Izhaja vsak četrtek
UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Martiri de.lla Libertli (Ul. Commerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casella post.) Trst 431. Pošt. č. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini
NOVI LIST
Posamezna Številka lir 35.-
NAROCNINA: tromesačna lir 400 - polletna lir 750 - letna lir 1450 • za inozemstvo: tromesečna lir 700 - polletna lir 1300 - letna lir 2600. Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr.
ŠT. 391
TRST, ČETRTEK 8. MARCA 1962, GORICA
LET. XI.
MINISTRSKI PREDSEDNIK FANFANI JE PREDSTAVIL NOVO VLADO
PROGRAM NOVE SREDINSKO-LEVIČARSKE VLADE
Ustanovitev samoupravnih dežel - 18 milijard za štipendije dijakom - Postopna odprava spolovinarstva - Načrtovano gospodarstvo - Preosnova davčne politike
V rimski poslanski zbornici že od sobote traja razprava o programatičnem govoru,! ki ga je v petek imel ministrski predsednik j Fanfani, ko je parlamentu predstavil novo, vlado. V razpravo so doslej posegli številni Poslanci, med njimi komunistični prvak Togliatti in glavni tajnik socialistične stran- j ke Nenni. Ker so se k razpravi javili še' mnogi drugi poslanci, se predvideva, da bo ' zbornica glasovala o zaupnici v soboto, tako da bo senat pričel razpravo v ponedeljek in bo vlada lahko začela z rednim delom šele konec prihodnjega tedna.
Čeprav je bila vsebina Fanfanijevega govora v glavnih obrisih že prej znana, je nied italijansko javnostjo vladalo zanj veliko pričakovanje. K temu je pripomoglo slasti pisanje dela italijanskega tiska, ki je iz nasprotovanja novi vladni koaliciji ir, zlasti njenemu programu napovedoval tolikšne spremembe v zunanji in notranji Politiki, da bi nepoučen bralec mogel skoraj sklepati, da se v Italiji odslej na stežaj odpirajo vrata komunizmu.
Poznavalec italijanskih razmer pa je že prej vedel, da je takšno pisanje popolnoma Pristransko in preračunano, a o tem se sedaj lahko vsaikdo prepriča, če samo bežno Pregleda Fanfanijev govor.
ZUNANJA POLITIKA
Iz njegovih besed predvsem izhaja, da vsaj v bližnji bodočnosti ne bo nobene velike spremembe v italijanski zunanji politiki. Ta — je dejal Fanfani — bo temeljila na teh glavnih točkah: na zvestobi at'ant-skemu zavezništvu, na težnji, da si Zahod pridobi nove simpatije pri narodih, ki v Zadnjih časih postajajo neodvisni, in na vztrajnem prizadevanju, da se skupno 7 Zavezniki onemogoči katerakoli grožnja in da se še odprta vprašanja uredijo s poga jan ji.
Novost — če lahko tako imenujemo — Predstavlja pa Fanfanijev poudarek, da se bo Italija upirala, da bi se v sklopu atlanf. skega zavezništva ustanavljale ožje vodilne skupine in da bo zahtevala, naj se zasliši n.jeno mnenje in naj se ji omogoči tesnejše sodelovanje pri razpravi o problemih, ki zadevajo varnost in mir.
Vse to, kot vidimo, nikakor ne pomeni, da namerava nova vlada opustiti svojo dosedanjo atlantsko politiko, kot ji zaradi sodelovanja s socialisti očitajo njeni nasprot niki, temveč predstavlja kvečjemu zeljo in voljo po enakopravnosti med državami, ki dvorijo Atlantsko zvezo, oziroma po prizna-
nju Italiji tistega vpliva v zvezi, ki ustreza njeni dejanski moči.
Fanfani je nadalje potrdil veljavnost po litike evropskega gospodarskega in političnega združevanja, se pravi, da je odobril delo prejšnjih vlad v zvezi z Evropskim skupnim tržiščem in z drugimi oblikami sodelovanja med zahodnoevropskimi državami.
NOTRANJA POLITIKA
Največ pozornosti pa je ministrski pred sednik posvetil notranjepolitičnim proble- \ mom. Napovedal je več, tudi korenitih spre-1 memb, vendar ne takšnih, kakršne so pre j rokovali desničarski listi.
Kar zadeva deželno ureditev, je izjavil, da bo vlada poskrbela, da se čimprej usta novi samoupravna dežela s posebnim sta tutom Furlanija-Julijska krajina. Za ostalo dežele bo vlada do 31. oktobra tega leta predložila parlamentu zakonske osnutke, ki so potrebni za njihovo ustanovitev. Volitve deželnih svetov pa bodo po državnozborskih volitvah v letu 1963.
Glede Južnega Tirola je dejal, da se bo vlada ravnala po sklepih in priporočilih posebne komisije, ki jo je ustanovil bivši notranji minister Scelba in 'ki še ni zaklju čila svojega dela. Fanfani je nadalje napovedal preureditev in modernizacijo javne uprave, za kar bo skrbelo ministrstvo za
reformo birokracije. Predvidena je tudi sprememba nekaterih zakonov o javni varnosti, in sicer v skladu z razsodbami ustavnega sodišča.
Desetletni načrt za preureditev in izpopolnitev šolstva se ne bo izvedel. Denarna nakazila, ki jih je predvideval ta načrt, se bodo potrošila v treh letih (do vključno 1. 1965). Sestavljen pa bo nov načrt, in sicer na osnovi artkete, ki jo bodo izvedli do 31. marca 1963.
O vprašanju denarnih podpor zasebnim šolam 'bodo razpravljali, ko bodo proučevali celotni problem šolstva. Za štipendije revnim dijakom bo določenih šest milijard lii letno, in to do vključno leta 1965.
ZA ODPRAVO GOSPODARSKIH i	NERAVNOVESIJ
Zaradi gospodarskih neravnovesij, ki obstajajo med raznimi predeli v državi in med raznimi gospodarskimi panogami je nastopil čas — je dejal Fanfani — da se začne izvajati načrtovana gospodarska politika. Z njo pa se ne bo odpravila ali ovirala zasebna pobuda v gospodarstvu, temveč se bodo na ta način le izpolnile naloge, 'ki jim zasebniki niso več kos ali ki jih nočejo izpolniti.
Ministrstvo, ki bo odgovorno za novo politiko, se bo imenovalo ministrstvo za proračun in za načrtovano gospodarstvo.
Socialisti bodo branili vlado
V kmetijstvu bo vlada podpirala odprave spolovinarstva. Kmetom bo pomagala, da postanejo lastniki zemlje, ki jo obdelujejo, in to s posojili s 2% olbrestno mero, ki se' bodo lahko vračala tudi v 40 letih. Posebni i ulkrepi so predvideni za hribovita in brdo- * vita področja. Bivši spolovinarji, ki bolo postali lastniki zemlje, bodo začasno oproščeni daVkov, kar bo veljalo tudi za Ikmete, če bodo korenito izboljšali ali preuredili svoja posestva. Kmetovalcu, ki 'bo podedoval posestvo, ne bo treba plačati ob prepisu premoženja dosedanje takse, a bo mora) dokazati, da namerava tudi v bodočnosti opravljati kmečko delo. Posebnih olajšav bo deležen tudi kmetovalec, če bo kupil I deleže, na 'katere so vknjiženi bratje ali j sestre ter druge osebe, ki se ne bavijo s kmetijstvom. Predvidena je nadalje preurc-; ditev katastrskih cenitev, kar pride v poštev pri določevanju davkov na zemljišča, ki se bodo v bodočnosti odmerjali na osnovi proizvodnosti.
DAVČNA IN SOCIALNA POLITIKA
Glede električne energije se vlada obvezuje, da bo v treh mesecih predložila par lamentu »ukrep o smotrnem poenotenju vsedržavnega električnega sistema«. V primeru podržavljanja pa bo vlada izplačala dosedanjim lastnikom odškodnino. Proizvodnja jedrske energije pripada državi.
Znatne spremembe so predvidene v davč-ni politiki, kjer se bo predvsem izpopolnila in poostrila služba za ugotavljanje dohodkov posameznih davkoplačevalcev. O socialni politiki je Fanfani dejal, da se bodo gradile nove bolnišnice in stanovanjske hiše ter da se bodo zvišale minimalne pokojnine. Napovedal je tudi, da se bo izvedel tisti člen ustave, ki govori o sindikatih (njihovo pravno priznanje in veljavnost pogodb, ki jih ti sklepajo), ter omenil še nekatere ukrepe v prid delavcev.
(Nadaljevanje na 2. strani)
RADIO TRST A
• NEDELJA, 11. marca, ob: 9.00 Kmetijska oddaja;
9.30 Slovenski narodni motivi; 10.00 Prenos maše iz stolnice Sv. Justa; 11.30 Oddaja za najmlajše: »Rdeča kapica« (Grimm - Lojza Lombar); 12.15 Vera in naš čas; 12.30 Glasba po željah; 13.00 Kdo, kdaj, zakaj — Odmevi tedna v naši deželi; 15.40 Portret v miniaturi: Claudio Villa; 17.00 Za smeh in dobro voljo (Ponovitev); 19.15 Nedeljski vestnik; 21.30 Koncert Trio Verone k — Risto Savin: Trio v g-mo!u;
22.00 Nedelja v športu.
a PONEDELJEK, 12. marca, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Mladi solisti; 19.00 Postni govori — Oskar Simčič: »Zgodovinski okvir Jezusovega življenja«; 20.30 Antonio Smareglia: »Istrska svatba«, opera v 3 dej. Približno ob 21.20 »Opera, avtor in njegova doba«, nato Havajski motivi.
• TOREK, 13. marca, ob: 13.30 Glasba po željah;
18.00 Radijska univerza — Tone Penko: Hormoni. »Pa poglejmo še v celoti vse hormone«; 19.00 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše; 20.30 Krstna predstava v tržaškem gledališču »Giuseppe Verdi« — Giulio Viozzi: Poganski kamen, pripravil Pavle Merku; 21.00 Slovenske Lavre — Martin Jev-nikar: »Oton Zupančič in Albertina, Julijana in Ana Kesslerjeva; 21.35 Koncert pianista Gabriela Devetaka. Na sporedu so skladbe Arenskega, Rebikofa, Pačenka in Kleina.
• SREDA, 14. marca, ob: 18.00 Slovenščina za Slovence; 18.30 Italijanski operni pevci: »Mario Lan-za«; 19.00 Zdravstvena oddaja (dr. Milan Starc);
20.30 Klasik meseca — Carlo Goldoni: »Robavsi«, igra v 3 dej. Prevod Marija Kacin, igrajo člani RO.
• ČETRTEK, 15. marca, ob: 18.00 Radijska univerza — M s gr. Jakob Ukmar: »Iz zgodovine vesoljnih cerkvenih zborov«. Lateran: cerkvena postava celibata«; 18.30 Iz italijanskega glasbenega ustvarjanja. Koncerti v Ausmsteu: Heroična doba 1915-1925; 19.00 širimo obzorja: »Nova občevalna sredstva«. (Vinko Suhadolc: 1. oddaja: »Telefon«), Približno ob 21.10 Književnost — Josip Tavčar: Giuseppe Dessi in njegov roman »Dezerter«. Približno ob 22.00 Znanost in tehnika — Franc Orožen: »Cestni predor skozi Mont Blanc«.
• PETEK, 16. marca, ob: 18.00 Italijanščina po radiu; 18.30 Skladbe sodobnih jugoslovanskih avtor-iev — Stjepan Šulek: Heroična simfonija. Orkester beneškega gledališča »La Fenice« vodi Arturo Ba-sile.; 19.00 Postni govori — Stanko Zorko: »Jezusova življenjska pot«; 19.15 Glasbeni kaleidoskop — Orkester Joe Reisman, Yvette Horner in nien ansambel musette, poje Ivo Robič, ansambel Gil Cum-pini; 20.30 Gospodarstvo in delo; 21.00 Koncert o-perne glasbe; 22.00 Novele 19. stoletja — Josip Ko-zarac: »Tri dni v sinovi hiši«.
