Dr. Guthi Loma: Detektivski roman. — Iz madžarščine prevedel F. Kolenc. — Na vse odgovorim. Naglašam, da svoje mnenje podpiram predvsem s subjektivnimi in psihičnimi razlogi. Kak vzrok je moral imeti Elija Berger, da je umoril Berenyja? — Ljubosumnost? — Saj vemo, da hčere Franca Horvata niti poznal ni. Na Horvatovem stanovanju nikdar ni bil. Njegovi bolezni je pripisovati, da je sporne, zbadljive narave; sam zase je živel, družbe se je izogibal in tako je težko verjetno, da ibi dekle kje drugod videl. — Ali pa je morda iz maščevalnosti moril? — Prosim: ako dokažete, da je poznal Berenyja, da je enkrat, le enedinkrat govoril z njim, dopustim, da se je iz neznanega vzroka vzbudila v ^jem maščevalnost; dasi mu ne pripisujem tako močne volje in toliiko energije, da bi maščevanje izvršil. Toda, kakor vem, nimamo nobenega dokaza, da je umorjenega moža poznal! . . . — To je res! % . . No vidite! — Na moje ugovore bi lahko odgovonili, da so ga materijelni razlogi silili k umoru. — Na to pa je sploh neumno misliti. Denar Nikolaja Berenyi in vse predmete, ki imajo kako vrednost, smo našli nedotaknjene na licu umora. Elija Berger je bogat mladenič. Iz izpovedi strica vemo, da je velik del denarja prištedil. Ni pijanec, ne igra . . . Ako bi bil potreboval denar, bi mu ga stric gotovo dal na razpolago. In ta okolnost odloono izključi domnevo, da je bil najet za umor. Ker najeti se da le človek, ki iraa od umora tudi sam korLst, ali pa, ako je dobro plačan. Potem pa tudi, če kdo koga najame za tako strašen zločtn, dobro izbere svojega oloveka; slabotnega, sušičavega cloveka se pri umoru ne posluži, četudi bi se sam ponudil. In nadalje aprejme tako vlogo le pokvarjen človek. — Tako je. V vsem soglašam z vami, toda pred jasnimi dokazi ne moremo zapirati oci. — Toda ako so moje premise pravflaie, ti inavidezni dokaa gamj ^ ^^ ^delo . . . Kaj se da raztožiti iz one- ga skrivnostnega pisma? Da je bil grbavec za umor najet. Ta podmena pa je — kakor sem že rekel — absurd. Oni strgani peigoldinarski bankovec je Elija Berger sam izročil poMoiji. Ako bi bil v resnici zlofiinec, bi tisti važni dokaz iiničil ali sknil, samovoljno pa bi ga nikdar ne dal iz rok. Kar pa se naposled tiče izpovedi cukrarja, niti najmanj ne dvomim o njegovi dobri veri, toda dosedanji moji podatki kažejo, da se g. A. Fischer glede osebe moti. Nazadnje pa v Budimpešti ni le enega grbavca. Ni nemogoče, da je umor izvršil majhen, sušičav človek, grbavec svetlih oči, toda ita ne more biti Elija Berger . . . Berger je sploh dokazal tudi svoj aliibi; za časa umora je bil v operi. Stric mu je kupil vstopnico, hišnik pa ga je spremil do gledališča. — Samo do vhoda. Teg^a ne ve, ali je šel na gledalski prostor. — Iz česar ne moremo doikazovali, da ni šel noter... — Vi torej brezpogojno verujete v nedolžnost Elije Bergerja? — Brezpogojno. In zato bom še danes predlagal, da se takoj izpusti. Ubogi grbavec je zelo bolan; razburjanja, ki so v zvezi s preiskovalnim zaporom, bi le pospešila njegovo smrt. Težka odgovornost bi nas zadela, ako