.
[§ io.]
(l)	Zoper poslovanje komisije za obmejitev podajo lahko interesenti v zakonskem roku 15 dni od prvega dne objave skice in spiska parcel glede obmejenega zemljišča (§ 10.) po pristojnem agrarnem poverjeništvu pripombe vrhovnemu poverjeništvu za agrarne reforme v Skoplju. Na to pravico, podajati pripombe zoper poslovanje komisije za obmejitev, je opozoriti interesente ob izročitvi načrta in spiska parcel zaradi objave. Ob isti priliki je opozoriti interesente, da se ostavljeni zakonski rok z odločbo agrarnega oblastva ne more podaljšati.
(*) Po izteku roka za vložitev pripomb počaka pristojno agrarno poverjeništvo še osem dni; nato pa ugotovi glede prispelih pripomb pravočasnost, odn > no ugotovi, če jih v zakonskem roku ni bilo, to dejstvo in pošlje en izvod zapisnika z dotičnimi spisi in prilogami ter potrebno obrazložitvijo vrhovnemu poverjeniku za agrarno reformo, da se izda rešitev prve stopnje.
(3)	Vrhovni poverjenik mora izdati o vsakem prejetem zapisniku o obmejitvi neglede na to, ali so ali niso podane zoper poslovanje komisije pripombe interesentov v zakonskem roku, svojo rešitev prve stopnje in jo poslati s,potrebnim številom izvodov agrarnemu poverjeništvu zaradi vročitve interesentom in priložitve enega izvoda rešitve k zapisniku o obmejitvi, ki je pri agrarnem poverjeništvu.
(*) Zoper rešitev, ki jo izda v stvari vrhovni poverjenik v prvi stopnji. je dovol jena interesentom pravica pritožbe (§ 35.) v 15 dneh od dne vročitve prvostopne rešitve. Pritožbo je vložiti na ministra za kmetijstvo po pristojnem agrarnem poverjeništvu, ki jo pošlje ministrstvu po vrhovnem poverjeništvu za agrarno reformo, zoper čigar rešitev je pritožba naperjena.
Clen 14.
[§ lij
(*) Za naselitev se smejo uporabljati samo zemljišča, ki so z izvršeno obmejitvijo ali po kakšnem drugem zakonskem postopanju dokončno dana agrarnim obla-«tvom na razpolago. Za obdelovanje sposobno zemliišče, ki se d& uporabiti z obdelovanjem za pridobitno kulturo,
se dodeli zaradi naselitve samo tistim rodbinam, ki izpolnjujejo potrebne zakonske pogoje (§ 3.) in ki so jim paradi dodelitve zemlje izdane rešitve, Označene v §§ 17. ]n 18. zakona. Dodelitev zemlje za naselitev je vezana vključno na rodbine in so potemtakem izključeni, da bi dobili zemljo, poedini rodbinski člani in osebe brez rodbin (samci).
(*) Dodeljena zemlja gre vsej rodbini in je njen starešina samo nosilec začasne potrditve o dodelitvi zemlje ter nima pravice, izključiti od zemlje kakšnega Rodbinskega člana, niti rodbinski član pravice, se oddeliti Ui nanj spadajoči del zemlje vzeti (§ 22.).
(3) Zemlja, ki se dodeli otrokom, ki se šolajo, se da rodbini, da ji omogoči, spraviti jih do kruha; potemtakem se ume s šolanjem otrok, neglede na spol, vobče šolanje kakršnekoli vrste, odnosno izučevanje raznega znanja in obrtov. Do zemlje imajo pravico otroci od začetka šolanja pa do dokončanega 27. leta starosti, v obrtu pa, dokler se ga učijo kot obrtniški učenci. Pravica do zemlje ne pristoji rodbinam za otroke, ki se šolajo, Pa šolanje ni združeno za rodbine z gmotnimi izdatki (vojaška akademija, podčastniška šola in dr.). Zemlja, dodeljena rodbini za člane, ki se šolajo, se jim ne od-vzanie več, ampak ostane v posesti, odnosno lasti naseljene rodbine.
(4) Povečanje do ‘/s naselniškega obroka na dobljeno krčevino ali zemljišče, ki se da težje kultivirati in je za njegovo obdelovanje treba več telesnega napora in gmotnih izdatkov, se daje naselniškim rodbinam samb, če ugotovijo pristojna agrarna oblastva po kmetijskem strokovnjaku, da obstoji razlog za tako povečanje [odst. (*) § 11.] in če je zanje možnosti, kar presodi za vsak primer posebej pristojno agrarno oblastvo glede na površine razpoložnega agrarnega zemljišča, boniteto dodeljenega neizkrčenega zemljišča in razmere ter pogoje, ob katerih se lahko pretvori v zemljišče, sposobno za obdelovanje s pridobitno kulturo.
(5) Dodatek na inventar [odst. (•1)'J se da naselniški rodbini, če ga je prinesla ali privedla s seboj takoj pri prevzemu zemlje ali ob naselitvi ali ga pa nabavila do izteka roka za naselitev, določenega z zakonom [odst. (’) S 23.]. Koliko zemlje, povečane na živi in mrtvi inventar, je dodeliti v površini do 3 ha eni doselniški rodbini, oceni za vsak primer posebej prvostopno agrarno oblastvo po velikosti živega in mrtvega inventarja, potrebnega za redno in uspešno obdelovanje dobljene zemlje, jn tudi po površini razpoložne zemlje, ki se za ta namen lahko uporabi. Naseljena rodbina, ki dobi dodatek na inventar v zemlji, ne sme inventarja ne številčno ne kakovostno zmanjšati, marveč ga mora vzdrževati trajno v istem ali povečanem številu in vrednosti na mestu samem ves čas, dokler ne preideta dodeljena zemlja in dobljeni dodatek na inventar v njeno last.
(°) Zmanjšanje naselniškega obroka zemlje [odst. (*)] do >/> rednega obroka se izvrši, če ugotovi pristojno agrarno oblastvoi nedvomno, da leži dodeljeno zemljišče v okolici mestnih in gospodarskih središč, blizu mest in Ua ti.,tih krajih, kjer je zemljišče izredne bonitete in Prikladno za donosno kmetovanje ali drugo ukoriščanje. 2a bližnjo okolico mestnih in gospodarskih središč se šteje td v razdalji do 5 km, za daljno pa do 10 km, če se računi od meje ožjega gradbenega okoliša v zračni črti. Ta zmanjšba se izvrši sorazmerno z oddaljenostjo in boniteto zemljišča.
(T) Obrok se lahko zmanjša do ‘/a ne samo, kjer je izvedeno namakanje ali osuševanje (melioracija), marveč tudi tam, kjer so taka dela v teku. Poglavitno je pri tem, da zadošča odrejena površina obroka, da se zavaruje naselniški rodbini potrebni gospodarski obstanek in razvoj [odst. (»)].
(8) Pri dodelitvi zemlje za naselitev je zlasti paziti, da se določi za hišni svet zemljišče, ki ustreza potrebnim klimatskim in drugim pogojem. Če ni za to prikladnega zemljišča, je dovoliti naseljeni rodbini, da postavi hišo na dodeljeni, za obdelovanje sposobni zemlji, ki se sme v takem primeru povečati za tolikšno površino zemlje, ki gre rodbini za hišni svet [odst. (")].
(*) Manj zemlje nego določeni zakonski obrok se sme dodeliti agrarnemu interesentu na njegovo zahtevo [odst. (*)] samb, če je po oceni pristojnega agrarnega oblastva podana pismena zahteva (izjava — zaveza) stvarno opravičena.
(10) Pri delitvi obdelovanega in neobdelovanega, boljšega in slabšega, pašniškega zemljišča [odst. (1(l)] si je treba zlasti prizadevati, da ne ustvari sorazmerna, porazdelitev enega in drugega zemljišča prevelike oddaljenosti parcel v škodo umnega ukoriščanja zemlja. Glede ugotovitve prevelike oddaljenosti parcel se ne more ustanoviti natančno pravilo; marveč je treba za vsak primer posebej strokovno presoditi, ali obstoji ali ne 'takšna prevelika in škodljiva oddaljenost glede na značaj zemljišča, prehodnost in pristopnost, občila, krajevne in druge razmere.
Člen 15.
[§ 12.]
C) Zemljišče za napravo vinograda, odnosno sadovnjaka [odst. (*) in (*)] da vrhovni poverjenik za agrarno reformo prvenstveno naprednejšim rodbinam agrarnih interesentov in rodbinam z večjo delovno močjo, ki redno obdelujejo dodeljeno zemljišče in utegnejo izpolnjevati prevzete zakonske obveznosti glede obdelovanja takšnega zemljišča.
(’) Za pogozdovanje se določi prikladno zemljišče hkratu z dodelitvijo drugega, za obdelovanje sposobnega zemljišča. Ta odredba velja samo glede novih agrarnih interesentov, katerim je treba zemljo šele dodeliti; glede agrarnih interesentov pa, ki so prej z zemljo bili na-deljeni, se lahko dodeli prikladno zemljišče za napravo vinograda, odnosno sadovnjaka, in za pogozdovanje neglede na čas, ko jim je bila zemlja dodeljena, če le obstoji za to potreba in če je v ta namen še za razdelitev prostega agrarnega zemljišča.
(•’) Ob dodeljevanju zemlje za napravo vinograda, sadovnjaka in za pogozdovanje je kar najbolj paziti na pogoje, ki so določeni po predpisih dotičnih zakonov in navodil, izdanih od pristojnih oblastev zaradi izvedbe teh kultur, in se mora glede rednega obdelovanja vinograda vzeti za merilo samo tisto obdelovanje, ki ustreza do-tičnim predpisom za povzdigo in pospeševanje vinogradništva.
Člen 16.
[§ 13.]
(l)	Siromašnim krajevnim agrarnim interesentom, ki imajo po zakonu pogoje, da bi dobili zemljo za naselitev ali pa v dopolnitev, se dodeli zemlja hkratu z naselnild
od kompleksov, prostih za razdelitev. Z zemljo je treba predvsem obdeliti tiste kmetovalce, ki so najsiromašnejši in zemlje najbolj oskodevajo [odst. (1)].
('•*) Če ima kakšen krajevni agrarni interesent, ki ima po zakonu pravico do zemlje, kakšno zemljišče, ki bi se dalo po § 2. zakona uporabiti za naselitvene namene, se mu po opravljeni obmejitvi lahko pusti kot dopolnitev v ustrezajoči površini.
(•‘) Rodbini, ki nima hiše, se lahko dodeli poleg zemlje v dopolnitev do 25 arov za hišni svet [odst. (3)j na prikladnem agrarnem zemljišču, ki ga določi pristojno agrarno oblastvo. Če je več takšnih rodbin v posamezni ali več bližnjih vaseh, se lahko določi hišni svet na enem mestu, da re tako doseže potrebno grupiranje hiš.
(*) Krajevnim agrarnim interesentom, ki so dobili zemljo v dopolnitev na kompleksih, kjer se naj izvrši nova sorazmerna razdelitev [odst. (*)], začne teči rok za pridobitev lastninske pravice (§ 28.) z dnem izvršene sorazmerne razdelitve. Ob novem dodeljevanju zemlje v dopolnitev se mora zaradi določitve ključa všteti v lastno zemljo tudi zemljišče, ki so ga dobili ali ga dobe krajevni agrarni interesenti po priznanem čivčijskem ali obdelovalskem pravu.
(5)	V tistih krajih, kjer ni razpoložne zemlje, sposobne za obdelovanje [odst. (*)], se lahko dodeli krajevnim agrarnim interesentom zemljišče, prikladno za napravo vinograda ali sadovnjaka in za pogozdovanje, po predpisu § 12. zakona.
Člen 17.
[§ 14.]
(‘) Za vzorne kmetovalce se štejejo tisti, ki so se vidno odlikovali s svojim večletnim praktičnim in strokovnim delom pri kmetijstvu, med njimi pa prvenstveno tisti, ki imajo glede šolske kvalifikacije najmanj vsaj dovršeno nižjo kmetijsko šolo. Takšnim vzornim kmetovalcem se za napravo vzornih posestev, če to velevajo posebni socialno-gospodarski razlogi in kjer je kaj prostega agrarnega zemljišča, lahko dodeli potrebna površina zemlje do 60 ha, kar je zavisno od značaja in kakovosti zemlje, vrste in namena posestva, materialne in strokovne sposobnosti kmetovalčeve.
(2)	Načelne odločbe o dodelitvi zemlje vzornim kmetovalcem izda ministrstvo za kmetijstvo [odst. (')
§ 17.] na obrazložen predlog vrhovnega poverjeništva za agrarno reformo. Preden poda predlog za dodelitev zemlje, pribavi vrhovno poverjeništvo za vsako prošnjo vzornega kmetovalca od interesenta vse potrebne podatke in dokaze, po katerih se da nedvomno ugotoviti, da izpolnjuje prosilec vse pogoje, ki so določeni z zakonom, da dobi zemljo zaradi naprave vzornega posestva. V vsakem predlogu je natančno navesti razloge, iz katerih je treba dotično prošnjo ugodno rešiti, koliko površino zemlje je treba prosilcu dodeliti in za kakšno vzorno posestvo, na katerem kraju, od katerega prostega agrarnega zemljišča, in ali obstoji po namembi posestva stvarna potreba za napravo vzornega posestva.