• SOBOTA, 17. marca, ob: 13.30 Srečanje in slovo v lahki glasbi; 15.30 »Za hčer«, enodejanka, ki jo je napisal Anton Funtek, igrajo člani RO: 17.45 Dante Alighieri: Božanska komedija — Nebesa, 18. snev. Prevedel A. Gradnik, pripravil B. Tomažič; 18.30 Jazz panorama; 20.40 Slovenski oktet; 21.00 Za smeh in dobro voljo.
Program nove sredinsko-levičarske vlade
(Nadaljevanje s 1. strani)
Potem ko je Fanfani obrazložil posamezne točke programa, je dejal, da je vlada prepričana, da bo njegova izvedba pripomogla k »zmanjšanju nevarnosti, ki jo za demokratično družbo predstavljajo totalitarne sile«.
SPREJEMAMO TEKMO
»Demokratične stranke — je zaključil Fanfani — sprejemajo tekmo s komunist' ker so prepričane, da bodo lahko zgradile pravičnejšo družbo od 'komunistične, kei bo temeljila na vrednotah demokracije, ki jih ni mogoče zatreti«.
Iz poteka razprave v poslanski zbornici je razvidno, da bo za zaupnico vladi glasovalo več kot 290 poslancev (demokristjani, socialni demokrati in republikanci), proti pa kakih 200 (komunisti, liberalci, monarhisti in misovci). Socialisti, ki imajo 87 poslancev, se bodo glasovanja vzdržali, kar
TEDENSKI KOLEDARČEK
11. marca,
12. marca,
13. marca,
14. marca,
15. marca,
16. marca,
17. marca,
nedelja: 1. postna ponedeljek: Gregor torek: Teodora sreda: Matilda četrtek: Klemen petek: Hilarij sobota: Jedrt
Pogajanja v Evianu
Včeraj ob enajsti uri dopoldne so se pričeli zaključni f r a n co s' ko-a 1 ž i r sk i razgovori v Evianu ob Ženevskem jezeru. Francosko delegacijo vodi minister za Alžirijo Joxe, alžirsko odposlanstvo za namestnik ministrskega predsednika Belkassem Krim.
»Hotel du Pare«, kjer zborujejo zastopniki, je zastražen kar s celim bataljonom švicarske armade. Nad poslopjem letajo helikopterji. Straže imajo ukaz že na enkra ten poziv ostro streljati na vsakogar, ki bi se bližal hotelu. Tako se boje, da ne bi podtalna francoska organizacija poskušala napad na hotel.
Pogajanja pa ne bodo tako gladko potekala, kot so si predstavljali optimisti. Mrtvi in ranjeni jih ovirajo. V nedeljo je bilo 117 bombnih napadov po vsej Alžiriji; 22 mr tvih in 56 ranjenih. V torek zopet 24 mrtvih in 32 ranjenih. Alžirski minister Dah'al je namreč znova načel vprašanje, kako in kdaj naj zapusti francoska armada alžirsko o j zemlje. Pariz vidi v tem vprašanju prikrito grožnjo, da bodo domačini zahtevali obra-čun o stotinah novih žrtev, katere imajo vsak dan na vesti francoski skrajneži.
pomeni, da bodo vlado podprli samo posredno. Njihov prvak Nenni pa je izjavil, da se socialisti strinjajo s programom in da bodo sedanjo vlado branili pred napadi desnice in levice.
Prav sodelovanje — čeprav posredno — socialistične stranke pri določevanju in izvajanju vladnega programa predstavlja glavno značilnost sedanjega političnega položaja v Italiji.
®o6er državljan
Dne 1. maja 1960 je sovjetska raketa zbi la na tla ameriško ogleduško letalo, katero je vodil major Francis Powers. Letel je v višini 20.000 metrov; rešil se je s padalom in je padel v sovjetsko ujetništvo. Obsojen je bil na deset let ječe. Iz ječe pa so ga spustili 19. februarja letos v zameno za sovjetskega ogleduha polkovnika Abela, k' so ga imeli zaprtega v Ameriki.
Oba moža -sta pa, vsaj v začetku je tako kazalo, prišla z dežja pod kap. Ameriška tajna policija je tedne na dolgo izpraševala Powersa, kaj je izdal sovjetski policiji. Pisali so že, da je vse preveč povedal. Končne se je pa izkazalo, da se je moško drža'. Oprostili so ga vseh sumničenj in mu celo priznali zastanke v iznosu 32 milijonov lir.
Kaj je s šolami?
Iz šolniških krogov smo zvedeli, da sc upravičeno sprašujejo, na kakšni točki je danes izvedba zakonskega priznanja o slovenskih šolah. Okvirni zakon imamo, ni pa ne duha ne' sluha o izvirnih določbah, ki bi bile morale biti že davno objavljene. Prav te podrobnosti, zlasti razpis predhodnih usposobljenostnih izpitov, razmestitev stolic, določitev staleža in podobno, prav to je. tisto, ki bo pokazalo, ali misli v’ada izpeljati uzakonitev sine ira et studio, ali pa jo zapeljati na slepi tir. Poudarjamo, da z golim okvirnim zakonom še nismo dosti dosegli. Gre za pravice šolnikov, gre za rast in razvoj naših šol, ne samo za golo priznanje!
Na to perečo zadevo se bomo morali še povrniti.
UMETNIŠKA RAZSTAVA
Od 8. do 20. marca bo razstavljal svoja dela v baru Tivoli nizozemski slikar in rezbar Wegner. Izmed mladih nizozemskih umetnikov je VVegner ena izmed odličnih osebnosti. Umetniško se je začel izobraževati na Kraljevi akademiji v Haagu. Dosegel je. že tudi nekaj nagrad. Otvoritev razstave bo danes ob šestih in pol zvečer.
»SLOVENSKI ODER« V GORICI
Slovenski oder iz Trsta je gostoval v nedeljo v novi katoliški prosvetni dvorani v Gorici s komedijo »Neopravičena ura«. Povabljeno občinstvo jc napolnilo dvorano in galerijo. Igralci so bili deležni toplega priznanja.
Kot poročamo na 4. strani, bo v soboto v tržaškem Avditoriju zadnja predstava Lukeševe drame »Prgišče zemlje«, v izvedbi SG. Na sliki: Mario (Julij Guštin), Maria (Leli Naikrstova) in Andrej (Silvij Kobal) nastopajo v drami »Prgišče zemlje«. Posnetek je iz prvega dela Lukeševe drame.
5francoska oblast
Medlem ko so se v Švici ponovno pričela pogajanja med francosko in začasno alžirsko vlado, se tajna nacionalistična organizacija OAS trudi na vse načine, da bi preprečila pomirjenje. Plastične bombe pokajo na vseh koncih in krajih. Francoskim skrajnežem je pa tudi zelo neljubo, če časnikarji stvarno poročajo o položaju. Prejšnji teden so se spravili nad italijanske dopisnike in so jim zagrozili, da morajo v enem dnevu zapustiti Alžir, sicer bo kdo mrtev. Še preden so mogle francoske oblasti poseči vmes, so življenjsko ogroženi časnikarji odleteli domov. Rimski dnevniki pišejo, da so franco ske oblasti dokazale svojo šibkost do Sa-lanove organizacije. Poslanec Donat - Cat-tin je vložil interpelacijo na Fanfanija <. zahtevo, naj zaščiti svobodno delovanje ča-
PUSTU V SLOVO
0, ti pustni čas presneti! je včeraj, na pepelnico vzdihoval ta in oni s težko glavo in olajšano listnico. Jezili so se pa včeraj navsezgodaj cestni pometači, ki so spravljali po ulicah po cele lopate pisanih okroglih papirčkov in barvanih korijandol.
Stara navada je, da se pustno razpoloženi ljudje obmetujejo po dvoranah in na ulicah s pisanimi papirčki. Konfeti, kai pomeni že beseda sama, so bili pripravljeni iz sladkarij. Navada je bila na gostijah Rimljanov, pa tudi Benečanov in Floren tincev, da so si ob slovesu s pojedine dajali kot dar slaščice, z malimi kosi sladkega so se za šalo celo obmetavali. V 16. in 17. stoletju, so se renesančni knezi kaj radi postavljali z bahatimi pustnimi sprevodi okrašenih voz. Gospodje in dame, ki so se v vsem razkošju vozili v pustni povorki, so metali med zijajoče ljudstvo sladkarije, pomaranče ali celo denar. Uboga raja se je pa na kupu ravsala in kavsala za tisti drobiž v veliko veselje gospode na vozu. Vsemu tistemu, kar so milostno metali z vozov med ljudstvo, so dali ime pustni konfeti.
Seveda, taki pustni konfeti so' sčasoma postali predragi. V Parizu je podjeten trgovec vpeljal konfete v obliki drobnih barvanih kroglic iz mavca. Za oči je bilo tudi to prenevarno.
Zdaj, to se pravi, pred dobrimi štiridesetimi leti, je prišla tiskarju Duvenalu v Parizu bolj zdrava misel na um. V tiskarni je vsako leto izdelal na kupe stenskih koledarjev z raznobarvnimi platnicami. Ko so jih luknjali, da so se lahko obešali, se je Uabralo pod stroji za cele vreče različno barvnih okroglih papirčkov. Nekega 'dne Pred pustom je strojnik hotel ponagajati svoji brhki pomagalki in ji je vsul prgišče Papirčkov na lase. Vsi delavci v tiskarni so se smejali in začeli obsipavati dekleta s Pisanimi papirnimi konfeti. Naenkrat se °dpro vrata in vstopi gospodar. Vsi obsta-hejo, on pa strmi v zrak, koder je frfotalo ha tisoče papirčkov.
Se isti dan je ukazal pisane ostanke nabrati v okusne zavojčke. V nedeljo je na Plesu pariške opere spustil z balkona na Plešoče pare svoje pisane papirčke. Hipoma s° bili vsi navdušeni zanje, vse se je obmetavalo z mehkimi papirnimi konfeti, ki so Prej kot odpadki delali napotje Duvenalu, *daj so mu pa polnili blagajno in še tudi •etos dvigali pustno razpoloženje.
snikarjev v Alžiru. Rimska vlada je že odgovorila z ukrepom, da ne sme noben pripadnik francoskega OAS-a prestopiti meje Italije. Sestavili so seznam tridesetih oseb, ki so zlasti iz Milana pletle mrežo tajne vohunske organizacije.
Pri vsej zadevi je čudno to, da niso *e poprej zgrabili teh ljudi, ampak so čakali, da so prej zapodili francoske časnikarje.
©oo
GLENNOVE ZNAMKE
Ameriško poštno ministrstvo je izdalo v spomin na Glennov polet okoli zemlje več serij poštnih znamk. Prva naklada v sto milijonih je zginila v nekaj dneh. Ljudje so se trgali za znamke »kot za tople žemlje«, pišejo ameriški časopisi. Zato je poštni minister naročil novo naklado 20 milijonov; tudi ta je že pošla. Sedaj tiskajo no vih sto milijonov novih znamk, tako da je Glennova obrita glava že bolj znana po Ameriki kot pa predsednikova.
Letalska nesreča
V ponedeljek zjutraj se je v afriškem Kamerunu pripetila huda letalska nesreča, kakršna še ni doslej prizadela angleškega letalstva. Z letališča pri mestu Duala se je dvignilo štirimotorno letalo s 101 potnikom in desetimi možmi posadke. Nekaj sekund po odletu je treščilo v močvirno džunglo
HRUSCEV GRAJA
V ponedeljek so se zbrali v novi kongresni dvorani v Kremlju člani in kandidati osrednjega odbora komunistične stranke. Navzoči so bili tudi vsi ministrski predsedniki in tajniki strank iz vseh republik. Vsa ta množica je poslušala sedemurni govor Nikite Hruščeva, ki je na vso moč grajal kmetijske voditelje in strokovnjake. Očital jim je, da je proizvodnja žita za 16 milijonov ton manjša, kot je bilo predvideno po načrtih. Mesa je za tri milijone ton manj, mleka kar za 16. Jezil se je, da manjkajo poljedelski stroji. Tovarne ne izdelujejo nadomestnih delov. Sedemletni načrt, je Hroščev izjavil, je resno ogrožen zaradi nesposobnosti oseb, ki danes vodijo kmetijsko politiko.
4
Zastoj v poljedelski proizvodnji ovira po njegovem mnenju tudi boj proti imperializmu. Presežek proizvodnje, je rekel, bo šele dokazal premoč komunizma nad za-padnim kapitalizmom. Načelo komunizma ni enakost med revnimi, temveč več kor zadostna posest materialnih in duhovnih dobrin za vsakega člana socialistične družbe.