bi ga še nadalje držali v zaporu . . . Tuzar, ki je ves čas stal prl oknu, ki se je odpiralo na Zrinjskega ulico in je pozorno poslušal kraljevega pravnika, se je opogumil in posegel vmes: — Nasprotno bi nas zadela težka odgovornost, ako bi dali Eliji Bergerju priliko za beg . . . Zelo mi je žal, da sem nasprofcnega mnenja, ker trdno sem prepričan, da tega iimora ni iizvršil nlkdo drugi, ko Elija Berger. — Moloite! Ne vtikajte se v naše zadeve! Vi se na to ne razumete! — Toda prosim . . . — Ne ugovarjajte! — Enkrat za vselej vas opozorim, da v bodoče ne prestopate svojega oblastnega kroga, drugače bodete dmeli z menoj posel. Vi ste dobili nalog, da izsledite grbavca in ga pripeljete pred g. kapetana, v slučaju, da ga najdete. Pravice, da ga zaslišite, niste imeli. Ravnotako ne za to, da mu odvzamete pismo. Kar je dovoljeno kapetanu in preiskovalnemu sodniku, tega vl ne smete sto- riti! Vi ste navaden detektiv in se morate ravnati po navodilih predstojnikovih! Ste me razumeli? — Razumel, g. pravnik. — Nezaslišana drznost! — En, dva uspeha, ki pa sto jih — to ponavljam — dosegli slučajno, sta vam prevec vzbudiila samozavest. Priznati morate, da ste tudi sedaj ustrelili kozla . . . Drug detektiv bi na vašem mestu Imel več uspeha. Ko da ste se hote oddaljili od pota, po katerem bi na lahek nafiin našli pravega zlodinoa. — Piosim, kateri je tisti pot? — Povem vam. Kakor vem, ste zaslišali tudi gospo Horvat. Povedala vam je, v kakem odnošaju je bil Gida Berenyi z umorjenim bratom . . . Po njegovem bogastvn je hrepenel. Neprestano ga je nadlegoval; trudil se je, da ga odvrne od zakona, maščevanje je koval zoper njega. — Pred umorom mu je poslal pismo, v katerem ga k sebi vabi . . . Bilo je torej edino v njegovem imteresu, da se Nikolaj Berenyi odseli iz tega sveta . . . In namesto tega, da bi krog hiše Gide Berenvi raziskovali, ste le grbavca po dili, drugega pa ste pustili bežati. Ubogi Tuzar! Tako se je počutil, ko olovek, ki ga v grozni vročiai polijejo z mrzlo vodo . . . Vesel je bil, da je ušel iz kapetanove sobe. Pri vratih se |e zaletel v orjaškega detektiva. — Mojster, kaj novega? — Nagrado sem dobil. . . Pohvalili so me. — Napredoval sem . . . Ali ne vidiS, kako sijajno sem razpoložen? — Potem živeli! Greva pdt! .— Nimam nič proti. — Hodi, &inko: naipijeva se do č» ne zemlje ... VI. Zelenoold zdravnik. Mihael Tuzar se je vso noč brez spanja preraetoval v postelji. Njegova ambicija je bila žaljena, ker ga je pravnik tako neusmiljeno obrisal. Hejl Lahko je pravniku! — Snov za raziskovanje ima nabrano. Ubogi detektiv z veliko težavo nabere in zbere podatke, on pa komodno izbere to, kar lahko uporabi, m patean na podlagi tega sestavi ovad- bo. Kaj se om briga za trudapobio detektivovo delol Vsede se h gotovemu obedu, z dobrim apetitom je in v pekel pošilja kuharja, ako včasdh slucajno prevefi soli juho . . . To ga boli najbolj, da redarni kapetan niti besede mi izpregovoril v njegovo obrambo, dasi je vedel za vsak njegov korak in ga je cc*lo pobvalil za spretnost. Kdo je rslišal, efa