(:1) Na osnovi načelne rešitve o dodelitvi zemlje vzornemu kmetovalcu izda vrhovni poverjenik za agrarno reformo dokončno rešitev, v kateri določi rok in pogoje, po katerih je kmetovalec dolžan napraviti vzorno posestvo. S to rešitvijo se tudi določi, na kateri način tn po katerih nristojnih ohhi«tvenih organih *e nai trajno . vrši potrebni nadzor nad kmetovalcem, ali in koliko
izpolnjuje postavljene in sprejete pogoje glede naprave vzornega posestva.
(*) Če se pregreši kmetovalec zoper pogoje, ki so mu predpisani z dokončno rešitvijo o dodelitvi zemlje za napravo vzornega posestva, izda vrhovni poverjenik prvostopno odločbo, da se dodeljena zemlja odvzema. V odločbi je treba pregledno navesti, iz katerih zakonskih razlogov se zemlja odvzema, kakor tudi, za katere namene in po katerem delu naj se odvzeta zemlja porabi, dalje ali se interesentu, če je deloma izpolnil predpisane pogoje in za ta namen vložil kaj denarja v zemljo, mora pustiti del dodeljenega zemljišča in koliko kot agrarnemu interesentu in po katerih zakonskih pogojili in obveznostih.
Člen 18.
[§ 15.]
(‘) Napravam (ustanovam — pravnim osebam), navedenim v § 15. zakona, se lahko dodeli, če je kaj agrarnega zemljišča prostega, neka površina zemlje po dokazani potrebi. V prošnjah za dodelitev zemlje morajo naprave natančno označiti, za kateri namen se zemlja zahteva, in predložiti nadroben delovni načrt, če ^e dobljeno zemljišče ne porabi za namenjeno, marveč za kakšno drugo svrho, se odvzame in se takšni napravi drugo zemljišče ne sme več dodeliti.
(■) Načelne rešitve o dodelitvi zemlje napravam izdaja ministrstvo za kmetijstvo [odst. (‘) § 17.] na obrazložen predlog vrhovnega poverjeništva za agrarno reformo, odločbo o odvzemu dodeljenega zemljišča pa izda v prvi stopnji vrhovni poverjenik za agrarno reformo.
0) Naprave ne morejo pred izdano načelno in dokončno rešitvijo o dodelitvi zemlje niti najmanjše površine prostega agrarnega zemljišča zavzeti in okoriščati, niti na njem kakšnih objektov postaviti. Če ravnajo zoper to, se proglasi taka zasedba za nično in se odbije vsaka poznejša prošnja, s katero se zahteva takšno zemljišče. Tudi se ne izvede nobeno postopanje pri agrarnih oblastvih o zahtevi naprav, naj se jim, četudi s pristankom zasebnih lastnikov, prepusti v upor ho zasebno zemljišče ob pogoju, da se za to zemljišče prepusti zasebnemu lastniku v zameno ustrezna površina od prostega agrarnega zemljišča na kakšnem drugem kraju, če za to predhodno ni dobljena odobritev pristojnega agrarnega oblastva; marveč je treba v takih primerih napotiti dotične naprave na nakup potrebnega zemljišča ali na postopanje po zakonu o razlaščanju zasebnih zemljišč.
(*) Vobče morajo obračati pristojna agrarna oblastva pri dodeljevanju zemlje za potrebe [roedinih naprav posebno pozornost na oceno takšne stvarne potrebe, upoštevaje, da je treba uporabiti prosto agrarno zemljišče v prvi vrsti za zadovoljitev siromašnih agrarnih interesentov, ki vobče nimajo ali nimajo zadosti lastne zemlje, ki bi jim zavarovala za obstanek potrebni minimum.
(") Zemljišče, dodeljeno poedinim napravam, morajo pristojna agrarna oblastva, če prestane potreba, zbog katere je dodeljeno, prevzeti in uporabiti za druge namene agrarne reforme, pri čemer velja, da je bilo zemljišče, in to pred pridobitvijo lastninske pravice, dodeljeno dotični pravni .osebi (napravi) samo začasno v ukoriščanje.
Clen 19.
[§ 16-]
(') V predpisih §§ 3., 13. in 16. zakona so taksativno našteti vsi pogoji, po katerih se sme dobiti zemlja za naselitev ali v dopolnitev. Postopanje agrarnih interesentov, ko zahtevajo zemljo, je zadostno predpisano, da se je moči izogniti vsem nejasnostim in neenakim razlagam, Prvostopno agrarno oblastvo mora po prejemu vsake prošnje agrarnega interesenta za dodelitev zemlje, najsi po njej poda predlog za izdajo načelne rešitve [odst. (l) § 17.] ali pa samo izda takšno rešitev [odst. (2) § 17.], posebno na to paziti, da je prošnja opremljena z vsemi podatki in dokazi, ki jih določajo dotični zakonski predpisi (§§ 3., 13. in 16.).
(-') Če preteče od izdaje dokončne rešitve do dodelitve zemlje, ki se vrši po določnem kronološkem vrstnem redu, več časa, najmanj pa leto dni, zahteva vrhovno poverjeništvo za agrarno reformo po pristojnem občinskem ali drugem oblastvu preizkus — obnovo podatkov in dokazov, ki so priloženi prošnji. To je potrebno glede na izpremembe, ki so v tem utegnile nastati v prosilčevem rodbinskem stanju (umrl je kateri prijavljenih rodbinskih članov, odstopil od naselitve, se podal v drug poklic ali pa se je z rojstvom in ženitvijo povečalo številčno stanje rodbine).
(•'“) Z zemljo, dobljeno po agrarni reformi [točka 3. odst. (•)], ni treba umeti samo zemlje, dobljene za naselitev po odredbah zakona o naseljevanju, marveč tudi zemljo, ki so jo dobile po predpisih ostalih agrarnih zakonov razne kategorije agrarnih interesentov fdobro-voljci, krajevni agrarni interesenti, čivčije, kmetovi, koloni in ostali tem podobni agrarni interesenti). Podatke o zemlji, dobljeni z agrarno reformo [točka c) odst. (*)], vpiše pristojno občinsko sodišče v prosilčevo trdilo, izdano na osnovi prosilčeve izjave, podane po točki 3. odst. (*) § 16., in na osnovi neposredne vednosti in drugih zbranih podatkov.
(') Prošnje za dodelitev zemlje se ne vzamejo v delo, če se predhodno ugotovi, da so vložilci obsojeni s sodno sodbo za kazniva dejanja, ki imajo razen kazni za posledico tudi izgubo častnih pravic [točka č) odst. (3) § 16., v zvezi s točko 3. odst. (*) § 26., zakona o naseljevanju]. Če so zaprosili prosilci za zemljo po dobro-voljskem pravu in osnovi, veljajo glede njih dotični predpisi zakona o dobrovoljcih.
(6)	Oprostitev od plačila takse [odst. (7)] velja samo glede tistih prilog in prošenj, ki se vlagajo po predpisih §§ 12., 13., 16., 27. in 52. zakona; vse ostale prošnje,. pogone, potrdila in priloge, kolikor se nanje ne nanaša oprostitev, določena v § 52. zakona, so pa zavezane, plačilu takse.
Člen 20.
[§ 17.]
Območje južnih krajin (§ 17.) obseza ozemlje srezov, navedenih v § 4. zakona, in se po tem določa tudi vprašanje o pristojnosti za izdajo načelnih rešitev o dodelitvi zemlje [odst. (l) in (“) § 17.]. Za prebivalce tega ozemlja veljajo potemtakem vsi, ki so člani katerekoli občine v območju južnih krajin.
Člen 21.
t§ 18-]
(1) Ko izda vrhovni poverjenik za agrarno reformo dokončno rešitev o dodelitvi zemlje agrarnemu interesentu in ko je rešitev kronološko na vrsti, da se ostvari, jo pošlje tistemu agrarnemu poverjeništvu, na čigar ozemlju se naj po kolonizacijskem načrtu vrši dodelitev zemlje za dotično gospodarsko leto. Pristojno agrarno poverjeništvo izvrši dodelitev in izročitev zemlje agrarnemu interesentu po izdani dokončni rešitvi in mu izda o tem začasno potrdilo.
(3)	Začasno potrdilo se sestavi na polovici pole v treh izvodih, katerih eden se izroči agrarnemu interesentu proti potrdilu; drugi izvod se pošlje občinskemu sodišču, v čigar območju se zemlja dodeljuje; tretji izvod pa se združi s predmetom o dodelitvi zemlje, ki je pri agrarnem poverjeništvu v razvidnosti. Na hrbtu potrdila, ki se preda agrarnemu interesentu in občinskemu sodišču, se izdela skica poedinih dodeljenih parcel z označbo njihove številke, površine, mej in mejašev. Potrdilo o prejemu potrdila, izročenega agrarnemu interesentu, se postavi na hrbet potrdila, ki se združi s predmetom o dodelitvi zemlje.
(:!) Začasno potrdilo se izda po službeni dolžnosti brez plačila takse, kar je označiti na potrdilu glede na predpis § 53. zakona in odst. (°) člena 18. tega pravilnika. Če agrarni interesent prejeto potrdilo izgubi, mora zaprositi pristojno agrarno poverjeništvo s pismeno vlogo, naj mu izda prepis potrdila, in to mu ga izda po plačilu takse iz tar. post. 42. in 43. zakona o taksah.
Člen 22. f§ 19.]
C) Brezplačen prevoz naselnikov, njihovega inventarja in dr. [točka 1. odst. (•) § 19.] se vrši po predpisih pravilnika ministrstva za kmetijstvo štev. 27.850/VI—c/31, ki je razglašen v >Službenih novinah« št. 134 z dne 17. junija 1931.* S to ugodnostjo se lahko koristijo naselniki v času, ki teče od dne dodelitve zemlje, za leto dni, ki jim je ostavljeno kot zakonski rok za naselitev na dobljeni zemlji.
(2) Glede brezplačnega prevoza dobrovoljcev veljajo predpisi pravilnika ministrstva za kmetijstvo štev. 8850/6— b) z dne 11. februarja 1931. in pravilnika ministrstva za promet M. S. br. 1340/30 (člen 6. pravilnika ministrstva za kmetijstvo, št. 27.850/31).
(s) Stavbni les iz državnih gbzdov dobe brezplačno tisti naselniki, ki ga niso dobili prej ne neposredno od ministrstva za šume in rudnike ne po Zvezi agrarnih zadrug (zajednic), odnosno krajevnih agrarnih zadrugah (zajednicah). Ko zahteva stavbni les, mora interesent predložiti: potrdilo pristojnega občinskega oblastva, kjer je zemljo dobil, da na dobljeni zemlji in v njeni bližini, odnosno v tej ali sosednji občini nima lastne hiše in gospodarskih zgradb, in potrdilo pristojnega agrarnega poverjeništva, da je dobil zemljo za naselitev v dotični občini in da ob dodelitvi zemlje ni z njo dobil izdelane hise (državne, odmetniške ali kakšne druge hiše, ki bi stala na obmejenem zemljišču, ki mu je bilo dodeljeno) kakor tudi. da ob doselitvi ni pripeljal s seboj potreb-
* -Službeni lisk št. 304/48 iz 1. 1931.
nega stavbnega lesa za postavitev hiše, glede katerega bi bil ukoristil pravico brezplačnega prevoza.
(4)	Ce dokaže naselnik a predloženimi potrdili, da prej ni ukoristil pravice do stavbnega lesa in pravice do brezplačnega prevoza tega lesa in da vobče v tej ali sosednji občini nima lastne hiše in gospodarskih zgradb, odnosno da ni dobil hiše od države, ko je dobil zemljo, ali pa pozneje, dobi brezplačen stavbni les za gradnjo hiše iz najbliže dostopnega državnega gozda, kjer in kakor to določijo pristojna gozdna oblastva.
('■) Prošnje z zahtevo brezplačnega stavbnega lesa za gradnjo hiše se vlagajo s predpisanimi potrdili po pristojnem agrarnem poverjeništvu od dne 1. januarja do dne 1. junija vsakega leta pri pristojni gozdni upravi, ki Jih nujno vzame v delo.
(“) Stavbni les, dobljen za gradnjo hiše, se ne sme na noben način odsvojiti ne uporabiti za drug namen, razen za to, za kar je namenjen; drugače se uvede zbog zlorabe, storjene na škodo države, zoper takšnega agrarnega interesenta kazensko postopanje. Pristojno agrarno poverjeništvo vodi potrebno nadzorstvo o uporabi slavb-uega lesa, prejetega za gradnjo hiše, in je zato dolžno, uvesti ob njegovi zlorabi zoper krivce določeno postopanje. Isto nadzorstvo morajo opravljati tudi pristojne agrarne zadruge, ki morajo pristojno agrarno poverjeništvo o vsaki zlorabi obvestiti.
(7) Naselniki morajo trpeti davščine, predpisane v odst. (2) § 19., samo, če se do določenega časa — do dne
1.	januarja naslednjega leta po prejemu zemlje dejanski koristijo s pravico in služnostmi, ki imajo za posledico obremenitev s plačilom dotičnili davščin.
(8) Če nastopi primer, označen v odst. (3) § 19., poda vrhovni poverjenik za agrarno reformo ministrstvu za promet (generalni direkciji) predlog za odobritev brezplačnega prevoza z označbo, na katerem mestu in koliko hiš se zgradi, za koliko in kakšen material se zahteva prevoz, od katere nakladne do katere razkladne postaje.
(“) Za sodelovanje vojske pri prevozu materiala in gradnji naselja [odst. (*) § 19.] zaprosi po posebni pokazani potrebi vrhovni poverjenik za agrarno reformo po ministrstvu za kmetijstvo. Podani predlog, naj dovoli minister za vojsko in mornarico sodelovanje vojske, mora biti obrazložen.