Iz govora torej zveni, da se komunizem v Sovjetski zvezi še ni povzpel do te stopnje. Navzoči so se pa tudi v strahu spogledovali, kdo bo za vse te pomanjkljivosti plačal.
COCA — COLA
To hladilno in grenko — sladko pijačo
in se je razletelo na stotine drobnih -kosov J smo spoznali v Italiji šele s prihodom ame-
Zoglenele kose trupel so našli v okoliša enega kvadratnega kilometra. Ob življenje je prišlo največ Angležev in južnih Afrikan-cev. Med gosti je bilo tudi več novoporoče nih parov, ki so potovali na medene tedne. Od vseh ljudi v letalu se ni rešil niti eden, zato bodo tudi težko ugotovili vzroke nesreče.
riške armade pozimi leta 1943-44. Pijača sa je hitro udomačila med vsemi sloji. Na polotoku izdeluje coco-colo že 21 tovarn, k imajo osrednji sedež v Milanu. Letos nameravajo odpreti še pet novih velikih tovarn, in sicer v Palermu, Bariju, Bergamu, Latini in v Massi Carrari. Kapital bo po večini ameriški.
PRED KONFERENCO V ŽENEVI
Dne 3. marca je sovjetski ministrski la z jedrskimi razstreljevanji, če bo Arnen-predsednik Hruščev poslal ameriškemu ka začela izvajati svoj zadnji sklep, predsedniku Kennedyju poslanico, ki ob-' Na to poslanico je predsednik Kcnncdv ravnava problem razoroževanja in sklep ’ odgovoril, kako ga veseli, da bodo ženevsko ameriške vlade, da ponovno prične poskuse ^ konferenco otvorili zunanji ministri. Pra\ z jedrskim orožjem. Kar zadeva razorože- posebno pa ga veseli, da se bodo še pred vanje, je Hruščev zagovarjal upravičenost začetkom zasedanja lahko sestali zunanji svojega prejšnjega predloga, naj se konfe-' ministri Sovjetske zveze, Angli je in Amcri renče, ki se začne 14. t. m. v Ženevi, udele-! ke, da si izmenjajo misli. »Naša naloga je žijo tudi predsedniki velesil, češ da bi le — pravi Kennedy — da v vprašanju razoro-
njihova prisotnost na konferenci pripomogla, da bi glede razoroževanja dosegli kak šen stvaren sklep.
Zahodnjaki so, kot znano, predlog odbili, češ da je tak sestanek nesmiseln, če ni prej dobro pripravljen in če se ne obeta, da bo vsaj delno uspel. Predlagali pa sc, naj se konference udeležijo zunanji ministri, ki naj med drugim razpravljajo tudi o morebitnem »vrhunskem sestanku«. Ta predlog je Hruščev zdaj sprejel.
Sovjetski prvak pa v zadnji poslanici ostro graja ameriški sklep o nadaljevanju poskusov z jedrskim orožjem. Pravi, da je to »nov odraz napadalne politike v Teševa nju mednarodnih problemov«, in pristavlja da bo tudi Sovjetsika zveza ponovno priče-
ževanja dosežemo stvaren napredek, ne pa da se lotimo brezplodne izmenjave propagande.«
  • -
SOVJETSKA NAFTA
V letu 1961 se je zvišala proizvodnja nafte v sovjetskih republikah na 166 milijonov ton. Iz države je izvozijo 33 milijonov ton.
Najboljši odjemalec sovjetske nafte je Italija. Doslej je uvažala letno okoli pet milijonov ton nafte in bencina. Šele na drugem mestu je Kitajska, nato pa češkoslovaška. Zaradi spora s Kitajsko si Sovjeti prizadevajo, najti nova tržišča na zapadu. Zato tudi tako hitro gradijo cevovod do Požuna na avstrijski meji.
T>2fi/l/si*tjn
TRŽAŠKI OBČINSKI SVET
Na zadnji seji tržaškega mestnega sveta, ki je bila v ponedeljek, se je pričela razprava o predlogu upravnega odbora, naj se uvede nov davek na zemljišča, katerih vrednost se je znatno povečala zaradi raznih del, ki jih je izvedla občinska uprava. O tem vprašanju sta govorila komunist. Po-gassi in demokristjan Zanetti, ki sta oba zagovarjala upravičenost novega obdavčeva n j a.
Demokristjan Stopper je naprosil župa na, naj posreduje, da bi se ne uresničile vesti, po katerih bi zavarovalna družba RAS premestila več uradov iz Trsta v Milan, 'kar bi predstavljalo znatno gospodarsko škodo za naše mesto. Župan Franzil je obljubil, da se bo za to zadevo zanimal.
Komunist Tonel pa je sprožil vprašanje avtonomne dežele Furlanije-Julijske krajine in med drugim vprašal župana, ali ne sodi, da bi bilo potrebno posredovati pri vladi, naj se obveže, da bo samoupravna dežela ustanovljena še pred prihodnjimi državnozborskimi volitvami. Dr. Franzil je odgovoril, da je rešitev tega problema v prvi vrsti odvisna od parlamenta. Pripomnil pa je, da bo ob svojem bližnjem obisku v Rimu posredoval pri pristojnih krogih, da se čim-prej prične razprava o ustanovitvi samoupravne dežele.
Na koncu naj še omenimo, da je svet odobril sklep upravnega odbora o ustanovitvi kmetijske šole v Skednju. Gre za šolo z italijanskim učnim jezikom, ki bo verjetno prej začela poslovati kot slovenska kmetijska šola v Zgoniku, za katero je tamkajšnja občina že pred leti ukrenila vse, kar je bilo v njeni pristojnosti, a ki še ni bila ustanovljena, čeprav je obče znano, da zanjo obstajajo vsi pogoji.
Nabrežina:
S SEJE OBČINSKEGA SVETA
Na ponedeljkovi seji devinsko-nabrežin-skega občinskega sveta je župan sporočil, da bo anagrafski urad ponovno izdajal overovljene izjave upokojencem in delavcem, ki žele doplačati pokojninske prispevke z., delo, opravljeno od leta 1919 do 1. marca 1926. Tedaj namreč še ni bil veljaven v naših krajih zakon o socialnem zavarovanju, pred kratkim pa je izšel zakon, ki omogoča, da delavci in upokojenci lahko to vprašanje uredijo z doplačilom prispevkov.
Svet je nato z večino glasov odobril predlog upravnega odbora, da se pošlje pritožba generalnemu komisarju, ker ni bil v novi
upravni svet Ustanove za turizem imenovan noben predstavnik občine Devin-Nabre-žina, niti ne kak predstavnik tiste kategorije delodajalcev in delavcev, ki se na področju občine bavijo s tujskoprometno dejavnostjo.
Odbornik za javna dela Colja je sporočil, da podjetje Selveg pripravlja proračun izdatkov za ojačenje javne razsvetljave ob glavni cesti iz Sesljana proti Trstu in iz Sesljana proti Nabrežini.
Svetovalec Pipan je naprosil upravni odbor, naj se zanima, da se uredi cesta iz Medje vasi v Cerovlje in Mavhinje. Župan je pojasnil, da se je občinska uprava že pred leti zanimala, da bi se ta cesta odprla za promet, čeprav jo na področju Grmade prekinja državna meja. Prizadevanje občine pa je bilo doslej brezuspešno. Uprava pa bo proučila možnost, da se uredi zem-ljeknjižno stanje zemljišč, ki so bila svoj čas razlaščena za potrebe ceste.
Nato je odbornik za finance Josip Terčon obširno govoril o predvidenih dohodkih \ proračunu tekočega leta. Skupni realni do hodki znašajo 78 milijonov 671 tisoč lir Največ dohodkov, in sicer 24 milijonov in pol, bo občina imela od trošarine; od davkov in raznih drugih dajatev je predvid .-nih nekaj manj kot 24 milijonov in 500 tisoč, od davčnih doklad pa šest milijonov 412 tisoč lir.	'
Ker je bila letos popolnoma odpravljena trošarina na vino, bo država poravnala zgubo s prispevkom 8.215.000 lir. Od najemni ne za kamnolome pa bo občina prejela
3.300.000	lir.
Odbornik Terčon je poudaril, da je letos predvidenih kakih 12 miiljonov dohodkom manj kot lani. O drugem delu proračuna, to je o izdatkih, bo odbornik poročal na prihodnji seji občinskega sveta, ki bo v ponedeljek, 12. t. m. Po osnutku proračuna, ki ga predlaga upravni odbor, znašajo skupni dohodki 121.671.803 lire, izdatki pa 163.123.964 lir, tako da znaša primanjkljaj, ki naj ga poravna država, 41.452.161 lir.
Proračun predvideva tudi najem 43 mil -jonov lir posojila za gradnjo novih otroških vrtcev v Devinu in šempolaju.
JUGOSLAVIJA BO SODELOVALA NA VELESEJMU
Prejšnji teden je bila na obisku v Ljubljani in Zagrebu delegacija tržaških gospo-1 darstvenikov, ki sta jo vodila predsednik Trgovinske zbornice Caidassi in predsednik Ustanove za velesejem Suttora. Ta je ob
povratku v naše mesto izjavil, da je zelo zadovoljen z obiskom v slovenski in hrvaški prestolnici, kjer je odposlanstvo imelo razgovore z vodilnimi osebnostmi jugoslovanske trgovine in gospodarstva. Predsednik Suttora je izjavil, da se bo Jugoslavija tudi letos udeležila tržaškega velesejma in da bo vrednost jugoslovanskega razstavljenega blaga znašala kakih 750 milijonov lir.
RAZVOJ PRISTANIŠČA V KOPRU
Pristanišče v Kopru, ki je začelo obratovati pred tremi leti, je lansko leto zabeležilo 211.300 ton prometa. Za velika pristanišča to seveda ni visoka številka, a za Koper, kjer so šele pred tremi leti zgradili 140 metrov operativne obale, v resnici pomeni ogromen napredek. Med tem časom je bi'o zgrajenih nadaljnjih 140 m operativne obale kar je pripomoglo, da se je promet lani skoraj za štirikrat povečal (od prvotnih 58 tisoč na 211.300 ton). Še pred letošnjim majem bodo dokončali gradnjo nadaljnjih 120 m obale, do konca leta pa še 150 metrov.
Vzporedno s temi deli se gradijo tudi skladiščni prostori. Doslej je bilo sezidano skladišče s 5.500 kv. m površine, zdaj je v gradnji skladišče z 18.000 m-’ površine, ietos pa bodo začeli zidati novo skladišče s
5.000	kv. m.
Spričo razvoja, ki ga je pristanišče do seglo v treh letih obstoja, je zvezna vlada odobrila i50 mil. din posojila, kar je posebno zato važno, ker so se vsa dela doslej izvajala le z denarnimi sredstvi iz republiškega sklada, to je iz Slovenije.
Čedalje aktualnejša je poslala tudi gradnja železniške proge, ki bo povezovala Koper z že obstoječimi programi. Kot poročajo ljubljanski listi, so se pristojni krogi odločili za traso v dolžini 32,5 km, ki se bo odcepila od proge Divača - Pulj med postajama Hrpelje in Podgorje.
V Kopru zagotavljajo, da bo pristanišče nudilo novi progi 2 milijona ton letnega prometa.
SMRT ZNANEGA TRŽAŠKEGA SLOVENCA
V četrtek je umrl v tržaški bolnišnici znani naš rojak gospod Zdenko Colja. Pokojnik, ki je v sorodu z družino Tomažič, je bil solastnik slovečega istoimenskega bi feja blizu Borze. Gospod Zdenko je bil vsem gostom in znancem priljubljen po svoji možati in vedri naravi. Smrt ga jc pobrala iz naše srede, ko je učakal komaj 55 let. Hudo prizadeti ženi, dvema mladoletnima hčerkama in vsem sorodnikom izre-kajo prijatelji in znanci globoko občuteno sožalje, kateremu se pridružuje tudi naš list.
USPOSOBUENOSTNI IZPITI NA UČITELJIŠČU
Kondiclati, ki nameravajo delati usposobljenostni izpit na slovenskem državnem učiteljišču v Trstu, naj vložijo do 31. marca prošnje pri ravnateljstvu zavoda. Podrobna pojasnila prejmejo v tajništvu.
SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU prirodi v soboto, 10. t. m., ob 20.30 v Avditoriju v Trstu dramo Joška Lukeša »PRGIŠČE ZEMLJE«
Ker je to zadnja predstava v Trstu, so cene izredno znižane. Vsem, ki dela še niso videli, ga toplo priporočamo, saj obravnava probleme naše zemlje in naših ljudi. Predstavo si bo ogledala tudi komisija Sterijinega pozorja iz Novega Sada, ki bo odločila, ali bo delo izbrano za tekmovanje odrskih del in odrskih stvaritev.
V nedeljo, 11. t. m., ob 17. url v Avditoriju v Trstu ponovitev detektivke Agathe Christie »MIŠNICA«
Cene izredno znižane.
ZAHVALA
Toplo se zahvaljujemo vsem, ki so z rami sočustvovali ob bridki izgubi našega predragega
ZDENKA COIJE
-ki je. po kratki -bolezni nenadoma preminul 1. marca t. 1. v dobi 55 let.
Posebna zahvala g. zdravnikom ter bolničarkam glavne bolnišnice, ki so mu bili do zadnjega trenutka ob strani in mu lajšali bolečine. Toplo se zahvaljujemo tudi pravoslavnemu duhovniku, darovalcem cvetja, darovalcem prispevkov za dobre namene ter vsem, ki so na kateri koli način počastili spomin pokojnika in ga spremili na zadnji poti.
Žalujoči žena Ivanka, hčerki Alenka in Danica, Trst, 8. marca 1962.	sestre,	bratje	in ostalo sorodstvo
NOV MEJNI PREHOD
Mali obmejni promet je pokazal v mesecu januarju majhen zastoj v primeri, z me sečem decembrom. Prekosil pa ga je tudi lanski januar. Padel je za približno po dva tisoč oseb na obe strani. Vzrokov za ta pojav navajajo več. Eden izmed mnogih je tudi nova ureditev valute. Z jugoslovanske strani prihaja manj oseb, ker je dinar nizek in se je po goriških trgovinah b’ago podražilo. Marsikateri goriški trgovec že vzdihuje po nekdanjih boljših mesecih. Z italijanske strani, pa kljub ugodni zamenjavi lire, ne hodijo več tako pogosto v sosedno državo kot poprej.
Nekaj pa vplivajo tudi nepriročni prehodi čez mejo. Kdor ima na primer kaj opravka v Novi Gorici ali pa obratno, mora napraviti ovinek čez Solkan ali pri Rdeči hiši. Najbolj primeren bi seveda 'bil pre hod na koncu Ulice svetega Gabrijela. Ne kaj se spet govori, da bodo odprli ta zaželeni prehod in pustili onega pri Rafutu samo za dvolastnike.
Zadnje tedne so tudi začeli popravljati ulico na italijanski strani. Posekali so nek danji drevored divjih kostanjev, ki se je nekoč vlekel od Katarinija do bivšega go-riškega pokopališča, kjer je zdaj novogoriški park. Goriška občina bo menda namesto starih in bolnih kostanjev zasadila mlada drevesa. Stari občani in stanovalci v ulici si to tudi želijo. Kakor tudi, da bi se enkrat temeljito uredil ali popolnoma pokril potok Koren po Blančah navzdol. Gabrijelova in Erjavčeva ulica bi se potem lahko zlili v lepo, moderno mednarodno prometno žilo iz države v državo.
PODGORA
Neprestane pritožbe, pa tudi resnična potreba, so vendar po dolgih mesecih našla odprta ušesa. Gre namreč za most, ki je vezal preko Soče Stražice s Podgoro. Odkn. so narastli valovi reke odnesli 18. oktobra leta 1961 ves srednji del mostu, je bila Podgora kakor odrezana od mesta. Delavci v tovarni, šolarji in drugi poslovni ljudje so morali delati velike ovinke čez pevmski ali ločniški most. Vsem tako pripravna stara »pašarela« je pa podrta zijala prav pred nosom.
Zdaj smo pa le zvedeli, da je pokrajinsko skrbništvo za javna dela odobrilo posojilo 15 milijonov lir za popravo prepotrebnega mosta. Vsoto mora potrditi še računski dvor v Rimu, nakar bo takoj razpisan natečaj za dela. Upamo, da ne bo treba čakati na tisti podpis v Rimu spet pet mesecev.
PROSTA CONA V OBČINSKEM SVETU
Prosta cona na Goriškem, njeni dobički ali zgube, še vedno razburjajo duhove. U-stanova tako imenovanega prostega pasa sega že nazaj v leto 1948, ko so bile gospodarske razmere v Gorici in okolici prav na tleh. Zastali sta obrt in trgovina, brezposelnost se je neprestano večala. Potrebno je bilo nekaj ukreniti, da se položaj reši. Carine in užitni ne prosti potrošni predmeti kot sladkor, kava, olje, bencin in določene industrijske surovine, naj bi pomagale u-stvariti nova industrijska in obrtna pod-
jetja, zlasti v hranilni stroki. Zrastlo je res okoli petdeset srednjih podjetij za di-stilacijo, piškote, sladčice in podobno. Ta podjetja so morala oddajati ustanovi pro stega pasu določen odstotek kosmatega dobička. Po mnenju nekaterih krogov je šlo za stotine milijonov, po drugem > računu pa za dosti manj. Vsekakor je prav uporab« teh milijonov začela razburjati ljudi, po sebno odkar so slišali, da je šlo šest mili jonov za dvorano pri jezuitih. Komunistični mestni in pokrajinski svetovalci so zagovarjali stališče, da se mora javni denai obrniti za javne zadeve, kot so bolnišnica in mestni dom onemoglih. Ti spori so tudi povzročili odstop trgovca Bigota kot pred sednika Trgovinske zbornice.
V petek se je razprava o tem vprašanji, nadaljevala pred občinskim svetom. K stvari se je oglasil tudi dr. Sfiligoj, ki je menil, da se ne smejo pomanjkljivosti proste cone vzeti tako hudo; tisti milijoni za omenjeno dvorano pa so opravičljivi, ker gre za vzgojni zavod.
Drugačnega mnenja je bil liberalni sveto-' valeč, ki je zahteval, naj se natančno objasni, kolikšna vsota se je zbrala iz tistih »prostovoljnih« milijonov, katere so morali dajati trgovci v poseben sklad kot odstotke za nakazila sladkorja in bencina, in tudi v kakšne namene so se ti milijoni potrošili.
Razprava o prosti coni se bo zaključila jutri.
SOVODNJE
štiri dni trajajoče deževje ni prevrnile marsikomu samo pustnih načrtov, ampak tudi mnogim našim gospodarjem glede njihovih njiv in travnikov v spodnjem koncu v Potoku. Vipava in Soča sta tako narastli da sta v torek zjutraj že stopili preko bre-
ŠPETER SLOVENOV
Kakor po drugih beneško-slovenskih kra jih tako se tudi pri nas zelo pozna huda gospodarska kriza. Lega tega največjega naselja ob Nadiži, ki šteje še vedno oko i 2850 ljudi z zaselki vred, je prav ugodna za kakšna večja podjetja. Leži ob ugodnih prometnih cestah, delovnih sil v okolici ne manjka, tudi sadja je v okolici še precej. Dostikrat so ljudje že govorili, naši možje pa predlagali, da bi se pridelki naše okolice na kak način bolje spravili v denar kot st zdaj. Kako bi prišla prav kakšna predelovalnica sadja! Z majhno denarno pomočjo od strani države bi lahko postavili tovarno za marmelado ali za izdelovanje različnih sadnih sokov. Tako pa naše sadne pridelk-spravimo le v slabo kupčijo ali pa morda celo gnijejo.
GRMEK
Naše ceste in naši hudourniki so še vedno potrebni poprave in ureditve. Vsako večje deževje in nalivi nas spravijo iz ravnotežja. Vse zadnje pustne dneve je po vsej Nadiški dolini in pri nas tako lilo, da ne pomnimo zlepa kaj podobnega. Dež je zmehčal zemljo po obronkih nad cestami,1
gov. Vipava se je razlila po travnikih in njivah že od mosta v Rupi proti Rubijam. Tovarna pri mostu je v stalni nevarnosti, da vdre voda čez prag. Preobilno deževje je že škodovalo ozimini, čeprav je bila zem 1 ja poprej že vsa izsušena. Zdai je pa moče kar dovolj. Računajo, da je padlo okoli 108 do 115 milimetrov dežja. To se pravi, na vsak kvadratni meter skoro 130 litrov. Upamo, da bo kmalu posijalo sonce, kar bi pomenilo bujno pomlad.
ŠTEVERJAN
Naš obmejni blok proti Kojskemu postaja vsak dan bolj važen. Briški sosedje se ga morajo posluževati vedno v večjem številu, posebno zdaj v zgodnji pomladi, ko hodijo kupovat v Gorico semena, kmetijske po trebščine in zlasti potrebne praške proti sadnim in drugim škodljivcem. Zaradi teh malenkostnih potrebščin pa delajo nam in sosednim Bricem na bloku brezpotrebne težave. Razumljivo je, da carinski stražniki zavračajo praške, izdelane na podlagi škod lijvih prvin, a dogaja se, da ne puste čez mejo tudi taka obrambna sredstva proti škodljivcem, ki so izgotovljena na podlagi cinkovih sestavin, ki niso strupena. Skromno mnenje obmejnega prebivalstva je, naj se oblastva pozanimajo, da se ne bodo več ponavljale sitnosti na škodo delovnega ljud stva.
GORIŠKI PRIHRANKI
Med goriškimi meščani je še vedno precej v navadi skrb za varčnost. Morda je ta lastnost podedovana narava malega mesta še od skrbnih prednikov. Dejstvo je, da no sij o Goričani male prihranke, če ne v nogavico, pa na poštno hranilnico. V začetku leta so znašale hranilne vloge na pošti nič manj kot štiri milijarde in 120 milijonov lir. Ta vsota dokazuje, da imajo Goričani še denar, a raje kot da bi ga vložili v kaka donosna podjetja, ga nosijo na pošto. Je manj obresti, a tudi manj skrbi, si misli dobrodušni naš malomeščan.
k; vodijo v Grmek in Dreko. Blato in pesek je začelo polzeti navzdol, ponekod se je kar vsulo kot plaz. Zaprlo je ceste tako, da se je promet ustavil za nekaj časa.
Po mrzlih in sneženih dnevih so se odpr le nebeške z.atvornice. Vsi naši potoki s Kozco vred so zrastli v hudournike. Oo Nadiži se je pa od Stupice do Špetra razli ’o eno samo jezero. Uboge naše njive — še bolj pa mi z njimi.
KOKOVO
Slabo in nevarno vreme je v naših gorah terjalo spet nove žrtve, to pot med vojaki. Kot običajno je šla v ponedeljek zjutraj alpinska patrola na pohod proti 1600 metrov visokemu prelazu blizu Kokova. Steza pelje po strmem, nekoliko gozdnem pobočju, koder se do Jetos še niso pojavile lavine. Vojaki, deset jih je bilo, so korakali v vrsti. Ko so najmanj slutili, je nekaj zapiskalo in že so se znašli v snežni lavini, ki je no sila s sabo izruvana drevesa in skale, šest se jih je rešilo iz kupov snega in zemlje: trije so ranjeni. Enega, 23 let starega vojaka Bruna Rupiglia, so pa našli šele po štirih urah mrtvega. Sneg ga je kar zmečkal ob neko skalo.