general samo v izniagi hoče imeti del, za poraz pa pro^tega vojaka krivi! — No, nič za to! Šel je on že preko večjih stvari. Pri zaslišanju ®e že pokaže, da je imel on prav, ne pa ta prostaški pravniik. Časa je imel dovolj, da je lahko zopet premislil, kar je na ipolicijii slišal . . . — No, kolikor toliko ima prav ta pravmik. Dokazano ni, da je grbavec poznal umorjenega mladeniea; ako pa ga ni poznal, se vldjub podatkom lizsledovanja čudno sliši, da bi dobro situiranega, poštenega Ellijo Bergerja, ki je ves čas neoporečno živel, za umor najeli. Mnogo dokazov je zoper atijega, naVidezno ima vseeno pravniik prav. Oni mir, s katerim je Berger poslušal grozno obdolžMev, ona iskrena nevolja, s katero je protes.tiral zoper obdolžitev, je v vsakem lahko vzbudilo vtis nedolžnosbi . . . Logični zakcm in zdrava pamet narekujeta, da je grbavec nedolžen; moj nagon pa pravti, da je on morilec. Ako vse drugo pustimo na stran, ostane ono skrivnositno pismo, z ozirom na katero je Berger odrekal vsako pojasnilo. Sto proti enemu, da je med pismom in umorom vzrocna zveza . . . Kdo ve? Morda je raviio Gida Berenyi pisal to pismo! Pravnik je najbrž dobro tipal, ko je rekel, da izpoved gospe Horvat na Gido Berenyija obrača pozomost. Edino njegov interes je hil, da so Nilkolaja usmrtili . . . Le 7, usmrtiitviijo je laihko prepreoil zakon, da bi potem lahko dobil do rok posestvo edinega brata . . . \t tega pa me sledi, da je grbavec nedolžen, marvec da je zločinslci tovaniš Gida Berenyi. Eden je podpihovalec, dnigi pa storilec . . . Najprej tireba ugotoviti, kdo (je pisal ono piisnio, oztroma poiskati treba podpihovalca . '. . Z načrtom je bil gotov in daSi se je nekoliko prenagliil, oe mora piiznati, da ga je ženialno zamislil. Grbavca so izpustili iz ječe, odpotoval pa ni Doma je ostal. DetektLv se je odločil, da ga ujame v past. Pisal mu bo pismo, po pisavi popolnoma enako onemu skrivnostneinu pismu. Verjetno je, da se grbavec pokori skrivnostnemu iilcazu in obišoe nepoznanega avtorja pisma. Skooil je iiz postelje in napisal pismo: »Prfidi! Čakam te!« — Izvrstno je znail pomarejati. V par trenutkiih }e bil gotov z zvestim prepisom pisma, ld ga je našel v grbavčevi denarnioi. Narisal je tudi mrtvasko glavo. Pismo je dal v oviteik, napisal naslov, potem pa se je bitro oblekel, a ne v vsakdamjo sivo obleko. Na obraiz si je pritrdil brado, pod nos špičaste brke. Obleikel je čnn jopič, ponošene plave hlace, na glavo je natalcnil mehek crn klobuk, široki krajec sii je uravnal spredaj navagor, zadaj pa si ga je potegnil dol do vratu. Pogledal i}e v ogledalo in si zadovoljno menoal roke. Sobarica je komaj spoznala detektiva, kx se je prelevil v premogarja. P4smo je vrgel v najbližnji poitni nabiraiinlk, potem pa se je podal v Velikopoljsko ulico na stražo. Zjutraj od osme popoldaii do dveh je postopal pred grbavoevo hišo. Med tem časom se je pojavil na ulici hišniik, bivši redar. Tuzar ga je hotel preizkiisiti: ali ga spozna v tej oblekL Pristopil je k njemu, mu pogledal v o5i in prosil ognja. Oni