Člen 23.
[§ 20.]
(*) Krajevni agrarni interesenti, ki dobe zemljo v dopolnitev po	§ 13., niso	oproščeni	plačila	davkov	in
ostalih doklad	po določbah	odst. (*)	in (“) § 20. Do	te
oprostitve bi imeli pravico samb, če jim je dodeljena zemlja za naselitev zunaj meja njihove domovinske ali sosednje občine in če so se na dodeljeni zemlji z rodbino naselili in si zgradili stanov anjske hiše.
(*) Mnogo oseb, odnosno občin in sel, katerim so zemljišča odvzeta in obmejena za namene agrarne reforme, ki so pa	kot takšne	oproščene	plačila	davkov	in
doklad [odst.	(*) § 20.],	plačuje še	dalje	predpisane
davke in doklade. Mnogi to delajo iz nepoučenosti ali iz neosnovanega prepričanja, da ne izgube posestne pravice do obmeienega zemljišča, dokler plačujejo zanje državni davek in doklade. Take fizične ali nravne osebe
je oprostiti predpisanega davka in doklad na obmejena zemljišča takoj po izvršljivosti obmejitvenega zapisnika in se morajo obrniti s takšno zahtevo na pristojna finančna oblastva s pismeno vlogo, ki ji morajo priložiti potrdilo pristojnega agrarnega poverjeništva o površini zemlje, ki se jim je po zakonu dokončno obmejila za namene agrarne reforme. Razen tega mora pristojno agrarno poverjeništvo v vsakem primeru, brž ko postane zapisnik o obinejitvi pravnomočen, obvestiti pristojno davčno upravo o tem, katere površine (parcele) so odvzete za namene naselitve.
Člen 24.
[§ 81.]
(‘) Določba odst. (4) § 3. v zvezi z odst. (*) § 21. zakona o izpremembah in dopolnitvah zakona o naseljevanju južnih krajin določa, da se lahko koristijo z ugodnostjo iz točk 1., 2. in 3. odst. (‘) § 19. in odst. (*) in (a) § 20. zakona tudi vsi tisti državljani kraljevine Jugoslavije, kakor je to predpisano v odst. (7) člena 7. tega pravilnika.
(a) Oprostitev od plačila davkov in doklad [odst. (s) § 21.] je vezana na kupljeno zemljišče in se z ugodnostmi take oprostitve ne morejo koristiti poznejši kupci zemljišča, za katero so bile ugodnosti dovoljene, ko izteče rok 10, odnosno 5 let. Dokler se ne izda pristojna odločba o prošnji, vloženi za oprostitev od davkov, ki se mora podati do konca leta, ne morejo davčna oblastva davkov in doklad prisilno izterjevati. Za dokaz, da je prošnja vložena, služi potrdilo pristojnega agrarnega oblastva.
(**) Kupci zemlje, stavbišč in hiš v gradbenih okoliših mest in trgov se ne morejo koristiti z ugodnostmi iz § 21. zakona.
(4)	Ko zahtevajo ugodnosti iz točk 1. in 3. odst. (4) § 19., se morajo ravnati prizadete osebe po točki č) člena 13. pravilnika ministrstva za kmetijstvo štev. 24.850/31* Potrdila pristojnega občinskega oblastva, izdana po točkah d) in c) člena 13. pravilnika, morajo biti overovljena od pristojnega upravnega oblastva prve stopnje; kolikor se pa po točki č) predloži tapija kot dokaz o izvršenem nakupu zemlje v južnih krajinah se lahko predloži tudi v overovljenem prepisu.
(4)	Če se zahteva ugodnost po odst. (s) in (s) § 20., je vložiti po pristojnem agrarnem poverjeništvu na vrhovno poverjeništvo za agrarno reformo prošnjo, opremljeno: a) z overovljenim prepisom sodne tapije ali kupnoprodajne pogodbe o kupljeni zemlji z navadnim prepisom ali overovljenim prepisom posestnega lista s potrdilom občinskega oblastva, da je zemljišče, označeno v posestnem listu, prosilec kupil; in b) s pismeno zavezo, potrjeno od pristojnega občnega upravnega oblastva prve stopnje, da odsvoji zemljo samo z odobritvijo vrhovnega poverjenika za agrarno reformo. Navedbe prošnje s prilogami lahko preizkusi, če treba, vrhovno poverjeništvo za agrarno reformo z ogledom na mestu samem in po drugih podatkih, ki jih pribavi po službeni dolžnosti, in pošlje nato prošnjo z vsemi prilogami in dokazi ter obrazloženim predlogom ministrstvu za kmetijstvo zaradi postopanja po predpisu odst. (*) in (•) g 20., v zvezi s § 21. zakona.
* >Službeui list« št. 304/48 iz 1. 1931,
Clen 25.
[§ 22.]
Predpis § 22. zakona prepoveduje delitev dodeljenega zemljišča med člani naseljene rodbine, preden ne zadobi rodbina lastninske pravice do dobljene zemlje, ki se šteje dotlej za nedeljivo in ima namen, zavarovati vzdrževanje zadružnik rodbin in jim zagotoviti boljše gospodarsko prospevanje. Vsako zahtevo, ki bi nasprotovala tej zakonski določbi, zavrne pristojno agrarno obla-stvo; delilno postopanje pa, ki bi se izvedlo zoper dotično zakonsko prepoved, se proglasi za nično.
Clen 26.
[§ 23.]
(*) Odvzem dodeljene zemlje zbog neizvršene naselitve v ostavljenem roku leta dni [odst. (‘) in (a) § 23.] se izvrši z odločbo vrhovnega poverjenika za agrarno reformo, zoper katero se lahko uporabi pravno sredstvo pritožbe v smislu § 35. zakona.
(’) Isti postopek se uporablja tudi zoper nenaseljene člane rodbine, ki je dobila zanje ustrezni del zemlje. Odvzeti deli zemlje se uporabijo po izvršljivosti rešitve za namene agrarne reforme. Ob odvzemu takšnega dela zemlje se mora paziti, da se izloči iz celotnega obroka zemlje naseljene rodbine za novo delitev predvsem neobdelani del zemljišča ali del, ki celoto najmanj oškoduje, po možnosti pa tudi del, ki ga označi naseljena rodbina.
(3)	Določba odst. (3) § 23. se izjemoma ne uporablja na nenaseljene člane rodbine, ki se šolajo ali se izučujejo v obrtih, kakor tudi ne na nedoletne, toda odsotne člane, ki jih vzdržuje naseljeni starešina ali rodbinski član, če se je postopalo po odstavku (*) § 26. zakona.
(*) Po predpisu odst (*) § 23. mora agrarni interesent sprejeti tisto parcelo zemlje, ki mu jo je dodelilo na osnovi dokončne rešitve pristojno agrarno poverjeništvo. Ce je opravičenih razlogov za to, da je z njo nezadovoljen, se lahko pritoži zoper postopanje o izročitvi zemlje na vrhovnega poverjenika agrarne reforme, ki izda o pritožbi odločbo prve stopnje, zoper katero je dopustna pritožba po § 35. Če se agrarni interesent ne pritoži zoper dodelitev zemlje, ampak samo izjavi pismeno ali na zapisnik, da iz kakršnihkoli razlogov njemu dodeljene parcele noče sprejeti, velja, da se popolnoma odreka zahtevi po zemlji, in pristojno agrarno oblastvo, ki je izdalo načelno rešitev o dodelitvi zemlje, razveljavi to rešitev, kakor razveljavi tudi ostale načelne rešitve tistih interesentov, ki odstopijo od zahteve po zemlji na prošnje, o katerih je že izdana načelna rešitev o dodelitvi zemlje. Takšni agrarni interesenti izgubijo pravico do naselitve in dodelitve zemlje po zakonu o naseljevanju in se jim zemlja ne dodeli več, če se iznova zanjo oglase. O vseh osebah, ki so na ta način izgubile pravico do zemlje, se vodi potrebna razvidnost pri vrhovnem poverjeništvu za agrarno reformo, da se ne bi primerilo, da bi zemljo iznova dobili.
(*) Pri dodeljevanju zemlje za naselitev morajo agrarna oblastva, ki vrše dodelitev zemlje, zlasti paziti, da so naselniki grupirani po rodovih in plemenih ali v«aj po mestu ali kraju, odkoder so se doselili, da se morejo krepkeje in iskreneje vzajemno podpirati in lažje * novih naseljih vzdržati.
Člen 27.
L§ 24.]
(*) Naselniki in krajevni agrarni interesenti morajo dobljena zemljišča redno obdelovati [točka a) odst. (*) in odst. (») § 24.]. Če so dobili obdelovaua zemljišča, jih morajo trajno obdelovati in gospodarsko izboljševati; neob-delovana zemljišča pa morajo obdelati in nepretrgano obdelovati. Glede vseh navodil, potrebnih zaradi umnega obdelovanja zemlje, zlasti pa glede naprave sadovnjakov in vinogradov se morajo obračati naselniki in agrarni interesenti do pristojnega kmetijskega referenta, ki jim je dolžan biti na roko, po možnosti pa tudi sam vršiti nadzor nad temi deli in jih po najugodnejših pogojih zalagati s trtnimi in sadnimi sadikami iz sreskih razsadnikov. Od dodeljenega zemljišča, obraščenega z grmovjem, smejo pustiti naselniki */5 za zasaditev gozda.
(3) Naselniki so dolžni, zgraditi na določenem hišnem svetu ali na označenem mestu hišo za stalno prebivanje v 2 letih od dne prejema zemlje in stanovati v nji z rodbino vred [točka b) odst. (‘) § 24.]. Tistim naselnikom, ki še niso dobili hišnega sveta, morajo dodeliti pristojni agrarni organi potrebna hišišča v najkrajšem času [odst. (*) tj 11.] ali pa jim določiti mesto za gradnjo hiše na dodeljeni, za obdelovanje sposobni zemlji. Tem začne teči dveletni zakonski rok za gradnjo hiše od dne prejema hišnega sveta, odnosno od dne, ko jim je določeno mesto za gradnjo hiše.
(a) Osebnega obdelovanja zemlje [odst. (8), (a) in (*) § 24.] se oproste z odločbo vrhovnega poverjenika za agrarno reformo lahko samo invalidi, nesposobni za kmetijsko delo, in rodbine, ki so ostale brez delovne moči. V dokaz nesposobnosti vojnih invalidov zadošča rešitev invalidskega sodišča. Ostali invalidi morajo predložiti potrdilo pristojnega sreskega zdravnika o zmanjšani sposobnosti za pridobivanje po predpisih invalidskega zakona, rodbine pa, ki so ostale brez delovne moči, potrdilo pristojnega občinskega sodišča. Prošnje za takšne oprostitve od osebnega dela s potrebnimi dokazi je vlagati pri pristojnem agrarnem poverjeništvu, ki jih pošlje s svojim mnenjem in predlogom vrhovnemu poverjeniku za agrarno reformo v pristojno odločitev [odst. (■’) § 24.].
(4) Ob določitvi roka za vselitev v postavljeno državno ali dodeljeno hišo upošteva vrhovni poverjenik za agrarno reformo stanje hiše in njeno popolno sposobnost za vselitev, odnosno stanovanje naselniške rodbine [odst. (5) § 24.].
Člen 28.
[§ 25.]
Ce se uporabijo za izvedbo izboljŠevalnih del dodeljenega zemljišča samo manjše površine, ki v razmerju s plodnostjo ostalega zemljišča, povečano zbog izvršenih melioracij, ne zmanjšajo agrarnemu interesentu skupne žetve na dobljenem zemljišču, se mu za zmanjšano površino ne d6 odškodnina v zemlji. Če se pa uporabijo za izboljševalna dela od dodeljenega zemljišča večje po- •
v.^ne’ se agrarnemu interesentu za uporabljeno zemljišče ustrezajoča dopolnitev do popolnega obroka po oceni vrhovnega poverjenika za agrarno reformo, ki izda 941$hfi o fiptrfifefli dopolnitvi aji zamui z&mjje.
Člen 29 [§ 26.]
(‘) Rešitev o odvzemu zemlje se izda po odst. (3) § 26. lahko na predlog pristojnega poverjeništva ali pa po neposrednem zaznanju samo, če je predlog ali neposredno zaznanje posledek dejanskih okolnosti, ugotovljenih na osnovi popolnih dokazov, pribavljenih od pristojnih oblastvenih organov ali s pomočjo neposredno opravljenih in uradno potrjenih ugotovitev na mestu samem. S temi se ume na mestu samem sestavljeni zapisnik o stanju, ki se je našlo, podpisan po službenem organu, ki je opravil ogled in nedvomno ugotovil na mestu samem razlog za odvzem zemlje, in po predsedniku pristojne občine, odnosno po svetovalcu ali odborniku dotične vasi ali naselja in še po dveh prisotnih grajanih iz istega kraja.
(2)	V rešitvi o odvzemu zemlje se mora razen glavnih dejstev in zakonskih razlogov, iz katerih se zemlja odvzema, natančno ugotoviti: kakšne investicije so bile napravljene na dobljenem zemljišču; kako in v kateri površini je dobljeno zemljišče obdelovano; ali so na njem objekti in kakšnij kolikšen je znesek nepoplačanega dolga Zvezi agrarnih zadrug; kolikšna je vrednost investicij, ki bi obremenile vrednost parcel, odnosno s kakšno vsoto bi jamčila Zvezi agrarnih zadrug, če obstoji kakšen dolg prejšnjega posestnika.