Hvnv&ha ‘fUmonijn - Jluntilhltig rltiHnu
IZ KULTURNEGA ŽIVLJENJA Kmalu izide novi Slovenski pravopis
Letos bo izšel novi Slovenski pravopis. Dosedanji Slovenski pravopisi kažejo že. po grafični upodobitvi strm vzpon. Navedemo naj le tri pravopise. Prvi iz leta 1920 je imel samo 104 strani, 3500 gesel in 7000 besed ter 10.000 zvez. Ramovšev pravopis iz leta 1935 je bil že znatno obširnejši: imel je 324 strani, 10.000 gesel, 25.000 besed in 30.000 zvez. Slovenski pravopis iz leta 1950 ima 936 strani, 20.000 gesel, 92.000 besed in 110.000 zvez. Sedanji pravopis, ki bo izšel pri Državni založbi Slovenije in so ga sestavili priznani strokovnjaki dr. Anton Bajec, dr. Rudolf Kolarič, dr. Lino Legiša, prof. Janko Moder, dr. Mirko Rupel, član slovenske Akademije Anton Sovre, pokojni dr. Matej Šmalc, prof. Jakob Šolar in dr. Franc Tomšič, bo še mnogo obširnejši. Njegov obseg se bo povzpel na 1056 strani, vseboval pa bo 27.500 gesel, 100.000 besed in 200.000 zvez. Nova izdaja pravopisa seveda ne pomeni preloma s prejšnjimi izdajami, ampak se naslanja na zadnjo in pomeni naravno nadaljevanje prejšnjih izdaj, s tem da smiselno upošteva sodoben razvoj slovenščine. Hkrati bo novi slovenski pravopis, kot je razvidno že iz številk, bolj vsestranski in izčrpen v vseh treh glavnih delih: v slovarskem, pravorečnem in pravopisnem.
Slovarski del zajema poleg gesel, besed, zvez, dvojnic in pomenskih odtenkov še mnogo tujk ter domačih in tujih krajevnih in osebnih imen, pa tudi lokalizmov. Izmed strokovnih izrazov upošteva predvsem tiste, ki jih najbolj pogosto srečujemo v vsakdanji rabi. Načela pravorečja so obdelana v uvodu, v slovarju pa je vsaka beseda natisnjena z naglasnim znamenjem. Če se beseda • zaradi zgodovinskega razvoja ali zaradi knjižne rabe naglaša na dva načina, je. upoštevano tudi to. Pravopisni del bo bralca seznanil najprej z najnujnejšimi pravili, v slovarju pa bo vsakdo našel pravilno, to je, pisno obliko besede. Potrebno je naglasiti, da hoče biti Slovenski pravopis več kot zgolj pravopisna šola. V bralcu hoče vzgojiti čimveč občutka za duha jezika in za dober slog. Zato je kar največ besed podanih v njihovem živem in naravnem okolju, v zvezah in frazah, zgolj slovarske besede pa so precej izločene.
Slovenski pravopis 1962 bo torej vsakomur dobrodošel in nujen svetovalec v jezikovnih vprašanjih. Razlagal bo besede, podajal dvojnice in izpeljanke, narekoval, kdaj se pišejo besede skupaj ali narazen, prevajal bo manj znane pojme, govoril o velikih in malih črkah, naznačeval poudarke in slovnično kategorijo besede. Njegova vrednost bo tudi v navajanju sinonimov ali soznačic, navajal bo pravilne oblike, obrazila, izgovor, deljenje, kratice in ljudske izposojenke; kjer je treba, bo svetoval bolj domač izraz. Njegovo posebno bogastvo bodo tudi fraze.
Novi Slovenski pravopis — tako napovedujejo — bo po svojem bogastvu in uporabnosti prekosil celo
Kongres evropskih pisateljev
Pisatelj Giancarlo Vigorelli, glavni tajnik Evropske skupnosti pisateljev, je naznanil na svoji tiskovni konferenci v mestni hiši v Florenci imena pisateljev, ki se bodo udeležili kongresa te pisateljske skupnosti od 11. do 15. marca v Florenci. Tema kongresa bo: »Pisatelj, film in televizija«. Na njem bo sodelovalo okrog 200 tujih in 100 italijanskih pisateljev, poleg tega pa še številne osebnosti iz vseh evropskih držav, ki so aktivne na področjih filma, radia in televizije. Zasluge, da bo lahko ta kongres v Florenci, ima tudi florentinski župan profesor La Pira. 4
Med pisatelji, člani evropske pisateljske skupnosti, ki so obljubili sodelovanje na tem kongresu v Florenci, so Ivo Andrič, Frangois Mauriac, Salvato-re Quasimodo, Nobelov nagrajenec Halldor Kiljan Laxness, Hermann Hesse, Eliot in Bertrand Russel, pa tudi prvi tajnik društva sovjetskih pisateH Konstantin Fedin in še razni drugi ruski pisatelji, filmski režiserji Rene Clair, Barden, Čukrej, Bergman in še razni drugi. Baje tudi ne bo manjkal Jean-Sartre.
Kongresa se udeležuje tudi posebna delegacija pisateljev iz Jugoslavije, v kateri zastopa Slovence Ciril Zlobec.
Pleteršnikovega 1894-1895, ki ga smemo šteti za prvi slovenski pravopis. Ta ima skoraj 1900 strani, 110.000 slovenskih besed in okoli 150.000 zvez, fraz in pomenskih odtenkov. Pleteršnikov slovar je znatno večji od Slovarja slovenskega jezika Jože Glonarja, ki je prinesel leta 1936 45.000 besed in 60.000 zvez in fraz. Za primerjavo naj omenimo, da obsega srbohrvaški pravopis (Pravopis hrvatskosrpskega knji-ževnog jezika s pravopisnim rječnikom, Zagreb 1960) na 884 straneh okoli 60.000 besed s približno 70.000 zvezami. Prvi del Makedonskega slovarja, ki je izšel v Skopju 1961, pa ima na 520 straneh blizu 30.000 besed, 40.000 zvez, fraz in pomenskih odtenkov.
Izid novega Slovenskega pravopisa označuje novo etapo v razvoju slovenskega knjižnega jezika, podal nam bo trenutno podobo naše materinščine.
ooo
Umrl je Pierre Benoit
Pred dnevi je umrl slavni francoski pisatelj in član Francoske akademije Pierre Benoit. Umrl je v svoji vili v Cibouru v zalivu Saint Jean de Luz na Rivieri. Star je bil 75 let.
Bil je zelo plodovit pisatelj in je napisal celo vrsto romanov, katere so prevajali v mnoge jezike in povsod so se močno priljubili bralcem. Najbolj znani njegovi romani so »Konigsmark«, »Atlantida« in »Grajska gospa v Libanonu«. Večina njegovih romanov se. dogaja v eksotičnem okolju, kar še povečuje njihovo privlačnost za evropskega bralca.
MLADINSKI ZBOR POJE ZA PAPEŽA
V Evropi gostuje mladinski pevski zbor »Ninos Cantores« iz Cordobe v Argentini. Zbor sestavlja 22 deklic in 14 dečkov, spremlja pa ga dirigent Herbert Diehl. Nastopili so že v francoski televiziji in na konoertu v Rimu, ki mu je prisostvoval tudi papež. Iz Rima so nadaljevali turnejo v Frankfurt in Miinchen, kjer bodo priredili več koncertov. Sledili bodo koncerti v Bonnu, Bruslju in v kneževini Monako na povabilo princesinje Grace. V začetku aprila se bo zbor »Ninos Cantores« vrnil v domovino.
NOVI PREDSEDNIK MUZEJA REVOLTELLA
Za novega predsednika tržaškega mestnega muzeja za moderno umetnost Revoltella je bil izvoljen od kuratorija muzeja dr. Oreste Basilio. Za podpredsednika je bil izvoljen kipar Marcello Masche-rini, za tajnika pa odvetnik Giorgio Jaut.
Pisatelj Josip Turnšek je našel v odmaknjeni koroški fari Rebrca sredi gozdov pod Karavankami potrebni mir, da se je lahko lotil uresničevanja svojih literarnih načrtov. V zadnjih letih je napisal več obširnih romanov in kopico manjših stvari. Romane so mu tiskale, v nadaljevanjih razne katoliške revije in bralo jih je zelo veliko ljudi, delno pa mu še leže v rokopisu.
Turnšek za svoja dela rad zajema snov iz slovenske zgodovine, daljne in bližnje. V kratkem bomo prinesli intervju s tem zanimivim pisateljem, gotovo enim najbolj samoraslim in rodovitnim v sedanjem rodu slovenskih pisateljev. Mimogrede naj še povemo, da je pri vsem svojem literarnem in dušnopastriskem delu tudi odkril za umetnostno zgodovino izredno zanimivo izvirno gotsko podobo nekdanje grajske kapele na Rebrci, ki je zdaj spremenjena v kostnico, tako da romajo zdaj tja ljubitelji umetnosti od blizu in daleč.
Vitomil Zupan, ki se je. uveljavil kot pisatelj v prvih letih po vojni, nato pa se je za celo desetletje. zaprl v molk, je postal zadnji čas spet aktivnejši. Poleg nekaterih drugih stvari, ki jih je dal v javnost, je odstopil Mestnemu gledališču v Ljubljani dramo »Barbara Nives«, katero pa je kritik Marjan Javornik hudo raztrgal, z idejne in umetniške plati, nakar jo je Mestno gledališče prenehalo uprizarjati. Vitomil Zupan pa se ni vdal v sodbo, ki se mu zdi krivična, in je objavil v »Delu« precej
JKaltešfci pesnili
Prejšnji mesec je umrl na Malti eden prvih in največjih pesnikov otoka, duhovnik Karmelo Psaila. Dosegel je častitljivo starost 89 let in je, do zadnjega bogatil slovstvo skoro neznanega malteškega jezika. Narečje prebivalcev na malteškem otočju, južno od Sicilije, je veljalo dolga stoletja kot nemogoče za slovstveno izražanje v modemi dobi. Jezik predstavlja namreč zadnji še živeči ostanek starih feničanskih narečij. Msgr. Psaila, znan pod imenom Dun Karm, je sestavil najprej malteški slovar, potem pa vrsto literarnih del, ki so mu prinesla tudi mednarodna odlikovanja.
SMRT MADŽARSKEGA BEGUNSKEGA PISATELJA
V Parizu je umrl znani madžarski pesnik in romanopisec Imre Gyomay. Doživel je 65 let. Večino svojega življenja je preživel v Parizu. Med prvo svetovno vojno je prišel v rusko ujetništvo in je opisal svoje doživljaje v romanu, s katerim je. postal slaven. Iz domovine sc je umaknil pred Hortyjevim režimom. Na Montparnassu je užival v 30 letih precejšen ugled. Leta 1939 se je prijavil kot prostovoljec za francosko vojsko in je bil ujet, a je pobegnil in sodeloval v odporniškem gibanju. Po vojni je bil imenovan za kulturnega atašeja na madžarskem poslaništvu v Parizu, toda po zadušitvi madžarskega upora leta 1956, se je Imre Gyomay rajši odpovedal svojemu mestu na poslaništvu, kot da bi se odrekel svoji miselni svobodi.
GIORGIO CAMBISSA SPET NAGRAJEN
Tržaški skladatelj Giorgio Cambissa je dobil v Florenci tretjo nagrado »Serate musicali fiorentine« za nove skladbe za komorni orkester. Nagrade je razpisala svoj čas florentinska ustanova »AIDEM«. Po sklepu žirije prva nagrada ni bila podeljena. Podelili so samo drugo in tretjo nagrado. Drugo nagrado je dobil Libero Granchi za skladbo »Italijanska suita za orkester«. Poleg tega je razsodišče pohvalilo še nadaljni dve skladbi, ki sta ju zložila Gabriele Bianchi in Piero Luigi Zange.lmi. Dne 19. aprila bodo obe nagrajeni in obe pohvaljeni skladbi prvič izvajali na koncertu v beli dvorani palače Pit-ti v Florenci v okviru »Glasbenih popoldnevov«.