mu je brez vsake slutnje dal cigaro, da si je lahko prižgal. — Krog poldan je prisel pismonoša. Gotovo mu sedaj izrocii pismo. Premeteni detektiv se ni varal v racunih . . . Nekako krog dveh je Elija Berger stopil sikoz vrata. Previdno se je ozrl krog sebe, ali ga morda ne vidi kak tmanec, potem pa je šel. Tuzar, da ne bi vzbujal suma, je pred njim korakal . . . Na voglu Andrašijeve ulice je fijakerska postaja. Grbavec se ustavi; razmišlja, ali bi z vozom nadaljeval pot, toda hitro se premisli in peš gre skozi Akacdjsko ulico na Kerepeško uilico, na Jožefovo oesto Ln odtam v Pratersko ulico. Pred hišo št. 18 se ustaVi in izgine skozi vrata. Tuzar se šele sedaj domMi, da se je nerodno prenaglil. Storil je napako, ki se sploh ne da popraviti. Elija Berger namrreč ne sluti, da je pismo, ki ga je opoldan dobil, pKMiarejeno. Sedaj gotovo izve, da je goljufan in bode v bodoče bolj previden. Mogoče oelo odpotuje. Slutnja se vzbudi tudi v omem drugein in vsega bo konec! — Lase ai je pulil od jeze . . . Videl je, kako je Berger pooasi šel v prvo nadstropje in pozvonil pri vrati nasproti stopnicam. Kakor se zdi, ni biJo doma nikogar, ker se vrata niso odprla . . . Grbavec je nekaj časa čakal, potem pa je prišel dol po stopnicah na ulioo in ee podal proti Jožefovi cesti. Tuzar si je odahroil. Velika sreoa, da tujca ni bilo doma. Se razume, da je šel v nadstropje, da izve, pri kom je pozvonil grbavec. I*red vrati je bila steklena tablioa z napisom: »Dr. Deziderij Popp, zdravnik vsega zdravilstva. Ordinira od 3. do 5. ure.« — Berger je torej zdravnika iskal in ker ga ni našel doma, se pozneje najbrž vrne. To pa trel>a na vsak naoin preprečiti. Hitel je na policijo, da bi našel Kopeka. Orjak ravno v tistem trenutku stopi iz sobe poliicijskega svetnika Žarmay. S povešeno glavo in kiselim obrazem se opoteka po hodniku. Gotovo so ga obdelali do črne zemlje; najbrž je zopet strelil kakega osla. — Kopek, stoj za trenutek! — Kdo me kliče? — Sinko, ali me ne poznaš? — Mojster! V tej obleki? ... — No, kaj je? Zalkaj si tako potrt? — Zopet so mi ukradli zlato uro! —Reči moram, lep detektiv si! — Gotovo so mislili, da si kak dobrodušen dedec z dežele. — Mogooe. Ta kožuh sem imel na sebi tudi takrat, ko so mi denarnioo izmalcniili. — K vnagu s tem kožiuhom- — Radi velikanske postave te tako spoznajo že iz kilometerske daljave . . . Vidiš, sinko, dobro bi bilo, ako bi se tudi ti privadil umetnosti prelevanja . . . Recimo, da bi se v pol uni preoblekel v prtljaižnega nosača. * — Joj, prosim, na to se ne razumem! — Posknsi! — Tu imaš deset goldinarjev. Na Novem trgu si kupiš jopič in kapo. Kar ostane, je tvoje . . . Potem greš na grbavčev dom. — Zakaj? — Poslušaj! Glej mi v oci, ko ti govoniin! — Poves mu, da te je poslal dr. Deziderij Popp iz Praterske ulice. Ne pozatni: dr. Deziderij Popp! — Grem. — Ali se ti je zraešalo? Niti ne veš, kaj mu moraš sporooiti . . . G. doktor zelo obžaluje, da se je moral g. Elija Berger zastonj truditi, v naglioi je bil iK>kli>caii k nekemu bohuiku. (DaJje ]>riIhodiiii-5.)