(■') Zakoniti naslednik umrlega agrarnega interesenta [odst. (*) § 26.] stopi v pravice umrlega; s tem samim pa že prevzame nase tudi vse obveznosti umrlega po predpisih zakona o naseljevanju, ker ga te že vežejo, preden je pridobljena lastninska pravica do dobljenega zemljišča, deloma pa še potem [odst. (“) § 29.]. Zemljišče agrarnega interesenta, ki umre kot vdovec in nima naslednika izmed naseljenih rodbinskih članov, ostane še dalje državna last, in razpolagajo z njim pristojna agrarna oblastva skladno z določbami zakona o naseljevanju.
Člen 30.
[§ 27.]
(*) Ko se ugotavlja stanje naseljenosti rodbinskih članov, je upoštevati samo trajno bivanje na dobljeni zemlji od dne njenega prejema, odnosno naselitve, in ne samo stanje naseljenosti, ki se najde ob času službene ugotovitve, opravljene z ogledom na mestu samem ali po službenem operatu.
(2)	Za pridobitev lastninske pravice do prejetega zemljišča je treba poleg ugotovitve stanja naseljenosti tudi ustanoviti, da je agrarni interesent, ki zahteva vknjižbo, po skrajšanem roku [odst. (2) § 27.] primerno zemljo obdelal in da je izpolnil vse ostale pogoje in obveznosti, določene z zakonom. Če je treba neka dejstva strokovno na mestu samem preizkusiti in ugotoviti, se odredi v ta namen gospodarski strokovnjak pristojnega agrarnega poverjeništva ali sreski kmetijski referent. Odrejeni strokovnjak zbere na mestu samem vse potrebne podatke po pismenih navodilih, ki jih izda vrhovno poverjeništvo za agrarno reformo, sestavi po zbranih podatkih poročilo in ga pošlje s svojim mnenjem Dristoj-nemu agrarnemu poverjeništvu, to pa ga predloži s svojini predlogom vrhovnemu poverjeništvu za agrarno reformo v oceno in pristojno postopanje po določbi § 28. zakona.
Člen 31.
[§ 28.]
(‘) Rešitev o pridobljeni lastninski pravici [odst. (’)
§ 28.] se izdaja po službeni dolžnosti in ko pristojno agrarno poverjeništvo po službenem operatu ali z ogledom na mestu samem, ki ga opravi gospodarski strokovnjak [odst. (2) člena 29. tega pravilnika] s kakšnim drugim službenim organom pristojnega agrarnega poverjeništva, predhodno nedvomno ugotovi, da so izpolnjeni v konkretnem primeru vsi pogoji, določeni z zakonom, odnosno da so interesenti ukoristili zemljišče v namene, zaradi katerih se jim je dodelilo. Take ugotovitve vrše agrarna oblastva po službeni dolžnosti in potemtakem tudi odhod oblastvenega organa zaradi potrebnega službenega ogleda na mestu samem ne more obremenjati interesenta.
(-’) Odhod službenih organov na mesto samo se opravi občasno, ko je podanih več zahtev iz enega kraja, občine ali sreza, in to ob praznikih in ob dnevih, ko to interesi službe dovoljujejo.
(3) Ko se zaradi priznanja lastninske pravice interesentom lirede potrebni podatki, vzeti iz službenega operata ali, če treba, pribavljeni z ogledom, opravljenim na mestu samem, preizkusi pristojno agrarno poverjeništvo natančno, ali je prešlo dotično zemljišče po dotičnili zakonskih predpisih dokončno v državno last in ali se kot takšno lahko odstopi po zakonu agrarnemu interesentu v last. Če ob tej priliki ugotovi, da ni nikakšnega zakonskega zadržka, da bi se dotično zemljišče ne prepustilo agrarnemu interesentu v last, ki je izpolnil vse zakonske pogoje za pridobitev lastninske pravice oo zakonu o naseljevanju, poda primeren predlog vrhovnemu poverjeništvu za agrarno reformo Ob drugačnem izvidu pošlje predmet vrhovnemu poverjeništvu za agrarno reformo z označbo, kateri predpisi posebnih zakonov nasprotujejo temu, da bi se priznala lastninska pravica glede spornega zemljišča do njene definitivne zakonske likvidacije. Take predmete obdrži vrhovno poverjeništvo v razvidnosti, dokler ne nastopi zakonska možnost, da se izda o njih pristojna rešitev o priznanju ' lastninske pravice, in obvesti o tem prosilca s posebnim spisom.
(’) Če se prizna z rešitvijo vrhovnega poverjenika za agrarno reformo agrarnemu interesentu lastninska pravica, mu izda pristojno agrarno poverjeništvo na osnovi te rešitve tapijo, odnosno ukrene, česar treba, da se vpiše za lastnika v zemljiške knjige brez plačila takse.
(3)	Isto postopanje iz predhodnega odstavka se opravi tudi glede agrarnih interesentov, ki se hočejo vknjižiti po izteku roka 3 let od dne dodelitve zemlje, vendar ne ix> službeni dolžnosti, ampak samo na interesentovo zahtevo [odst. (2) § 28.].
Člen 32
[§ 29.]
(l)	Vrhovno poverjeništvo za agrarno reformo izda na predlog agrarnega poverjeništva ali na prošnje za priznanje lastninske pravice do dobljene zemlje [odst. (1) in (2) § 28.] rešitve v prvi'stopnji, v katere vstavi potrebne klavzule o obremenitvah in omejitvah iz odst. (‘), <•), (■), (’), (•), (“), ('«) in (“) § 29. Te zakonske obremenitve in omejitve se obrazlože v razlogih rešitve o priznanju lastninske pravice do dobljenega zemljišča pregledno, da utegne agrarni interesent, ki se mu ta pravica
Priznava, jasno spoznati, da je ta njegova pravica začasno po zakonu omejena. Zoper rešitev, s katero se zavrača °d priznanja lastninske pravice do dobljenega zemljišča, uporabi lahko agrarni interesent pravico pritožbe po določbi § 35. Če se ne vloži v zakonskem roku pritožba zoper rešitev prve stopnje, izreče vrhovno poverjeništvo rešitev za izvršljivo in pošlje po en overovljen prepis rešitve ministrstvu za kmetijstvo in Zvezi agrarnih zadrug v Skoplju.
(2) Za dobrovoljce veljajo glede vknjižbe predpisi zakona o dobrovoljcih z dne 31. avgusta 1928., z njegovimi izpremembami in dopolnitvami z dne 18. septembra 1930.; za četnike pa veljajo predpisi zakona o dobro-
** voljcih glede tistega dela zemlje, ki so ga dobili po dobrovoljskem pravu in osnovi, predpisi zakona o naseljevanju pa glede tiste površine zemlje, ki jim je dodeljena po tem zakonu.
(3) Odobritev vrhovnega poverjenika za agrarno reformo glede odsvojitve agrarnega zemljišča [odst. (5) § 29.], do katerega je priznana agrarnemu interesentu lastninska pravica, se izda šele, ko dokaže lastnik z nesumljivimi listinami, da je zemljo predhodno ponudil v odkup agrarnim interesentom, agrarni zadrugi in Zvezi agrarnih zadrug in da prodajna cena ni bila pretirana, pa da so ti kljub temu odbili njegovo ponudbo za nakup zemlje.
(4) Razen pristojnih agrarnih oblastev vodi tudi Zveza agrarnih zadrug razvidnost o vseli agrarnih zemljiščih, ki so prešla v last agrarnih interesentov in oseb, označenih v predpisu § 30., ter obvesti o vsakem primeru izvršene odsvojitve vrhovno poverjeništvo agrarne reforme zaradi primernega postopanja po določbi § 29. v zvezi s §§ 30., 31. in 33. zakona.
Člen 33.
[§ 30.]
Osebe, ki so kupile zemljo v južnih krajinah in se žele koristiti z ugodnostmi iz točk 1. in 3. odst. (') § 19. in odst. (2) in (') § 20., v zvezi z odst. (*) § 3. in odst. (*) § 21. zakona (člen 23. tega pravilnika), morajo, ko zahtevajo te ugodnosti, priložiti vloženi prošnji tudi pismeno izjavo, overovljeno po pristojnem oblastvu, da pristajajo na omejitve, določene v odst. (4), (■') in (") § 29., v zvezi z odst. (*) S 28. in § 30. zakona.
člen 34.
[§ 32.]
(‘) Državna 'in samoupravna telesa (§ 32.), ki so dobila zemljo za svoje potrebe po predpisu § 15. ju zadobe do nje lastninsko pravico brez omejitve iz § 29., se morajo obrniti z zahtevo, naj se prizna lastninska Pravica do dobljenega zemljišča, pismeno po pristojnem agrarnem poverjeništvu, ki predloži njih prošnje s svojim predlogom v odločitev, do vrhovnega poverjeništva za agrarno reformo.
(3)	Glede ostalih naprav (ustanov), naštetih v § 15. zakona, je uporabiti po predpisih odst. (l) in (2) § 27. v zvezi z določbo iz odst. (1) § 28. isto postopanje, ki velja po § 29. zakona glede vseh ostalih agrarnih iuter-«sentov.
Člen 35.
[§ 33.]
(*) Glede vzornih kmetovalcev, ki jim Je dodeljeno zemljišče zaradi naprave vzornih posestev, predpiše rok za pridobitev lastninske pravice do dobljenega zemljišča vrhovni poverjenik za agrarno reformo po programu in obsegu dela za napravo vzornega posestva v dokončni rešitvi o dodelitvi zemlje, ki jo izda na osnovi načelne rešitve ministrstva za kmetijstvo, po predpisih §§ 14. in 18. zakona.
(2)	Za pridobitev lastninske pravice v določenem roku velja glede vzornih kmetovalcev povsem postopanje, ki je predpisano z označenimi omejitvami v § 29. zakona glede ostalih agrarnih interesentov.
Člen 36.
[§§ 34. in 35.]
(1) Obmejeno zemljišče privatnih posestnikov (§34.) se lahko razdeli med agrarne interesente samo, če se izda po zapisniku komisije za obmejitev izvršljiva odločba, s katero se je posestnik, kolikor je uporabil pravno sredstvo pritožbe zoper rešitev prvostopnega agrarnega oblastva [odst. (1) § 35.], zavrnil z zahtevo kot neumestno in po zakonu nedokazano.
(2) Če dokaže posestnik po izdaji izvršljive (pravnomočne) odločbe naknadno, toda v roku, določenem z zakonom o občnem upravnem postopku, lastninsko pra; vico do obmejenega zemljišča in to ni razdeljeno med agrarne interesente, se mu zemljišče, ko to zahteva, lahko vrne na prosto razpolago. Odločbo o povrnitvi dotičnega zemljišča lastniku izda po dobljenih podatkih minister za kmetijstvo na osnovi odst. (*) § 35. in § 36. zakona.
(3) Izvršljivost rešitev, izdanih o sporih, ki Izvirajo iz uporabe predpisov zakona o naseljevanju, izreka tisto oblastvo, ki jih je izdalo v prvi stopnji, in to po določbi odst. (2) § 35. Glede vročitve rešitev veljajo predpisi zakona o občnem upravnem postopku, izvzemši primere vročitev iz odst. (“) § 8. in odst. (2) § 23. zakona o naseljevanju.
Člen 37.
[§ 37.]
(*) Agrarne zadruge, ki so včlanjene v Zvezi agrarnih zadrug v Skoplju, se ustanavljajo in poslujejo po predpisih zakona o kmetijskih in obrtnih zadrugah [odst. G) § 37.]. Zaradi razvoja in pospeševanja agrarnega zadružništva in gospodarsko-pridobitne ter kulturne povzdige agrarnih interesentov podpira ministrstvo za kmetijstvo Zvezo in agrarne zadruge z brezobrestnimi posojili in subvencijami v mejah razpoložnih denarnih sredstev [odst. (2) § 37.], po predpisih zakona o brezobrestnih posojilih z dne 30. marca 1928.
(2) Minister za kmetijstvo nadzira po svojih organih celotno poslovanje Zveze in vseh v njej včlanjenih zadrug, strokovni pregled poslovanja Zveze agrarnih zadrug pa opravi vsaj enkrat na leto [odst. (3) § 37.].
(3) Pravico, dobiti ugodnosti iz odst. (2) § 37. zakona, imajo tudi samonaselniki po svojih zadrugah; zaradi zavarovanja pravic in terjatev ministrstva za kmetijstvo, ki izvirajo iz danih brezobrestnih posojil in subvencij, pa vrši potreben nadzor nad zadrugami samonaselnikov vrhovni poverjenik za agrarno reformo po odst. (’)
§ 37. in po dotičnih predpisih zakona o brezobrestnih posojilih.
j1) Samonaselniki ustanove lahko svoje posebne zadruge, katerih pravila morajo biti enakoglasna in odobrena od ministra za kmetijstvo. Pri dodeljevanju brezobrestnih posojil in subvencij tem zadrugam izda minister za kmetijstvo za vsak primer zase rešitev, v kateri je predpisan način uporabe in izpričbe odobrenih brezobrestnih posojil in subvencij. Nadzor nad samonaselni-škimi zadrugami glede uporabe dovoljenih brezobrestnih posojil in subvencij vrši vrhovni poverjenik za agrarno reformo; strokovni pregled poslovanja pa mora opraviti najmanj enkrat na leto. Vrhovni poverjenik skrbi, da se zavarujejo pravice in terjatve ministrstva za kmetijstvo [odst. H § 37.].