Mušič in Spacal v galeriji Novega gledališča
V zvezi s premiero Squarzinove drame »Tre quar-ti di luna« v Novem gledališču v Trstu so odprli v odmoru med prvim in drugim dejanjem v enem izmed stranskih prostorov gledališča kolektivno razstavo umetnikov iz Julijske krajine. Razstavljajo slikarji Altieri, Anzil, Mascherini, Mušič, Predonza-ni, Spacal in Zigaina. Njihova dela je navdihnilo odporniško gibanje.
oster, čeprav kratek odgovor, v katerem piše: »Protestiram zoper zmotno ali zlonamerno tolmačenje idejnih temeljev moje drame... M. Javornik postavlja na vrh svojih izvajanj trditev »... vse to je okvir osrednje avtorjeve misli: človek je še zmeraj žival . ..«, kar pomeni, da naj bi bila drama zgrajena na antihumanističnih temeljih. S pregledom teksta in izvedbe je mogoče z nedvomno jasnostjo ugotoviti, da ta podmena ne drži. Ne nameravam se ustavljati ob očitkih glede umetniške kvalitete dela — nadaljuje V. Zupan — pač pa ob nezaslišani identifikaciji ideje dela s — protiidejo. To pa je podobno ,kakor da bi si kdo prizadeval identificirati Cankarjevo misel — s Kantorjevo ideologijo. Mislim, da je pri današnjem kulturnem razvoju tako prizadevanje brez haska.«
Pri slovenskih pisateljih je prišlo v navado, da dajejo intervjuje za zagrebški tednik »Telegram« — menda zato, ker noben slovenski list ne prinaša intervjujev s slovenskimi pisatelji. V zadnjem času je, prinesel »Telegram« razgovor z Matejem Borom v zvezi z njegovim romanom »Daljave«. V razgovoru razlaga Bor, zakaj se je lotil pisanja romanov. Rekel je, da vsebuje roman pogosto več poezije kot velik del tako imenovanega modernega pesništva. Predvsem lahko avtor v njem mnogo bolj sprosti svoio ustvarjalno fantazijo.
Slovenska kritika pa tega Borovega prvorojenca-romana ni sprejela posebno naklonjeno.
Iz slovenskega kulturnega življenja
GOSPODARSTVO
Predpomladno pretakanje vina
V tem času moramo vino drugič pretočiti, ker se je v zimskih mesecih gotovo uleglo na dno sodov nekaj gošče, ki pa mora zginiti iz vina. Na noben način ne sme te gošče zalotiti huda vročina, ker bi gošča začela gniti in bi se vino spremenilo v nič vredno zavrelico. Vino moramo torej pretočiti.
Pred pretakanjem pa moramo seveda najprej ugotoviti, kakšno je vino. Je čisto? Ali
Boš sejal deteljo?
če hočemo, da bo naše detel j išče močno in donosno, ni dovolj, da sejemo dobro seme. Nujno potrebno je dobro pripraviti zemljišče, kar pomeni, da mora biti dotično zemljišče globoko preorano in bogato pognojeno.
Predvsem ne smemo detelje sejati na njive, kjer je pred kratkim več let rastla detelja. Tudi tu je potrebno kolobarjenje, ker se zemlja utrudi, če mora več časa roditi isto kulturo.
Kot smo omenili, mora za detel j išče namenjeno zemljišče biti globoko preorano, in sicer ne komaj isti ali prejšnji dan, kot se opravi setev. Najbolje bi bilo, da bi zemljo preorali vsaj mesec dni pred setvijo. Zadnji teden pred setvijo zemljišče izdatno pognojimo, za kar so potrebni hlevski gnoj in kot dopolnilo umetna gnojila (najprimernejša so sestavljena gnojila). Čim bolj rodovitna bo zemlja, tem bolje bo rodila, tem večji bo pridelek detelje.
S tem je že povedano, da moramo sejati samo deteljo in ne, kot se pri nas navadno dogaja, da jo sejemo med pšenico. Le iz prav redkih med pšenico vsejanih detelj nih zrn se razvije močna deteljna rastlina. Velika večina ostane šibka in bedna, ki se tudi kmalu izgubi. Tu tiči vzrok, da naša deteljišča tako malo časa trajajo.
Sladka voda iz morske
Že pred 2000 leti so se zanimali, kako bi slano morsko vodo spremenili v sladko, če bi ta sprememba bila mogoča z majhnimi stroški, bi kmalu izgubile dosedanje lice mnoge puščave, ki so blizu morja, a so zaenkrat brez sladke vode.
Z vprašanjem, kako pridobivati sladko vodo iz morske vode, se danes bavijo predvsem Amerikanci in Izraelci. Do sedaj s6 dosegli že znatne uspehe, tako z izhlapevanjem in zgoščevanjem kot z zledenitvijo in z razso-ljevanjem. Največji dosedanji uspeh so dosegli Amerikanci, ki samo v enem podjetju dobivajo dnevno skoraj 4 milijone litrov po lastni ceni 17 lir za hi ali 170 lir za kub. m vode. Za primerjavo navajamo, da računa goriška občina vodo po 21 lir za kub. m in da je torej iz morske vode dobljena sladka voda še vedno zelo draga. V bodočnosti pa bodo gotovo odkrili postopek, ki bo omogočil cenejše pridobivanje sladke vode iz morske.
je morda megleno in celo motno? če vino potrebuje umetnega čiščenja, ga moramo pretočiti in med pretakanjem mu dodamo čistilo. Po nekaj dneh bomo zopet pretakali, da odstranimo čistilo in lego. čistila namreč ne moremo primešati nepretočenemu vinu, ker bi z mešanjem dvignili lego, goščo na dnu.
Nadalje moramo ugotoviti, če nima vino kakšnega neprijetnega vonja ali okusa, kar bi bilo potrebno odpraviti.
Predvsem moramo paziti na kisanje vina, na cik. Letos bo cik delal hude preglavice, zato že sedaj opozarjamo: Vino naj dob: vsak mesec po eno kocko enososine na hi, pa naj bo pretočeno ali ne. Prav nič ne pomaga, če smo ugotovili, da je vino dobro in zdravo. Enososino zato dodamo vinu, da o-stane dobro in zdravo.
Velika večina letošnjih vin je menjavala barvo in je bila vlačljiva. Če je vino še tako, vprašaj za nasvet izvedenca.
Na vsak način pazi, da boš imel za veliko noč v kleti zdravo in pretočeno vino, v katerem bo raztopljena po ena kocka enososine na hi.
ooo
AMERICAN CYANAMID CO.
je na svetu največje podjetje za izdelavo umetnih gnojil in sploh kemičnih potrebščin v kmetijstvu, pa tudi zdravil. To podjetje ima svoje podružnice v mnogih državah in tudi v Italiji (Cyanamid Italia). Predsednik italijanske podružnice je izjavil, da bodo zgradili na Siciliji (Catania) veliko tovarno za izdelovanje insekticidov, to je sredstev za uničevanje mrčesa. Predvsem bodo izdelovali »malathion«, ki ni za ljudi skoraj nič strupen, a ki je najmočnejše sredstvo za uničevanje mrčesa, saj pokonča nad 100 vrst mrčesa, od naših muh in komarjev, bolh in stenic, živalskih uši in srbcev, do koloradskega hrošča in drugih škodljivcev.
Krave potrebujejo soli
V Ameriki so napravili zanimiv poskus z molznimi kravami. Razdelili so jih v 4 sku pine, ki so bile vse enako krmljene s senom, ensilažo koruze in zgoščeno krmo. Razlika med skupinami pa je bila ta, da je prva skupina krav dobivala samo krmo, druga dnevno dodatek po 15 gramov soli, tretja po 60 gramov in četrta po 120 gramov soli. Skupina, ki ni dobivala soli, je že v prvih 14 dneh dajala znake, da želi soli. Po 10-11 mesecih, odkar ni dobivala soli, je začela padati telesna teža. Po 15 mesecih se je pojavilo padanje teže tudi pri skupini, ki je dobivala dnevno samo 15 gramov soli. Ko so krave jenjali molsti, je telesna teža polagoma začela rasti.
S tem poskusom so ugotovili naslednje: Krave, ki niso dobivale dodatne soli, marveč le tisto, ki se nahaja v krmi, so dale manj mleka kot kr^ve ostalih treh skupin. Izkazalo pa se je tudi, da pretiravanje s soljo ni na mestu in da je najbolje, če dobiva molzna krava, ki daje na leto po 5000 kg mleka, dnevno dodatek 30 gramov soli. Toliko soli pa mora dobiti.
Mehanizacija v Avstriji
Kmetijstvo male Avstrije je danes med najbolj mehaniziranimi na vsem svetu. Razpolagajo (konec 1961) s 134.000 traktorji, imajo 71.000 sejalk, 24.000 priprav za mehanično molžo, 358.000 električnih motorjev,
12.000	žitomlatilk itd. Zaradi povečanja mehaničnih sredstev je po vojni padlo število konj od 282.000 na 140.000, število volov pa od 165.000 na 42.000. Zaradi takega skrčenja vprežne živine je bilo za druge kulture pridobljenih 232.000 ha zemljišč, na katerih so prej pridelovali krmo.
ANGLEŠKA PREHRANA
Po podatkih angleškega kmetijskega ministrstva znašajo stroški za prehrano vsakega Angleža povprečno 130.000 lir letno, od katerih gre 56% za hrano živalskega in 44% rastlinskega izvora. Vsak Anglež potroši 27.45 odst. gornje vsote za meso, 10.25% za mleko in sir, 9.2% za zelenjavo, 8.1%' za sadje, 6.85% za maščobe, 5.1% za čaj in kavo, 4.6 odst. za jajca, 4.45% za ribe, 3.75% za sladkor in 2.4% za razno.
ENA m DOM
KAKO SI OHRANIMO ZDRAVE NOGE
Glavni nasvet, ki nam ga daje eden izmed najslavnejših čevljarjev na svetu, da si ohranimo zdrave noge, je ta: »Nikar ne nosite, ves dan istega para čevljev.«
Večkratna zamenjava čevljev med dnevom je najboljši pripomoček za ohranitev svežih nog, kajti pregreto usnje škoduje, koži.
Drugi nasvet: Negujte noge dvakrat tedensko, to je: okopljite noge dvakrat na teden v vodi, kateri ste primešale nekaj sode bikarbone. Po končani kopeli odrgnite s pilo trde dele kože, okrtačite nogo z majhno trdo ščetko, zato da se kri dobro pretaka in da preprečite tvorbe raznih kurjih očes. Obrišite nato nogo z brisačo in ne pozabite pri tem prostore med prsti. Končno potresite nogo s pudrom..
Tretji nasvet: Pri striženju nohtov pazite, da je njih oblika kvadratna. Kožice, nohtov ne strižemo, ampak jih potiskamo nazaj. Nohte nato drgnimo s pilo in končno splaknemo noge še enkrat.
Ako imate kurja očesa in je to še v začetku, namažite jih po drgnjenju z mastno kremo, ako pa imate kurja očesa že dalj časa, je bolje, da se. poslužujete dobrega zdravila.
Četrti nasvet: Ako so vaše noge zatekle, jim bo dobro dela kopel iz lipovega cvetja, ki jo pripravite tako, da namočite dve pesti lipovega cvetja v litru mlačne vode. Po kopeli namažite noge z limoninim sokom, nato počivajte četrt ure, tako da držite noge više od trupa.
Ako imate zelo trudne noge, vam bo dobro dela hoja po prstih (nekaj minut). Noge boste, nato pomočile najprej v mrzlo vodo, nato v toplo in jih nato obrisale od konca prstov proti gležnjem.
Peti nasvet: Preden lakirate nohte, denite med enim prstom in drugim kose bombaža. Uporabljajte isti lak za noge kot za roke.
Ondi na
Izdaja Konzorcij Novega lista • Odgovorni urednik Drago Legiša • Tiska tiskarna »Graphis« - Trst, ulica Sv. Frančiška 20 - Telefon 29-477
It. IS.
Peta usede
2
Kmalu nato pa se je zopet nasmejala: »Mati ima za otroke vedno več skrbi, kot je potrebno. Sicer pa je to povsem razumljivo, zlasti če ima samo enega otroka.«
Njene oči so se zasvetile. Spomnila se je še na tiste čase, ko je sin hodil v šolo v bližnje mesto. Koliko let je že tega! Iz dečka je že zrastel mož, ki si je služil kruh kot inženir.
»Vem, da ljubi Rajko svoj poklic,« je pojasnjevala gospa Verena. »Zato je tudi pohitel z izpiti. Toda nekaj drugega mora biti vmes. Kakšna oseba, morda predstojnik, mu ne gre prav. Rajko je natančen v svojem delu; če spozna, da je nekaj narobe, se ne vda.«
»Pa ni nič pisal, če bo morda prišel kmalu na obisk?« je vprašala Dragica bolj sama zase kot pa gospo.
»Pravzaprav bi bil že moral priti. Vas bo tudi veselilo, kaj ne, gospodična?«
Dekletov obraz je spreletela globoka za drega. Ni našla odgovora. Niti ni opazila, da se je gospa Verena razumevajoče smehljala.
»Da, prav vesela bom,« je deklica nazadnje spregovorila. Skušala je premagati za drego in je pogledovala na fotografijo, ki je stala na omari. Kazala je ozek, a odločen obraz mladeniča, na katerega je tolikokrat mislila. Trdno je upala, da ga bo že našla doma, zdaj je pa slišala, da niti gospa Verena ne ve natančno, kdaj bo prišel.
Ko se je čez deset minut poslovila, je občutila razočaranje. Počitnice doma se j; niso zdele več lepe, ker ni našla prijatelja iz mladih let.
—0—
Tiha želja, da bo srečala ljubljeno osebo, jo je prevarala. Da, Rajka je ljubila. Z vsem svojim srcem. On ni vedel za njeno tiho ljubezen ..-. ali pa morda le ... Dalje si ni upala razpresti misli.
Ni smela misliti, ali je še kakšen drug vzrok, da on molči, ali samo tisti, ki ga je povedala- gospa Verena. Nehote je zmajala z glavo in si potegnila z roko preko očes, ki so se lesketale v solzah.
»Rajko!« je tiho vzdihnila. Pred očmi sc ji je prikazal njegov obraz. Težke misli so zginile, celo v smehljaj se je zaokrožil obrazek.
Zdrznila se je. Pred hišo je zaslišala korake. Morda je oče? Ne, je še prezgodaj če nima doma kakega drugega opravka. Kdo pa neki?
Koraki so se bližali, nekdo je potrkal. Z muko je Dragica odgovorila:	»Naprej!«
Zdaj so se njene oči kar razprle.
»Dragica!«
Hotela je prav tako ljubeznivo odgovoriti, a glas ji je kar zamrl. Blaženo je strmela v prišleca. Sklenila je roke na prsih, srce ji je močno utripalo.
Rajko Prašnik se je nasmehnil. Molk mu je povedal več kot beseda. Usta so molčala, a srci sta enako utripali v blaženi govorici. Stopil je bliže in jo globoko pogledal v oči
»Ne bom te spraševal, Dragica — vem, tvoje oči mi pričajo,« je prelomil molk. Že dolgo sem slutil, da sva eno. Včeraj sem pa bil gotov. Dve uri potem ko si ti odšla z obiska pri moji mami, sem prišel. Razveselila se je mene — pa tudi tebe. Rada te ima — kot jaz, moja dragica.«
Njene temne oči so se zdaj uprle v njegove. V njih je našla zagotovilo, da je vsa njegova ljubezen njena.
—0—
Kar je napovedoval stari gozdar Jakob Vornik o vremenu, se ni uresničilo. Nebo se je sicer pooblačilo, deževalo pa ni. Rečica v dolini pa je narastla, bržkone se je kje v gorah pojavil dež. Rajko je hodil ob vodi in gledal v valove. Prišel je do mlina, ki je nekoč vrtel mlinska kolesa, zdaj je pa
predstavljal izletnikom le ljubko dolinsko idilo. Pri mlinu je srečal tujca, ki ga je ne nadoma vprašal:	»Reka je nekoliko na
rastla. Menite; da grozi kakšna nevarnost?«
Rajko je začudeno pogledal vpraševalca Tujec je kazal odlično, skoro svetovljansko zunanjost. Prisodil mu je še kaj več kor petdeset let.
»Če vas smem potolažiti, bom zanika!,« mu je odgovoril zamišljeno. »Ker pa morda želite zvedeti resnico, vam povem, da bo še lahko pretila nevarnost.«
»Mislite tako?«
»Seveda mislim, saj sem tu doma. V gorah dežuje že nekaj tednov. Ste tukaj kot letoviščar?«
»Da in ne,« je odgovoril tujec. Vsekakor se tukaj zelo dobro počutim. Kdor potrebuje počitka, ga tu gotovo najde. Vas pa še nisem videl in pravite, da ste tu doma.«
Gospod je naredil na Rajka dober vtis in mu je zato odgovoril: »šele pred nekaj dnevi sem se vrnil. Sem namreč v službi kot inženir.«
»Inženir ste? V kakšni stroki pa?«
»Strojni.«
»Zdaj ste pa gotovo na dopustu ali pa si iščete drugo mesto?«
Rajku se je za trenutek uprlo, da bi odgovarjal na to povsem osebno zadevo. Krna lu pa je premagal odpor, ker je občutil, da ga gospod iskreno vprašuje.
»Morda bi jaz nekaj vedel,« se je oglasil še preden je mogel Rajko odgovoriti. »Ve selilo bi me, če bi hoteli biti nocoj moj gost.« Pokazal je na lepo vilo, katero je Rajko že prej občudoval.
Mladi inženir je samo prikimal. Preprosto tujčevo vedenje ga je pridobilo. Gledal je za tujcem, ko se je obrnil in z vljudnim pozdravom odšel. Vzdramil ga je šele žagar z vprašanjem:
»No, Rajko, kaj pa tako zamišljen?«
»Je že tako,« je odgovoril, ker mu ni nič pametnejšega prišlo na misel.
Stari možak se je posmejal. »Seveda, kakopak, ko pa se razgovarjaš s tako imenitnim možem. Oba sta skoraj iste stroke, tovarnar Frankovič in ti.«	(Dalje)
Toda ni imel časa za razmišljanje. Ko so zavili v koleno votline, je zagledal na stenah in stropu odsvit ognja. Po nekaj desetinah korakov se je votlina nenadno razširila in znašel se je v nenavadno veliki in visoki jami. Sredi nje je gorel velik ogenj, ki ga je zaslepil, da v prvem trenutku ni razločil drugega kot nekaj temnih obrisov človeških postav okrog njega in moten lesket kapnikov pod stropom votline. Zrak v votlini pa je bil čist, kar je bil znak, da je morala imeti nekje blizu še drug izhod ali morebiti špranjo v stropu.
Nehote je upočasnil korak, ko se je bližal ognju. Toda oni od zadaj se ga je spet dotaknil z roko, kot da mu hoče dati vedeti, naj kar stopi naprej.
Ogenj je osvetljeval obraze mož, ki so sedeli okrog njega. Vsi so bili temnopolti in so bolj ali manj spominjali na mulate, vendar pa je bila v njihovih obrazih neka večja harmonija; živahno mimiko in temperamentno vitalnost, ki je bila po Krushnikovem mnenju tako značilna za obraze mulatov, je zamenjala na obrazih teh ljudi nekaka mirna melanholija. Njihovo starost je bilo težko določiti, toda za nekatere med njimi je bilo očitno, da so bili zelo stari. Vsi so nosili brade, nekateri črne, drugi bele, a enemu je pokrivala dolga srebrnkasta brada celo kolena, ko se je sklanjal naprej in držal koščene rjave roke proti ognju.
Krushnik je razumel, da so to poglavarji čudnega prazgodovinskega plemena, naslednika generacij iz atomskih vekov. Ni vedel, kako bi pozdravil, da bi ga razumeli. Zato je le pokimal z glavo v pozdrav. Kot je bilo videti, so bili že poučeni o njegovem
i% d e so (ja
K. Z.
50.
prihodu, ker niso pokazali nikakega začudenja. Vendar so ga napeto gledali in tisti, ki so prej sedeli tako, da so kazali hrbet proti vhodu, so se premaknili, da so ga lahko opazovali.
Najstarejši je zapičil vanj svoje majhne črne oči jood košatimi belimi obrvmi. Njegov drobni, temni nagubani obraz pod temi težkimi obrvmi in obdan od dolgih belih las in brade je spominjal na glavo pavijana, ali na podobo starca plemena Aino, kot jo je videl na starodavnih reprodukcijah iz 19. in 20. stoletja, preden je pleme izumrlo.
Vsi so molčali, slišati je bilo le sikanje plamenov in to je bilo edino, kar se mu je zdelo domače v tej fantastični votlini.
Cez čas pa je starec spregovoril, z visokim starčevskim in resnim glasom, ki je izdajal razburjenje, a vendar ni bil sovražen. Besede so mu počasi in razločno prihajale iz ust in pri tem jc še bolj spominjal na opico, ker so se mu pri govorjenju svetlikali drobni, čudno beli zobje. Najbrž so umetni, je nehote prišlo Krushniku na misel, medtem ko je pozorno poslušal starčevo go vorjenje, ne da bi razumel eno samo besedo.
(Dalje)
PORTN1 PREGLE IL»
TEKME V O LIGI SO ZELO NAPORNE^ IN TEŽAVNE
Ali bo Triestina prišlo v B ligo?
V ttetji italijanski nogometni ligi tekmuje 18 e-kip v vsaki skupini. Ogledali si bomo »A« skupino, v kateri se med drugimi nahaja Triestina. Moštva so v nedeljo odigrala 23. tekmo in do konca prvenstva preostane še 11 srečanj. Za nekatere ekipe je to preveč, za nekatere pa premalo.
V začetku prvenstva smo napisali, da je glavni favorit za uvrstitev- v »B« ligo močna ekipa Vare-se, ki si je lani nabavila kopico dobrih nogometašev. Za končno zmago (v drugo ligo pride samo eno moštvo iz vsake skupine.) so se nadalje potegovale ekipe Marzotto, Fanfulla, Biellese in seveda Triestina, ki je najbolj znano moštvo iz vse tretje lige.
V prvi tekmi je Triestina klonila v Lodiju proti Fanfulli (0:1), sledile so tri zaporedne zmage, in sicer proti Cremonese 2:1, Marzottu 2:0 (v Valda-finu!) in proti Mestrini 2:0. V vodstvu lestvice sta bili Biellese in Fanfulla; Triestina pa je bila tretja. Po neodločenem izidu proti Trevisu (0:0) je Triestina porazila v Trstu e.najstorico Sanremese z izidom 4:0. V sedmem kolu je tržaška enajstorica ponovno okusila grenkobo poraza, ker je odšla iz Vit-torija Veneta premagana (1:3). Po dveh zaporednih zmagah na domačem igrišču (Saronno 3:2 in Pordenone 1:0) je Triestina zaigrala neodločeno (0:0) Proti Bolzanu. Tudi Pro Vercelli je odšel iz Trsta Praznih rok (2:1 za Triestino). Na sporedu sta nato bili dve zmagi v Trstu, obakrat s tesnim izidom 1:0 proti ekipama Legnano in Ivrea; zatem sta bila dva neodločena izida (obakrat 1:1 )proti enajstori-cama Casale in Savona. Po teh uspehih je bila Triestina sama na prvem mestu lestvice.
Dve tekmi pred koncem prvega dela prvenstva se. je pričela »kriza« Triestine. Izgubila je tekmo z Varese (0:1) in igrala dvakrat neodločeno (1:1) tako proti Biellese kot proti Fanfulli (v Trstu), poražena je bila od Cremonese (0:2), zaigrala dvakrat neodločeno: 0:0 proti Marzotto in 1:1 proti Mestrini Triestina ni tako zmagala v šestih kolih in od dvanajstih razpoložljivih točk je osvojila samo 4 (2 v Trstu). Predzadnjo nedeljo je Triestina premagala v Trstu (3:1) močno ekipo Trevisa. Zadnja tekma, ki se je odigrala v nedeljo, ipa se je. zaključila v Sanremu z neodločenim izidom 0:0.