(5)	Po določbi odst. (*) § 37. zakona vstopijo lahko v Zvezo agrarnih zadrug kot članice proizvodoiške, na-bavljalne in druge zadruge, ki imajo stvarne zveze z agrarnimi zadrugami in kamor spadajo: kreditne, samo-naselniške, potrošniške, žitarske, sadjarske, vinogradniške, vrtnarske, opijske, tobačne, živinske, mlekarske, perutninarske in vse ostale tem podobne zadruge, katerim je namen pospeševanje občnega gospodarstva, ker imajo vse navedene zadruge gospodarskega značaja stvarno zvezo z agrarnimi zadrugami.
(3)	Člani agrarnih zajednic, ki so stopili v članstvo agrarnih zadrug, ne morejo izstopiti iz članstva zadruge, dokler ne izplačajo popolnoma dolga Zvezi, odnosno zadrugi. Tisti agrarni interesenti, ki dobe ob naselitvi z zemljo tudi državno hišo, so zavezani, stopiti v članstvo agrarnih zadrug.
Člen 38.
[§§ 4(3. do 48.]
(0 Vrhovno poverjeništvo za agrarno reformo sestavi za vsako novo proračunsko leto predlog proračuna osebnih in materialnih izdatkov glede vseh stroškov za naseljevanje južnih krajin (§ 46 ) in ga pošlje z obrazloženim poročilom ministrstvu za kmetijstvo v roku, ki se odredi glede na začetek dela ob izdelavi celotnega proračuna za resort ministrstva za kmetijstvo s posebno naredbo za vsako proračunsko leto.
(2) Dovoljeni proračunski krediti, določeni za ostva-ritev pogojev za postavitev in ureditev naselij, kulturno in gospodarsko povzdigo agrarnih interesentov, se otvar-jajo na predlog vrhovnega poverjenika pri kasi glavne državne blagajne v Beogradu in vplačujejo na tekoči račun ministrstva za kmetijstvo z naslovom Krediti iz proračunskih partij za stroške naseljevanja južnih krajin« pri Državni hipotekarni banki v Beogradu (§ 48.); uporabljajo se pa po § 47. zakona in členu 86. zakona o državnem računovodstvu neposredno brez javne dražbe in neglede na proračunski rok.
(3) Priznanice Državne hipotekarne banke na vsote, • prejete iz kase glavne državne blagajne, veljajo kot
likvidiran dokument za izknjiženje; vsote pa, vplačane na tekoči račun ministrstva za kmetijstvo, se izplačujejo po nalogu ministrstva vrhovnemu poverjeništvu za agrarno reformo; to pa jih uporablja za potrebe, določene s proračunom.
(*) Vse izplačane denarne dokumente pošlje vrhovno poverjeništvo predhodno v pregled in vizo krajevni kontroli v Skoplju in jih pošlje nato finančnemu odseku ministrstva za kmetijstvo, ki opravlja vso finančno službo
v zvezi s tekočim računom ministrstva. Dovoljene, toda ne zavzete (angažirane) proračunske partije in pozicije se vplačujejo na tekoči račun ministrstva in se otvarjajo po potrebi in predlogu vrhovnemu poverjeništvu za agrarno reformo po Poštni hranilnici. -
Člen 39.
[§ 50.]
Naselniki, ki so dobili zemljo pred uveljavitvijo zakona o naseljevanju južnih krajin z dne 11. junija 1931., imajo pravico, kakor tisti, ki so dobili zemljo po uveljavitvi omenjenega zakona, koristiti se z ugodnostjo iz odst. (3) § 20., in so potemtakem oproščeni državnih neposrednih davkov ter banovinskih in občinskih doklad za tisto časovno razliko, ki obstoji med dejansko ukori-ščano ugodnostjo po prejšnjem zakonu in roku, določenem za ukoriščanje dotiČne ugodnosti po novem zakonu.
Člen 40.
[§ 51.]
(*) Določba § 51. določa, da agrarni interesenti, ki so dobili zemljo po zakonu o naseljevanju iz 1. 1922., ne morejo dobiti poviška zemlje po določbah tega zakona, izvzemši samo v primerih, določenih v odst. (3), (8) in
(8)	§ 11. in § 12. zakona. Če za ta povišek ni prostega agrarnega zemljišča v kraju, kjer je agrarnemu interesentu zemlja dodeljena, se upošteva prosto agrarno zemljišče v neposredni bližini.
(s) Če se nedvomno ugotovi, da dodeljeno zemljišče po svoji boniteti ne more zavarovati naseljeni rodbini potrebnega minimuma za gospodarski obstanek, ji vrhovni poverjenik agrarne reforme lahko dovoli na njeno zahtevo ustrezajočo zameno z boljšo zemljo na kakšnem drugem kraju. Iz rodbinskih, klimatskih aii kakšnih drugih opravičenih razlogov dovoli lahko vrhovni poverjenik na zahtevo interesentov tudi medsebojno zameno naselniških parcel.
(3)	Ob postopanju, ki se mora izvesti po zakonu zato, da se reducira zemlja, ki jo je dobila naselniška rodbina po zakonu o naseljevanju iz 1. 1922., odvzamejo pristojna agrarna oblastva naseljeni rodbini, odnosno rodbinskim članom, ki žive na dobljeni zemlji, samo tisto površino zemlje, ki preseza naselniški obrok po tem zakonu.
Člen 41.
[§ 53.]
(l)	Četniški obrok zemlje po 10 ha je sestavljen po določbi odst. (') § 53. iz dobrovoljskega in naselniškega obroka. Če je četnik priznan za dobrovoljca, obdrži pravico do vsega četniškega obroka zemlje po 10 ha ob pogoju, da veljajo za tisti del zemlje, ki mu pristoji po dobrovoljskem pravu, dotični predpisi zakona o dobro-voljcih in pravilnika za njegovo izvrševanje, glede presežka čez dobrovoljski obrok pa dotični predpisi zakona o naseljevanju.
(3)	Če četnik	ni priznan za dobrovoljca,	velja za
naselnika in se mu pusti njemu	dodeljenih	10 ha	v
uživanje po pogojih zakona o naseljevanju; v tem smislu se zameni njegova	prejšnja rešitev	o dodelitvi	zemlje	v
četniškem svojstvu	z novo rešitvijo	o.dodelitvi	zemlje	v
naselniškem svojstvu. Rešitev o zameni izda na predlog
vrhovnega poverjeništva za agrarno reformo ministrstvo za kmetijstvo po odst. (l) § 17. zakona.
(3)	Ce se pred podanim' predlogom za zameno rešitev nedvomno ugotovi, da obstoje v konkretnem primeru zakonski razlogi za uporabo predpisov §§ 23., 24. in 26. zakona, poda vrhovno poverjeništvo za agrarno reformo predlog, naj se vpiše ob izdaji nove rešitve o zameni vanjo pogojna klavzula, po kateri se pušča interesentu določen obvezni rok, da izpolni dotične zakonske pogoje, nakar je treba uvesti, če tega ne stori, primerno zakonsko postopanje, da se dodeljeno agrarno zemljišče odvzame.
(*) Za dokaz o priznanju dobrovoljskega svojstva in pravice po zakonu o dobrovoljcih morajo predložiti četniki pristojnim agrarnim oblastveni v uradno potrditev predpisno izdano dobroveljsko potrdilo. Dobrovoljci kmetovalci, ki zahtevajo po odst. (a) § 3. naselniški dodatek za člane svojih rodbin po predpisih §§ 11. in 12., morajo priložiti prošnji vsa potrebna potrdila po § 16. zakona. 0 takšnih zahtevah izda pristojne rešitve ministrstvo za kmetijstvo [odst. (‘) § 17.].
Člen 42.
[§ 54.]
Glede agrarnih interesentov, na katere se nanaša predpis § 54. zakona, morajo zbrati pristojna agrarna oblastva, kolikor se to doslej ni zgodilo, vse podatke, ki so potrebni zaradi vnosa v tehniški operat, da se da glede njih kakor tudi glede ostalih agrarnih interesentov voditi potrebna razvidnost, zlasti pa razvidnost, ki je potrebna zaradi uporabe določbe § 29. zakona.
Člen 43.
[§ 56.]
(*) Zaradi postopanja glede izbrisa bremen z nepremičnih posestev, o katerih je govor v predpisu § 56. zakona, zbero pristojna agrarna poverjeništva za vsako Posestvo tele podatke: ime, očetovo ime in priimek bivšega lastnika in njegovo sedanje stalno bivališče v naši ali kakšni drugi tuji državi; kraj, kjer posestvo leži, iz katerih in kolikih parcel sestoji in kolika mu je skupna površina; komu je, kdaj, na osnovi čigave odločbe in v kakšnem svojstvu dodeljeno; s katero vsoto je obremenjeno pri bivši Ziratni banki, odnosno Državni hipotekarni banki.
(s) Zbrani podatki se pošljejo vrhovnemu poverjeništvu za agrarno reformo v Skoplju, ki skrbi, da se Izposluje izbris dotičnih bremen [odst. (’) in (3) § 56.]. Isto postopanje je uporabljati tudi na takšna posestva, ki se odslej za namene agrarne reforme odvzamejo.
Člen 44.
[§ 57.]
Pretvoritev agrarnih zajednic v južnih krajinah v iagrarne zadruge« in njihov popolni preustroj po pragih, že predpisanih na osnovi odst. (7) § 37. zakona, se °pravita, kolikor se to doslej ni zgodilo, najdalj do konca leta 1933. [odst. (*) § 57.] ; če pa take pretvoritve ni Mogoče izvršiti, se mora uporabiti po določbi odst. (2) § 57. postopanje ob ustanovitvi novih agrarnih zadrug, ki ga izvede Zveza agrarnih zadrug v Skoplju.
Člen 45.
[§ 59.]
0) V južnih krajinah je precejšnje število hišišč, ki so jih lastniki z izselitvijo v drugo državo trajno zapustili. Ta hišišča imajo tudi sedaj poedinci v posesti in so na njih postavili hiše ali prodajalne. Po določbi § 59. zakona postanejo takšni posestniki trajno zapuščenih hišišč lahko njih lastniki in se lahko vknjižijo nanje po tehle določenih pogojih: a) da plačajo lastnikom, Če se oglase z rednimi listinami, odkupno ceno, ki jo določi po cenitvi izvedencev pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje; in b) da polože odkupno ceno, določeno na način, označen v točki pod a), za primer, če lastniki hišišč ne bivajo v naši državi, v enem letu dni pri pristojni davčni upravi’, ki pošlje takoj celotno vsoto Državni hipotekarni banki v Beogradu v prid depozitnega računa: »Ministrstvo za kmetijstvo — dohodki od posestev brez lastnikov v južnih krajinah«.
(2) Ker upravlja ta stavbišča in hiše brez lastnikov vrhovni poverjenik za agrarno reformo v Skoplju, je pristojno občno upravno oblastvo prve stopnje, preden uvede postopanje po odst. (2) § 59., dolžno, obrniti se glede vsakega poedinega spornega primera za podatke do vrhovnega poverjenika za agrarno reformo.
(3) Postopanje, določeno v odst. (*) tega člena pravilnika, se ne more nanašati niti uporabiti na tista trajno zapuščena hišišča in na njih postavljene hiše in druge zgradbe, ki so jih agrarna oblastva po predpisih zakona o naseljevanju obmejila za agrarne namene in dodelila agrarnim interesentom.
Člen 46.
[§ 60.]
Po predpisih Zakona o naseljevanju južnih krajin In v smislu določbe § 60. zakona se za namene agrarne reforme v južnih krajinah ne jemljejo tista posestva, ki so bila pred letom 1919. v pošteni posesti poedinih oseb in so še danes v njih posesti, če dokažejo posestniki osnovo posesti z redno listino, potrjeno od pristojnega oblastva, ali s potrdilom pristojnega občinskega soidišča in odbora.
Člen 47.
Zaradi hitrejšega in enotnega postopanja pri agrarnih oblastvih po določbah zakona o naseljevanju južnih krajin in tega pravilnika predpiše vrhovno poverjeništvo agrarne reforme v Skoplju po potrebi posebne obrazce in navodila za to poslovanje agrarnih oblastev in jih predloži ministrstvu za kmetijstvo v pregled in odobritev.
Člen 48.
Minister za kmetijstvo sme po potrebi s posebnimi naredbami dopolniti in izpremeniti določbe tega pravilnika v duhu zakona o naseljevanju južnih krajin.
Člen 49.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«.
Beograd, dne 3. avgusta 1933.; br. 50.520/VIb.
Minister za kmetijstvo dr. Lj. Tomašič s. r.
87.
Ratifikacija
mednarodne konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil po Španiji.1
Glavno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 120-1933. V z dne 24. junija 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala Španija dne
3.	junija 1933. mednarodno konvencijo o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil, sklenjeno in podpisano v Ženevi dne 30. marca 1931. in razglašeno v »Službe-nih novinah« št. 35/Xl z dne 15. februarja 1933.2
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
10.	julija 1933., Pov. br. 12.589.
88.
Ratifikacija
konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil po Italiji.3
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 186. 1933. VIII. z dne 6. oktobra 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala Italija dne 25. septembra 1933. konvencijo o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil, sklenjeno in podpisano v Ženevi dne 30. marca 1931. in razglašeno v »Službenih novinah« št. 35/Xl z dne 15. februarja 1933.3
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogzulu, dne 17. novembra 1933.; Pov. br. 21.831.
89.
Pristop
Svobodne države Irske h konvenciji o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil.4
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 227. 1933. VIII. z dne 4. decembra 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je pristopila Svobodna država Irska dne 27. novembra 1933. h konvenciji o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil, sklenjeni in podpisani v Ženevi dne 30. marca 1931. in razglašeni v »Služb, novinah« št. 35/XI z dne 15. februarja 1933.“
Iz ministrstva za zunanje nosle v Beogradu, dne 21. decembra 1933.; Pov. br. 24.809.