Kaj bi lahko rekli o zadržanju Triestine v »C« ligi? Vse tekme v tej ligi so zelo bojevite, ker se vse ekipe zagrizeno borijo za vsako točko. Ker pride v »B« ligo samo eno moštvo, je boj še bolj ognjevit. Triestina je doslej 10-krat zmagala, 9-krat igrala neodločeno in bila le 4-krat poražena. Premagale so jo Fanfulla (1:0), Vittorio Veneto (3:1), Varese (1:0) in Cremonese (2:0). Kot gost je Triestina igrala 8 tekem in uspeh je naslednji: 1 zmaga (2:0) iin 7 neodločenih izidov (trikrat 0:0 in štirikrat 1:1). Zanimivo je, da je Triestina na tujem igrišču prejela samo II golov, zabila pa jih je 7. V Trstu je 'Brala 11 tekem in zmagala v devetih, dvakrat je 'norala prepustiti točko nasprotniku {Fanfulla 1 :l ■n Marzotto 0:0) in to prav na koncu srečanja, v Zelo kritičnem trenutku. Tržačani so zabili 20 golov (skoraj dva gola v vsaki tekmi), prejeli pa so jih 6. Triestina ima zato enega najplodovitejših napadov (27 golov skupno), le Mestrina 36, Biellese 34, Vittorio Veneto in Cremonese 28, so zabili več golov, in eno najboljših obramb (17 golov), le Fanfulla 13, varese in Savona 16, so prejeli manj golov od tržaške ekipe. V prvem kolu je Triestina bila na 13. mestu, od tedaj je začela počasi napredovati. V dru-Kem k0|u je bila sedma, v tretjem četrta, v četrtem lretja in v šestem že druga. Po porazu z Vittorio Monetom je zdrknila na sedmo mesto in nato ponovno začela stopati v ospredje: v osmem kolu je. "Ha tretja, v devetem kolu d m g a in v enajstem ^Olu je končno bila prva, skupno z Vittorio Venetom in Biellese. Prvo vodeče mesto je Triestina obdržala šest nedelj, in sicer do konca prvega dela 'ekmovanja. Po neodločenem izidu proti Fanfulli in Porazu nroti Cremonese je Triestina obtičala na 5. JJiestu. Zdaj, v 23. kolu je Triestina na 4. mestu. Od ekipe, ki je na prvem mestu lestvice, jo ločita «ve točki, zato mnogi sodijo, da sc bo tržaško tvo kmalu ponovno uvrstilo na prvo mesto ^držalo do konca prvenstva.
lese z odločnim 2:0. Sanremese je moštvo »neodločenih izidov«, ker je kar 12 tekem igrala neodločeno. Omeniti je treba še ekipo Marzotto, ki pa letos ne zadovoljuje navijačev.
Dobre ekipe so Casale, Pro Vercelli, Cremonese, Pordenone in Legnano.
Na predzadnjem mestu lestvice najdemo tri ekipe. Te so Ivrea, Saronno in Treviso. Na zadnjem mestu pa je Bolzano, ki je od 46 razpoložljivih točk nabral samo 6.
Strokovnjaki trdijo, da ima Triestina zelo ugoden spored tekem (6 tekem v Trstu in 5 tekem na
Od ostalih ekip, ki nastopajo v »C« ligi, se odlikuje Biellese. To moštvo se je uvrstilo na prvo
mesto lestvice že v prvem kolu in ga obdržalo do ...	   .
12. kola. Na tem mestu je Biellese tedaj zamenjala ' ^jih ignsuh), medtem ko bo Biellese samo petkrat Triestina, toda v 16. kolu jo ponovno najdemo na n ' nmn prvem mestu. Od takrat dalje vztrajno vodi lestvico. Po zaslugi odličnega napadalca Magherija {11 golov) je Biellese zabila kar 34 golov, prejela pa 21.
V nedeljo pa je povsem nepričakovano na svojem igrišču zgubila srečanje proti Savoni. S tem je izgubila priliko, da utrdi vodilno mesto na lestvici. Odlični moštvi sta Mestrina in Fanfulla. Obe ekipi sta bili tudi v vodstvu lestvice (Mestrina petkrat, Fan-lulla osemikrat). Mestrina je zelo vigrana ekipa. Zabila je največ golov od vseh ostalih ekip (36), prejela pa jih ni mnogo (19). Najplodovitejši igralec Mestrine je Salvemini (8 golov). Fanfulia pa ima najboljšo obrambo v »C« ligi, ker je prejela v 23 tekmah samo 13 golov. Plodovit napadalec je Ber-nasconi (10 golov). Dobro moštvo je tudi Vittorio Veneto (Padovani: 9 golov).
V zlati sredini najdemo tri ekipe: Varese, ki je bil glavni kandidat za prvo mesto, Savona in Sanremese. Varese je sestavljen iz dobrih igralcev in najboljši strelec prvenstva je prav levo krilo Albini, ki je dvanajstkrat stresel nasprotnikovo mrežo. Moštvo pa večkrat razočara in zato ljubitelji tega moštva ne gojijo preveč upanja na končno zmago. Savona pa večkrat preseneča strokovnjake in tako je v nedeljo premagala kot gost prav vodečo Biel-
igrala doma.
Spored preostalih tekem je naslednji (z velikimi črkami so označene, tekme na domačem igrišču):
Triestina (25 točk): VITTORIO VENETO, Saronno, Pordenone, BOLZANO, Pro Vercelli, CASALE, Legnano, SAVONA, Ivrea, VARESE, BIELLESE.
Fielfcse (Sl točk): Ivrea, VARESE, SARONNO, Fanfulla, CREMONESE, Marzotto, MESTRINA, Trc-viso, SANREMESE, Vittorio Veneto, Triestina.
Mestrina (30 toik): Pro Vercelli, CASALE, Legnano, SAVONA, Ivrea, VARESE, Biellese, FANFULLA, Cremonese, MARZOTTO, SARONNO.
Fanfulla (?0 točk): Savona, IVREA, Varese, SARONNO, BIF.LI ESE, Cremonese, MARZOTTO, Mestrina, TREVISO, Sanremese, VITTORIO VENETO.
Vittorio Veneto (28 točk): Triestina, PORDENONE, Bolzano, PRO VERCELLI, Casale, LEGNANO, Savona, IVREA, Varese, BIELLESE, Fanfulla.
Lestvica: 1. Biellese 31, 2. Mestrina in Fanfulla 30, 4. Triestina 29, 5. Vittorio Veneto 28, 6. Varese, Savona in Sanremese 26, 9. Marzotto 25, 10. Casale 22, 11. Pro Vercelli 21, 12. Cremonese 20, 13. Pordenone in Legnano 19, 15. Ivrea, Saronno in Treviso 18, 18. Bolzano 6.
d. t.
I K P O | bo nabral največ točk?
(3. ugankarski natečaj NOVEGA LISTA z nagradami)
mo-in ga
VELIKA KRIŽANKA
(50 točk)
Vodoravno: 1. vrsta pesmi, 1. seznam dni leta, 14. kozaški poglavar, 16. sladka,
17. slovensko moško ime, 18. ptičji glas,
20. bajeslovni konj, 21. angleška ploskovna mera, 22. prijeten okus (dvoj.), 24. roditeljica, 25. dvoživka, 26. reka v Južni Ameriki, 28. klic na pomoč, 29. znak za kemično prvino, 30. ujeti, 32. začetnici slovenskega pisatelja (Prostor na soncu), 33. trojanski junak, 34. žensko ime, 36. zdravnik, 38. veznik, 40. zvezda repatica, 42. o-rodje (srbohrv.), 43. top, 45. oplesk', 46. gospodar, 47. jarki, 48. s'ovnični pojem,
49. propagandno sredstvo, 51. ptica, 53. o-bedujem, 55. ni star, 56. spojno sredstvo,
57. oseba iz filma »Svet na Kajžaru«, 59. brezpravno ljudstvo, 60. zabavni slov. tednik, 62. veda o človeškem telesu, 65. de! telesa, 66. naplačilo, 68. izumrlo germansko pleme, 69. predpona za tvorbo presežnika,
70.	padavina (dvoj.), 72. letalski vijak (tujka), 73. kemična prvina, 74. polotok v Jadranu, 76. grška črka, 77. poljski delavci 7$. snmodržci 80. rimski pesnik, 81. seznami imen, 82. poskakujoč.
Navpično: 1. zdravilna rastlina, 2. ime več čeških kraljev, 3. oseba iz »Švejka«
4. sibirska reka, 5. repni list, 6. kemičn znak za cian., 8. električna merska enota, 9. skladnih oblik. 10. bolezenska oteklina, 11. lrancosiki slikar impresionist, 12. raztelesovalec, 13. natančno proučiti, 15. dolgotrajen, 18. zavarovan, 19. bog ljubezni, 22. starokrščanski filozof, 23. prvi letalec, 26. pripadnik mongolskega naroda, 27. zemljepisni pojem, 30. drugo ime za Malo Azijo, 31. osamljenje, 33. eno izmed gesel francoske revolucije, 35. tuje žensko ime, 37. mesto v Siriji, 38. gradivo, 39. del obleke, 41. skupina ljudi z isto nalogo, 43. primitivno orožje, 44. nikalnica v narečju, 48. pretirano štediti, 50. uničiti, 52. visoka znanstvena ustanova, 54. vzdevek
plemenitašinj v srednjeveški Italiji, 56. vežba (dvojina), 58. dovtipi, 59. tuje žensko ime, 61. ne zahtevam, 63. mlado govedo, 64. gmota, 65. začaram, 67. vrtne cvetlice, 69. umetnostna galerija v Madridu,
71.	azijska država, 73. zelo glasen vzklik, 75. ljubkovalna oblika ženskega imena, 7. srbohrv. kazalni zaimek, 79. reka v Rusiji, 80. ameriška kratica za »vse v redu«.
Vse reševalce naprošamo, naj rešitve pošljejo do 22. marca
■ .
2 k' >
^ ■a o
O ui X3 1)
3 o.'c
a .
o 01 - ■ •“4 rt c A C
g s s S" 3
5J U .
P ■H)C
d> 1/3 03
1 P
: c a ' TJ
■&g
2*. C/l —H "-rt
2 o . -C • n
C; ) o ,
>o
03 OJ N TJ
U
S O
05
C •
•E iS
d <u X) OJ 03
: £	o	£
,	C	N	.
j <U	03	05	M
”	03
o G £ ■
>CJ aj ^
l (L)
■> u
I •
: a
j3 35|
. aj ai
" w S 2 o o
“ °'J
_ *r—i T3
ra ca s_ O r i
c -ra b o-H
on c*
oj :d, 13
~ o o 'a
00 > o
O O) rt *-
^ 'S 53
w ° o. j; d _ o
2 S.iC
c/l ^ C
ra^ b ^ M OJ i5 o 13 'O TJ Ih 03 3
> .£ ^
^ -T OJ
O > CT3 ^ O 03 *j
>sq ^ oi
P. P ° ■
r*
A
■ .M
KJ 03
•r-5 O)
a*
oj O TJ C 03
c-a
’8 .»> Sh ' 1
03 _ N C3
03 t!
c O
c —•
,rH 03 a;
3-§
n 1 ra
N
05
■ h o
o rS ^ c
ra d H
M aJ^
o —«
OJ 'rt J?
X) c P >
ai .H
<u ,
A
•- p	Š
-H .rt 13 -
OJ OJ	^	03	1	"S
.2 N	N	*	.5.
> -C	c	a
■ >	a	oj
" O	i3	b
CM 13	t/i	c/i
X) .
2
;-a."5!
S' •*
* i
O 53
d vi 'c 73
D Ih r > d O TJ
o
d) ^ •
>U 5J 05 .i
S O* M
05 ;-h ipH
^ ‘C g G £H>>
OJ d 03
£ - c a
o G .5 .rt b .b g c
’(/) toj
oj G OJ iS _ JO
t/i T3 dl OJ T3
d N
■ d)
a
I o w
&n«
> ^ s .
-* rt- O .rt
.r-, 03 TJ C
« 73 rt >5
N d) O X
cot q ° C rt +-* -03 d) 'rt >U N U E M 03 .2,‘C
03	03	13
13 oj c o
03 C
C • :> c
(A OJ
* 13 . « 03
CT1
e g
d) ^ ,
E S _ O ( .13 44 1
■> O -D
Oj	03	r*
U	C TJ	‘c
O	O	oj
0-	JD	
	O	c^
03'	K*	G
	C/)	OJ
		C
></>	• rt	N
‘c	^4	TJ
Oj		OJ
'3	O >N dJ	B
OJ		
Lh	C/l	Q
03		
e	.£	rt ’-£
aj	0	> aj
C)	J- O ^4	TJ N -ra O .1	‘S
	03	ou X)	u. OJ
TJ		OJ r-> ••—> >0	M
P	Oj'	d 0	03
irt*	TJ	JO rC	d
C
O oj 44
44 s C ^ OJ . > p A C C 03 03 N C ^
s ^
OJ r-
g
Po '.o o
Z? OJ c/l dJ
g ’« E
. 2 DD OJ * yA H
P ra TČ S
■	tn	3
1	O	n.
'	C	'
i	o	c	■
!	£	O	i
!	O	T:.
-g ^ ■
13 oc
O dl C £ >c/l
Oh