* »Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
25. julija 1933., št. 106/XLV1/501.
* »Službeni list« št. 164/22 iz 1. 1933. (zakon); ratifikacije in pristopi gl. »Službeni list« št. 165/22, 343/54 iz 1. 1933., št. 50/5 iz l. 1934.
* »Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
4.	decembra 1933., št. 278/LX XX11/791.
* »Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
8- januarja 1934., št. 5/1/16.
90.
Ratifikacija konvencije o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil po švedski.1
Generalno tajništvo Društva narodov je obvestilo z dopisom C. L. 219. 1933. Vlil. z dne 23. novembra 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala Švedska dne 9. novembra 1933. konvencijo o fiskalnem režimu tujih avtomobilskih vozil, sklenjeno in podpisano v Ženevi dne 30. marca 1931. in razglašeno v »Službenih novinah« št. 35/XI z dne 15. februarja 1933.’
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 21. decembra 1933.; Pov. br. 24.810.
91.
Ratifikacija
konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku, podpisane v Varšavi dne 12. oktobra 1929., po Veliki Britaniji in Severni Irski, Italiji in Mehiki.3
Poljsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z dopisom 30. marca 1933. ministrstvo za zunanje posle, da so Velika Britanija in Severna Irska, Italija in Mehika deponirale dne 14. februarja 1933. v Varšavi ratifikacijske instrumente o konvenciji za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku in dodatnem zapisniku, sklenjenima in podpisanima v Varšavi dne 12. oktobra 1929. (Objavljena v »Službenih novinah« št. 124/XXXVII z dne 5. julija 1931.).4
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne 3. aprila 1933.; Pov. br. 6251.
•m    -----
92.
Ratifikacija
mednarodne konvencije za izenačenje nekaterih predpisov o prometu po zraku po Holandiji.5
1	»Službene	novi .e	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
5. januarja 1934., št. 5/1/17.
3 »Službeni list« št. 164/22 iz 1. 1933. (zakon); ratifikacije in pristopi gl. »Službeni list« št. 87, 88, 89 iz leta 1934. (pripombo).
3	»Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
11.	aprila 1933., št. 82/XXV/250.
*	»Službeni list« št.	613/81 iz 1.	1931. (zakon).
6	»Službene	novine	kraljevine	Jugoslavije«	z	dne
15.	septembra 1933., št. 210/LXIII/626.
Poljsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo z dopisom št. 87 (N) 7 z dne 6. septembra 1933. ministrstvo za zunanje posle, da je ratificirala Holandska dne 1. julija 1933. mednarodno konvencijo za izenačenje nekaterih predpisov o prometu po zraku, sklenjeno in podpisano v Varšavi dne 12. oktobra 1929. in razglašeno v »Službenih novinah« št. 124/XXXV1I z dne 5. junija 1931.4 Ta
ratifikacija stopi skladno z določbami člena 37. navedene konvencije v veljavo dne 1. oktobra 1933.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne septembra 1933.; Po v. br. 17.444.
93.
Konvencija za izenačenje nekaterih predpisov o mednarodnem prometu po zraku in zaključni zapisnik — ratifikacija Nemčije in izjava Španije.*
Poljsko poslaništvo v Beogradu je obvestilo ministrstvo za zunanje posle z dopisom št. 97/3 z dne 14. novembra 1933. o naslednjem:
1. Nemčija je ratificirala dne 30. septembra 1933. konvencijo o mednarodnem prometu po zraku z zaključnim zapisnikom, sklenjeno in podpisano v Varšavi dne
12.	oktobra 1929., razglašeno v »Službenih novinah« št 124/XXXVII z dne 5. junija 1931.**
2. Španska vlada je izjavila, da je stopila konvencija o mednarodnem prometu po zraku za španske kolonije in za španski Maroko v veljavo dne 13. februarja
1932.,	t. j. z dnem, ko je stopila v veljavo za ozemlje Španije.
Iz ministrstva za zunanje posle v Beogradu, dne
16.	novembra 1933.; Pov. br. 22.288.
Banove uredbe.
94.
I. No. 610/3.
Objava.
Banski svet Dravske banovine se sestane na svoje Peto redno zasedanje dne 5. februarja 1934. ob 10. uri v Ljubljani.
Predmet zasedanja je:
1. Obravnava predloga banovinskega proračuna Dravske banovine za leto 1934./1935. s pripadajočim pravilnikom in uredbami v smislu čl. 11. pravilnika o organi-*&ciji in delu banskih svetov;
2. sklepanje o uvedbi banovinske trošarine na vino *n žganje v smislu čl. 14. uredbe o izvajanju javnih del
dne 22. novembra 1933., št. 30408 (»Službeni list« štev. 625/99 z dne 9. decembra 1933., odn. »Službene novine« z dne 23. novembra 1933., štev. 269/LXXIX/761);
3. sklepanje o uredbi o občinskih uslužbencih v smislu § 85. zakona • občinah.
Kraljevska banska uprava Dravske banoviue v Ljubljani,
dne 27. januarja 1934.
Ban:
Dr. Drago Marušič s. r.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 4- decembra 1933., št. 278/LXXXl 1/792.
** Zakon gl. »Službeni list« št. 613/81 iz 1. 1931., ratifikacija pa »Služb, list« št. 91 in 92 iz 1. 1934. (pripombo).
95.
II.	No. 43/66.
Razglas.
Z odločbo z dne 15. oktobra 1933., štev. A. 462/33—4, je upravno sodišče v Celju razveljavilo občinske volitve, izvedene dne 15. oktobra 1933. v občini Motnik, srez Kamnik.
Izvršujoč to odločbo odrejam za omenjeno občino nove volitve občinskega odbora
na nedeljo, 18. marca 1934.
Glasovalo se bo po glasovalnih predpisih zakona o občinah in uredbe banovinskega sveta o glasovalnem postopku z dne 5. septembra 1933., »Službeni list« štev. 470/73, in sicer za kandidatne liste, ki so bile vložene in potrjene za prvotne volitve z dne 15. oktobra 1933.
Volišče bo določila in objavila občina.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 26. januaija 1934.
Ban:
Dr. Drago Marušič s. r.
• m*------
96.
Izpremembe
v staležu banovinskih uslužbencev na področju Dravske banovine.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 23. januarja 1934., I. No. 959/1, je postavljen Božič Jernej, banovinski višji finančni tajnik V. položajne skupine pri kraljevski banski upravi v Ljubljani, za banov, finančnega svetnika IV. položajne skupine 2. stopnje na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kralj, banske uprave z dne 3. januarja
1934.,	I. No. 4788/1—1933., je postavljena Cizelj Olga, banovinska upravno-pisarniška uradnica X. položajne skupine na vinarski in sadjarski šoli v Mariboru, za banov, arhivskega uradnika IX. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
Z odlokom kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 19. januarja 1934., I. No. 7689/1—1933, je postavljen Selan Fran, banovinski računski inšpektor šeste skupine pri kraljevski banski upravi Dravske banovine v Ljubljani, za banovinskega višjega računskega inšpektorja V. položajne skupine na dosedanjem službenem mestu.
97.
Razne objave iz »Službenih novin“.
Številka 273 z dne 28. novembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. novembra 1933., I. štev. 39136/VIII, je napredoval za profesorja V. položajne skupine državne tehniške srednje šole v Ljubljani ing. Turnšek Viktor, profesor VI. položajne skupine iste šole.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 3. novembra 1933., štev. 39128, je bil postavljen za profesorja VII. položajne skupine in vršilca dolžnosti direktorja državne tekstilne šole v Kranju ing. Kočevar Franc, profesor VIII. položajne skupine in vršilec dolžnosti direktorja iste šole.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
3.	novembra 1933., I. štev. 39141/0, je napredovala za predmetno učiteljico VII. položajne skupine državne tehniške srednje šole v Ljubljani Krav os-Lombar Angela, predmetna učiteljica VIII. položajne skupine iste šole.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
27. oktobra 1933., I. štev. 39129/0, sta napredovala za strokovna učitelja Vil. polož. skupine drž. tehniške srednje šole v Ljubljani Dol a k Adolf in Kunaver Karel, strokovna učitelja VIII. položajne skupine iste šole.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
9. novembra 1933. je bil postavljen po potrebi službe pri direkciji državnih železnic v Ljubljani za direktorja
III.	položajne skupine 2. stopnje Cugmus Josip, dosedanji referent ministrstva za promet iste položajne skupine in stopnje.
Številka 274 z dne 29. novembra 1933.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
9. novembra 1933., O. štev. 22470, je bil postavljen za primarnega zdravnika občne državne bolnice v Ljubljani v VI. položajni skupini s plačo Din 1150-— in položajno doklado Din 650-— dr. Lavrič Božidar, primarni zdravnik banovinske splošne bolnice v Mariboru v isti položajni skupini.
Prepoved uvažanja in razširjanja. Ministrstvo za notranje posle je prepovedalo uvažati v našo državo in v njej razširjati: z odlokom z dne 21. novembra 1933.,
I.	štev. 42516, madžarski list »H e t f e n N a p 1 o«, ki izhaja v Budimpešti, z odlokom z dne 21. novembra 1933.,
I.	štev. 42514, list »Mac e doni j a«, ki izhaja v Bukarešti, z odlokom z dne 21. novembra 1933., I. štev. 42515, knjigo »Bjelos D jelo« III. in IV. del, ki je natisnjena v Berlinu in z odlokom z dne 23. novembra 1933.. I. štev. 42772, knjigo »Unser Kaiser kehrt h e i ni« od Ottona Giintnerja na Dunaju.
Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 22. novembra 1933., Kns štev. 2351/33, na osnovi čl. 19. zakona o tisku razširjanje in prodajanje mesečnika »Hrvatska smotra«, ki izhaja v Zagrebu.
številka 275 z dne 30. novembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. novembra 1933., štev. 98599/III, so napredovali: za davčnega inšpektorja VI. položajne skupine davčne uprave v: Gornjem gradu Ribič Alfonz, Črnomlju Peršak Josip, Škofji Loki Adamič Franc, Laškem Štrekelj Alojzij, Murski Soboti Bole Franc. Ljutomeru Zupančič Mohor, Kamniku Trtnik Josip. Ormožu Žabkar Karol, Logatcu ■ Devetak Josip, vsi dosedanji davčni kontrolorji VIT položajne skupine istih davčnih uprav: za višje davčne kontrolorje VI. položajne skupine davčne uprave v: Mariboru Sever Jožef. Cotič Alojzij, Fajt Mio in Petek Anton, v Ljubljani mesto Novak Lovrenc, Ribnikar Josip,
Mešek Ivan in Vardijan Anton, Kranju Prudič Anton, Šmarju pri Jelšah Pirih Franc, Novem mestu Jereb Ivan, Celju Stare Josip in Grah Karl, Murski Soboti Lazar Alojzij in v Gornjem gradu Devetak Slavko, vsi dosedanji davčni kontrolorji
VII. položajne skupine istih davčnih uprav; za davčne kontrolorje VII. položajne skupine davčne uprave v: Šmarju pri Jelšah Lotrič Rudolf, Prevaljah Avšič Ludvik, Ribnici Zrimšek Rudolf, Celju Kumer Viktor, Novem mestu Šterbenc Jožef in Germov-šek Alojzij, Višnji gori Kump Rudolf, Dolnji Lendavi Čeplak Dragotin, vsi dosedanji davkarji
VIII. položajne skupine istih davčnih uprav.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
27.	oktobra 1933., štev. 95506/111, je bil odpuščen iz državne službe Lorber Franc, davčni kontrolor V I. položajne skupine davčne uprave v Konjicah.
številka 276 z dne 1. decembra 1933.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 7. novembra 1933., štev. 105622, so napredovali: Debeljak Alojzij, sodnik apelacijskega sodišča v Ljubljani, Brelih Ivan, starešina sreskega sodišča v Cerknici in dr. Košari Janko, starešina sreskega sodišča v Ormožu, i/. IV. položajne skupine l. stopnje v
III. položajno skupino 2. stopnje.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
13. novembra 1933., O. štev. 22619, je bil postavljen za asistenta državne bolnice za duševne bolezni Ljubijana-Studenec v VII. položajni skupini dr. Žvokelj Stanko, sekundarni zdravnik iste bolnice v VIII. položajni skupini.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
9.	novembra 1933., O. štev. 22476, je bil postavljen za administrativnega uradnika državne bolnice za duševne bolezni Ljubljana-Studenec v VII. položajni skupini Wrinskele Avgust, administrativni uradnik iste bolnice v VIII. položajni skupini.
Številka 277 z dne 2. decembra 1933.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
17.	novembra 1933. je bil	postavljen	pri državnem
konservatoriju v Ljubljani za učitelja s pravicami uradnika V. položajne skupine Bet te to Julij, reditelj Narodnega gledališča v Ljubljani in uradnik iste položajne skupine
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
i novembra 1933., O. n. štev. 73031, je bila premeščena na prošnjo Jovanovič Milica, učiteljica iz Niša, za učiteljico osnovne Sole v Topolšici.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dno
7.	novembra 1933. je bil izpremenjen v zvezi z razsodbo državnega sveta z dne 6. oktobra 1933., štev. 28916, ukaz z dne 29. januarja 1933., s katerim je napredoval v
IV. položajno skupino 1. stopnje Bajuk Marko, profesor 1. realne gimnazije v Ljubljani, v tem smislu, da je imenovani napredoval z dnevom podpisa omenjenega ukaza v IV. položajno skupino 2. stopnje.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
14. novembra 1933. je bila upokojena s pravico do pokojnine, ki	ii pripada	po službenih	letih,	Trošt
Viktorija, učiteljica pri Sv. Trojici, srez logaški, in uradnica VT. položajne skupine z 2. periodskim poviškom.
Izdaja kraljevska hanska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Ti3ka in zalaga: Tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; njen predstavnik: Otmar Mihalek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 9. kosu V. letnika z dne 81. januarja 1934.____
Izšel je Splošni register
j1 vsem letnikom »Uradnega«, odnosno ^Službenega lista« od leta 1927. do všteta leta 1933. in »Samoupravi« (letnika 1928. in 1929.). — Cena Din 32'—,
8 poštnino 1 Din več.
Naroča se pri upravi »Službenega usta kr. banske uprave«, Ljubljana, uskarna Merkur.
Razglasi kraljevske banske uprave
VIII.	No. 109/3.	240
Razglas.
/^Gostilničarska samopomoč« zveze gostilničarskih zadrug, registrirana pobožna blagajna v Ljubljani, vpisana v registru pomožnih blagajn pri kraljevski banski upravi v Ljubljani pod zaporedno številko 3, je na osnovi § 38., 'olika 4., zakona z dne 16. julija 1892., jbžavni zakon št. 202., razpuščena. Likvidacijski posli so poverjeni g. Jeleniču Jerneju, dosedanjemu načelniku te blagajne ter gg. Kmetu Francu, Zupančiču Leopoldu in Petelnu Antonu, ki vsi bivajo v Ljubljani.
Kralj, banska uprava Dravske banovine v Ljubljani, dne 26. januarja 1934.
UI./5. No. 839/1.	227
Izkaz živalskih kužnih bolezni v območju Dravske banovine
po stanju z dne 25. januarja 1934. Opomba: Imena sedežev sreskih na-°elnikov (mestnih magistratov) so natis-Pjena z debelejšimi, imena občin pa z Pavadnimi črkami; kraji s številom okuženih dvorcev so navedeni v oklepajih.
Vranični prisad:
Črnomelj: Dragatuš (Dol. Rutoraj 1 nvorec).
Steklina:
Ljutomer: Veržej (Kristanci 1 dv.).
Svinjska kuga:
Brežice: Bizeljsko (Bračna vas 6 d v., Bukovje 1 dv., Drenovec 2	dv.),
Oobova (Mostec 5 dv.). Črnomelj: Adle-i?'či (Ad.ošiči, Dolence in Ribince po 1 dvorec). Krško: Krško (Cesta 1 dvojec) Studenec (Jarčji vrh 1 dv.), Sv. Križ (Naklo 1 dv.), Škocjan (Dobruška 1 dv.), št. Jernej (Sp. Gradišče 1 dv.). riutomer: Sv. Jurij ob Ščavnici (Biserke 1 dv.), Veržej (Banovci 5 dv., Ver-5 dv.). Maribor desni breg: Hoče jnazvanje 1 dv., Sp. Hoče 5 dv.), Poljane (Gor. Kleče 1 dv.), Rače (Creta,
Bvnica in Orehova vas po 1 dv.), Stu-
denci (Sp. Radvanje 1 dv.), Šmartno na Poh. (Smrečno 1 dv., Zg. Prebukov-je 3 dv.). Maribor levi breg: Sv. Kungota (Podigrac 1 dv.). Metlika: Metlika okolica (Bereča vas 1 dv., Črešnjevec
2 dv., Hrast 1 dv.), Podzemelj (Otok 1 dv., Primostek 1 dv.). Novo mesto: Trebnje (Gornje Medvedovo selo in Dol. Medvedovo selo po 1 dv.), Velika Loka (Pristava 1 dvorec). Celje mesto:
1 dvorec. Ljubljana mesto: Ljubljana
3 dvorci. Maribor mesto: 1 dvorec.
Svinjska rdečica:
Litija: Litija (Zg. Hotič 1 dv.), Št. Vid pri Stični (Št. Vid in Vel. Peca po 1 dvorec). Ljutomer: Trbegovci (Bolehne-ci 1 dv.). Maribor desni breg: Jelovec-Makole (Stranjske Makole 1 dvorec). Slovenjgradec: Št. Janž n. v. g. (št. Janž 1 dvorec). Št. lij p. T. (Straže 1 dvorec). Ljubljana mesto: 1 dvorec.
Perutninska kolera:
Maribor desni breg: Pobrežje (Dogoše 1 dvorec).
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 25. januarja 1934.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
P 19/34—1.	236
Oklic.
Tožeča stranka Horvat Štefan, pos. sin v Hotizi štev. 34, po dr. Stupici Marijanu. odv. v Dol. Lendavi, je vložila proti toženi stranki Horvatu Ivanu, sinu Mihaela (p. d. Kukšovemu), pos. v Hotizi, sedaj v Kanadi, radi 75 kanadskih dolarjev s prip. k opravilni štev. P 19/34—1 tožbo.
Narok za ustno razpravo se je določil na 21. februarja 1934. dopoldne ob devetih pred tem sodiščem v sobi št. 19, razpravna dvorana.
Ker je bivališče tožene stranke neznano, se postavlja dr. Strasser Armin, odvetnik v Dolnji Lendavi, za skrbnika, ki jo bo zastopal na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama ali ne imenuje pooblaščenca.
Sresko sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 15. januarja 1934.
*
R 27/34-2.	233
Amortizacija.
Po prošnji Bratec Karoline iz Orehovega pri Sevnici se uvaja postopanje v namen amortizacije nastopnih, po prosilcu baje izgubljenih vrednostnih papirjev, ter se tisti, ki jih ima, pozivlje, da uveljavi svoje pravice tekom šestih
mesecev od dneva te objave, sicer bi se po preteku tega roka izreklo, da vrednostni papirji niso več veljavni. Ozna-menilo papirjev:
Vložna knjižica štev. 5493 Hranilnice in posojilnice v Sevnici z vlogo 5.531 dinarjev 60 par, pet tisoč pet sto trideset eden dinar 60 par.
Sresko sodišče v Sevnici, odd. L,
dne 27. januarja 1934.
*
Va I 1507/33-12.	243
Ustavitev dražbenega postopanja.
Zahtevajoča stranka: Mestna hranilnica ljubljanska v Ljubljani, ki jo zastopa dr. Celestin Jelenec, odvetnik v Ljubljani.
Zavezana stranka: Zupan Franc, posestnik. Ljubljana, Tomšičeva ulica 3, radi Din 34.260-— s prip.
Izvršba z dražbo zavezančevih nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Poljansko predmestje, vk št. 258, ki jo je dovolilo to sodišče s sklepom, opr. štev. Va I 1507/33—2 se po smislu § 200., št. 3. izvrš. r. ustavlja. Pred pretekom pol leta po ustavitvi se radi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje. Zavezana stranka mora povrniti zahtevajoči stranki na Din 149'50 določene stroške v 14 dneh, da ne bo iz-vršbe.
Sresko sodišče v Ljubljani, odd. V. a,
dne 11. januarja 1934.
I 587/33-6.	235
Dražbeni oklic.
Dne 19. februarja 1934. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 21 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Beltinci, vi. št. 142 pod B 25/a.
Cenilna vrednost: Din 15.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 10.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-beuem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki jo nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dol. Lendavi,
dne 10. januarja 1934.
I 683/33-5.	237
Dražbeni oklic.
Dno 22. februarja 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 19 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Hotiza, vi. št. 93 pod B 17.
Cenilna vrednost: Din 2.000-—.
Najmanjši ponudek: Din 1.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri
dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Dol. Lendavi,
dne 15. januarja 1934.
I 600/83—5.	234
Dražbeni oklic.
Due 27. februarja 19134. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 10 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Žikarce, vlož. štev. 48.
Cenilna vrednost: Din 16.900-30.
Vrednost pritikline: Din 320-—.
Najmanjši ponudek: Din 2.466-50.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče Sv. Lenart,
dne 16. januarja 1934.
*
IX I 1301/33—13.	226
Dražbeni oklic.
Dne 28. februarja 1934. dopoldne ob desetih bo pri podpisanem
sodišču v sobi štev. 11 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga 1. Sv. Miklavž,
vi.	št. 248, 2. Sv. Miklavž, vi. št. 253,
3.	Digoše, vi. št. 302.
Cenilna vrednost: ad 1. Din 12.809-—, ad 2. Din 12.208—, ad 3. Din 3.000-—.
Najmanjši ponudek: adl. Din 9.540-—, ad 2. Din 8.139—, ad 3. Din 2.000-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Mariboru, dne 27. decembra 1933.
*
Va I 2454/33—6	215
Dražbeni oklic.
Dne 1. marca 1934, dopoldne ob pol e na j st ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 16 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga k. o. Ilova gora, vlož. št. 2i.
Cenilna vrednost: Din 63037-65.
Vrednost pritikline: Din 6.710-—.
Najmanjši ponudek: Din 42.025-10.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, jr priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 11. januarja 1934.
*
E Va 5706/32—15
216
Dražbeni oklic.
Dne 13. marca 1934. dopoldne ob poide vet ih bo pri podpisanem sodišču v sobi št, 16 dražba nepremičnin:
1. hiše v Studenčicah št. 8 z gospodarskim poslopjem, hlevom, svinjakom, kozolcem. vodnjakom, njivami, travniku gozdovi, pašniki, vrtom in stavbiščem;
2. njiva in 3. njiva, zemljiška knjiga k. o. Studenčice, vi. št. 85, 187, 198.
Cenilna vrednost: 1 Din 38.303-13;
2.	Din 267-80; 3. Din 702—, skupat Din 39.272-93.
Vrednost pritikline: Din 520—. Najmanjši ponudek: Din 26.443—. Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja* ki je ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Sresko sodišče v Ljubljani,
dne 18. jgnuarja 1934.
Proglasitev za mrtve.
214
Okrožno sodišče v Ljubljani je uvedlo postopanje, da se proglase spodaj navedeni pogrešanci za mrtve, ker se more o njih po § 240. o. d. z., odnosno po.§ 1. zakona z dne 31. marca 1918., drž. zak. št. 128, domnevati, da so umrli. Pogre-šance navedeno sodišče pozivlje, da naj se zglase pri njem, če še žive, ali naj mu dajo to kako drugače na znanje. OkrožP0 sodišče v Ljubljani je uvedlo glede spodaj navedenih pogrešancev postopanje v dokaz smrti po smislu § 24. o. d. z., ker je verjetno dokazano, da so umrli. Po preteku spodaj označenega roka in po sprejemu dokazov bo sodišče razsodilo o dokazu smrti. — Vsakdo, ki bi kaj vedel o katerem teh pogrešancev, naj to sporoči sodišču ali skrbniku.
Trne, rojstni dan, stan in bivališče pogrešanra
Bistvene okolnosti, na katere se opira predlog
Uvedbo postopanja predlaga
Ime in bivališče skrbnika
Dan in opr. št. oklica
Oklicni rok poteče dne
Justin Andrej, roj. 30. novembra 1802., Zirovski vrh 45.
Puperjan Marjana, roj. Pečnik, voj. 22. januarja 1860., Puštal.
Ludoviko Franc, roj. 29. novembra 1873., Jesenovo 41.
Jekovec Marija, roj. 29. novembra 1S79. v Pfibranu, nazadnje Ljubljana, Rimska c. 24.
Jamnik Franc, roj. 6. oktobra 1880., Stara Loka 32.
Odšel 1014. ob izbruhu vojne s 07. 'p. p.. 2. stotnijo, na rusko bojišče. Od takrat ni glasu o njeni.
Pred več ko 30 leti odšla na Koroško. Od takrat ni glasu o njej.
Odšel 1 1914. ob izbruhu vojne s 4. stotnijo 29. črnovojniškega bataljona na srbsko bojišče. Od takrat ni glasu o njeni.
Odšla leta 1014. v Prago, potem v Varšavo, 1. 1916. je izginila vsaka sled za njo.
brat Justin Franc
15. XI.
1933. Og 34/33
hči
Pečnik Marija
zena Ludoviko Helena
21. XII. 1933.
Og 55/33
29. XI.
1933. Og 51/33
moz Jekovec Ciril
Medved Jože, višji oficial, Ljubljana
22. I. 1934.’ Og 52/33
Odšel 1. 1914. ob izbruhu vojne s 5. dopolnilnim bat. 4. domobranskega polka na rusko bojišče. Od takrat ni glasu o njem.
žena Jamnik Agata
22. I. 1934.’ Og 61/33
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. V.,
dne 23. januarja 1931.
15. VI. 1934.
31. XII.
1934.
31. VII. 1934.
I. II.
1935.
31. VIII.
1934.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisala se je nastopna
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19. januarja 1934.
Besedilo: Jeras & Florjane, zastop-*tvo in trgovina čokolade, keksov in
bonbonov.
.Obratni predmet: zastopstvo in trgo-Vlna s čokolado, keksi in bonboni.
Družbena oblika: Javna trg. družba °d 3. januarja 1934.
Družabniki. Jeras Maks, trgovec v Ljubljani. Langusova 9; Florjane Josip, “ffovec v Mostah, Prešernova 9.
namestovanje upravičen: Tvrdko zastopa in zanjo podpisuje vsak družabnik samostojno, lako, da pod tiskano, “tampiljirano ali pisano ime tvrdke pristavi svoj lastnoročni podpis.
^krožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. januarja 1934.
Fi 11/34 - Rg A Vil 131/1
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
88.
Sedež: Duplica pri Kamniku.
Dan vpisa: 19. januarja 1934.
Besedilo: Žaga na Duplici, družba z o. z.
Vpišeta se poslovodji Remec Helena, tovarnarja soproga v Ljubljani, Kersnikova ul. št. 7. in ing. Bloudek Stanko v Ljubljani, Tyrševa cesta št. 17.
Za namestovanje upravičeni:
Izpremenili sta se točki »Sedmič« in -Osmič« družabne pogodbe, ki se gla-S:ta sedaj:
. Oe ima družba samo enega poslovodjo. zastopa isti družbo samostojno in Podpisuje tvrdko na ta način, da pod od kogarkoli pisano, tiskano ali s štampiljko natisnjeno besedilo tvrdke prijavi svoj lastnoročni znak. — Če pa dna družba več poslovodij, zastopata in Podpisujeta tvrdko družbe na gori najdeni način, vendar tako, da zastopata družbo po dva in dva poslovodji kolektivno in podpisujeta tudi tvrdko kolektivno. — Postavljen prokurist za celokupno podjetje zastopa in podpisuje tvrdko na isti način, pri podpisu pa hiora pristaviti vselej značko, ki označuje prokuro.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. januarja 1934.
Fi 42/34 — Rg C IV 254/2.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19. januarja 1934. Besei/iio: Commerce d. d.
Vpiše se član upravnega sveta Vokač Viktor, trgovec v Ljubljani.
Bkrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.. dne 18. januarja 1934.
Fi 39/34 - Rg B II 160/22
90.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19. januarja 1934.
Besedilo: Lux, družba z o. z.
Z odstopno pogodbo in pogodbo v iz-premembi družbene pogodbe z dne
10.	januarja 1934., posl. št. 19.418, se je izpremeniia družbena pogodba v točkah »Tretjič«, »Petič« in »Sedmič«.
Obratni predmet odslej še: trgovanje s parketi v deščicah in ploščah in gradbenim materialom.
Izbrišeta se poslovodji Heinrihar Fran ml. in Heinrihar Minko, vpišeta pa poslovodji Pirc Gabrijel, stavbenik v Ljubljani, Prisojna ul. 3 in Pirc Zlatko, zasebni uradnik od istotam.
Poslovodji zastopata družbo oba skupno kolektivno, isto tako podpisujeta firmo tvrdke oba poslovodji kolektivno na ta način, da pod pisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno besedilo tvrdke pristavita oba poslovodji kolektivno svoja lastnoročna podpisa.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. januarja 1934.
Fi 63/34 - Re C IV 181/4.
*
91.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19. januarja 1934.
Besedilo: Modni atelje Hity, družba z o. z.
Izbriše se poslovodkinja Hity Albina, vpiše pa kot poslovodkinja Ružička Juda, zasebnica v Ljubljani, Grad Tivoli. Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 18. januarja 1934.
Fi 64/34 — Rg C III 105/8
*
92.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19. januarja 1934.
Besedilo: »Posredovalec«, univerzalni informacijski in posredovalni bureau, družba z o. z.
Na občnem zboru dne 3. I. 1934. se je izpremeniia točka »Prvič« družabne pogodbe.
Besedilo tvrdke odslej: J. Žirovnik, družba z o. z.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 18. januarja 1934.
Fi 33/34 — Rg C II 165/12
Konkurzni razglasi
93
St 1/34—2.	225
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Langusa Mirkota. trgovca v Vurbergu pri Ptuju.
Konkurzni sodnik: dr. Poznik Aleksander, starešina sreskega sodišča v Ptuju.
Upravitelj mase: dr. Fermevc Ivan, advokat v Ptuju.
• Prvi zbor upnikov pri sreskem sodi-
šču v Ptuju dne 8. februarja 1934. dopoldne ob devetih.
Oglasitveni rok do 24. februarja 1934.
Ugotovitveni narok pri imenovanem sodišču dne 26. februarja 1934. dopoldne ob devetih.
Okrožno sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 26. januarja 1934.
Razglasi raznih uradov in oblastev
Broj: 195—VI—1934.	211-3-2
Predmet: Primaljski tečaj u Zagrebu u godini 1934/35.
Nat ječa j.
Na temelju § 41. točka 4. zakona o bamskoj upravi, člana 15. Pravilnika za babičke škole u Kraljevini Jugoslaviji od 27. maja 1927. a po predlogu Upravnika Kr. babičke škole u Zagrebu od
28.	decembra 1933. broj 277 raspisujem ovim natječaj za prijem 50 (petdeset) učenica u redovni školski huhičkj tečaj u Zagrebu, koji počimlje 15. aprila 1934. godine i trajati če 18 mjeseci.
Molbe za prijem u školu šalju se Kr. Banskoj upravi VI. odjelenje u Zagrebu do 28. februara 1934. zaključno i to pu-tem nadležnog sreskog ili gradskog načelstva. Kandidatkinje imadu molbam priložit i sl jedeče dokumente:
1. Uvjerenje, da nisu mladje od 24. ni stari je od 35. godina;
2. Uvjerenje od nadležnih opoina, da su dobrog vladanja;
3. Odobrenje od muža, ako su udate, a rešenje duhovnih i gradjanskih su-dova, ako su razvedene;
4. Svjedodžbu da su svršile najmanje četiri razreda osnovne škole;
5. Lekarsko uverenje, da su tjelesno i duševno zdrave, da nisu trudne i da su sposobne za vršenje babičkog poziva.
Od 50 učenica školovati če se polovica o svom trosku a polovica o banovinskem trošku.
Medju učemice, koje se školuju o svom trošku spadaju i one, boje su upučene kao pitomioe od strane samoupravnih tijela, čije su izdržavanje dotična tijela dužna da plačaju.
O banovinskom trošku primaju se samo one učenice, koje dokazu pore-skim ili opštinskim uvjerenjem, da su tako siromašne, da ne mogu da plačaju za svoje školovanje.
Sve učenice bilo da su o svom ili da su o banovinskem trošku, imaju stan i hranu u školi i plačaju pri stupanju u školu 2500 dinara odjednom ili u jed-nakim mjesečnim obrocima za nabavu babičkog pribora.
One učenice, koje se školuju o svom trošku plačaju u ime internatskih tro-škova mjesečni doprinos od 500 dinara unapred i školarinu u smislu Pravilnika za izvršenje Tr. broj 318 a, (vidi tačku 5. § 45. zakona o izmjeuama i do-
punama zakona o taksama od 25. marta 1932. godine).
Kraljevska banska uprava Savske banovine u Zagrebu Odjelenje za socijalnu politiku i narodno
zdravlje VI.
U Zagrebu, dne 20. januara 1934.
• Po naredbi bana:
Načelnik Dr. Hribar v. r.
»j.
No. 646/2.	238
Razglas.
Dobovičniku Emilu. nez. sinu Marije, rojenemu 20. januarja 1906. v Celju, samskemu delavcu brez premoženja, stanujočemu v Gaberju, Tovarniška ul. št 16, se je glasom razsodbe sreskega sodišča v Celju Kps 1026/33—10 z dne 14. novembra 1933. izrekla v smislu § 55. kaz. zak. prepoved posečanja gostiln (krčem) za dobo 1 leta. Prepoved velja od 18. januarja 1934. do 17. januarja 1935.
Sresko ‘načelstvo v Celju, dne 25. januarja 1934.
*
No. 11.550/9.	244
Razglas.
Sresko načelstvo v Šmarju pri Jelšah razpisuje na podstavi § 95. zali. o obrtih in § 7. pravilnika za izvrševanje dimnikarskega obrta natečaj za dimnikarskega poslovodjo pri dimnikarski vdovi Kecclja Alojza v Kozjem.
Reflektanti naj vlože prošnje z ustreznimi prilogami pri sreskem načelstvu v Šmarju pri Jelšah v 30 dneh po objavi razpisa v »Službenem listu«.
Sresko načelstvo Šmarje pri Jelšah, dne 22. januarja 1984.
*
Štev. II/a 643/97/1934.	209—2—2
Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, r. z. z o. z.: odobritev pekarne.
Razglas.
Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Mariboru, r. z. z o. z., je tu uradno zaprosila, da se ji odobri električna pekarna v Mariboru, Rotovški trg 2.
V sled te prošnje se v smislu § 107.,
108.,	109. in 113. obrtnega zakona in § 73. in sl. z. u. p. odreja komisijski ogled in obravnava
na četrtek, dno 8. februarja 1934. ob 15. uri na kraju samem v Mariboru, Rotovški trg 2.
Načrti električne pekarne so do dneva komisijske obravnave interesentom na vpogled pri podpisanem uradu. V tem roku je pri istem uradli vložiti eventualne prigovore proti odobritvi električne pekarne, najkesneje pa je te prigovore vložiti na dan komisijske obravnave vodji komisije. Ugovori po tem roku se ne bodo upoštevali, temveč se bo o pro-
jektu odločilo brez ozira nanje, v kolikor ne bo javnih zadržkov. Interesenti se vabijo, da se obravnave udeleže.
Mestno načelstvo v Mariboru,
dne 22. januarja 1934.
Mestni načelnik: dr. Lipold s. r.
H*
Stev. 169.	205-3-2
Razpis dobave.
Za dobavo potrebščin za bolnico za duševne bolezni v Ljubljani in za bolnico za duševne bolezni na Studencu v času od 1. aprila do 30. septembra 1984. se razpisujejo ponudbene licitacije, ki se bodo vršile po določilih členov 86. do
98.	zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za izvrševanje tega zakona, in sicer:	a) v ponedeljek, dne 5.
marca 1931. ob 11. uri, ho pismena licitacija za dobavo vseh vrst mesa in slanine, mleka in kruha; b) v torek, dne (5. marca 1934. ob 11. uri, bo pismena licitacija za d°bavo špecerijskega blaga ter moke in mlevskih izdelkov.
Natančnejši pogoji in navodila za udeležbo pri licitaciji se dobe v pisnrui bolnice za duševne bolezni v Ljubljani, Poljanski nasip št. 52.
Ako ta. prva licitacija iz kakršnegakoli vzroka ne bi uspela, bo v skrajšanem roku v istem prostoru in z istirrnl pogoji drugn pismena licitacija dne 26. marca, odnosno 27. marca 1934.
Uprava bolnice za duševne bolezni Ljubljana - Studenec v Ljubljani,
dne 24. januarja 1934.
*
Št. 75/34.	232 3—1
Razpis nabave.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani razpisuje pismeno ofertno licitacijo za dobavo živilskih in hišnih potrebščin ter kuriva za čas od 1. aprila do 30. septembra 1934., in sicer:
1. mesa, mesnih izdelkov, slanine;
2. moke, mlevskih izdelkov;
3. kruha;
4. mleka in mlečnih izdelkov;
5. špecerijskega, kolonialnega blaga, hišnih potrebščin; in
(!. koksa, premoga-lvockovca.
Licitacija se bo vršila v četrtek, dne
8.	marca 1934. ob 11. uri v pisarni bolnice.
Podrobni pogoji se dobe pri podpisani upravi.
Uprava drž. bolnice za ženske bolezni v Ljubljani,
dne 27. januarja 1934.
*
Opr. št. 212/4—1931 —18	241
Razpis.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani razpisuje v svojem zobnem ambulatoriju v Ljubljani eno mesto pogodbenega zdravnikn-specialista za bo-
lezni ust in zob. Podrobna pojasnil®
daje urad v sobi št. 201.
Lastnoročno spisane prošnje, opremljene z vsemi potrebnimi dokumenti, je predložiti uradu po pošti ali osebno (soba št. 205) do vštetega
14.	februarja 1934. do 12. ure.
Prošnjam je priložiti naslednje priloge: rojstni in krstni list, domovnico, dokaz o ureditvi vojaških obveznosti, vsa po-trebna strokovna spričevala in dokazil® o dosedanjem službovanju.
Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani, dne 25. januarja 1934.
Razne objave
228
Objava.
Filipič Jakob, italijanski državljam roj. 1. 1913., v Lazcu obč. Cerkno (Italija). sem izgubil dovoljenje za zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji, izdano dne
5.	oktobra 1931., št. VI. No. 16440/3, od kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani, ter ga proglašam za neveljavno.
Filipič Jakob s. r.
*
223
Objava.
Izgubil .sem akademsko legitimacijo tehnične fakultete univerze v Ljubljani na ime: Lah Ivan. Proglašam jo za neveljavno.
Lah Ivan s. r.
Objava.
Kotnik Anton, državni cestar, Loka štev. 17, obč. Frankolovo, sem izgubil Saobračajno knjižico br. 3701. glasečo se na ime Kotnik Anton, uradno popravljeno Ivan. izdano v Celju dne 13. septembra 1933. za bicikel znamke Styria št. 1081. Tablica št. 87901. Proglašam jo za neveljavno.
Kotnik Anton s. r.
*
239
Objava.
Izgubil sem dovoljenje za zaposlitev v kraljevini Jugoslaviji, izdano od obl. inšpekcije dela v Mariboru dne 24. novembra 1927., št. 1444/T., na ime: Lfissig Erich ter ga proglašam za neveljavno.
Liissig Erich s. r.
*
231
Objava.
Izgubil sem odpustnico petrazredn« osnovne šole na Raki. izdano leta 1921» glasečo se na ime: Tomažin Anton.
Proglašam jo za neveljavno.
Tomažin Anton s. r.
Smednik št. 6, občina Raka.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik: 0. Mihalek v Ljubljani.