tm. KRlU TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE

Izhaja vsak petek
Uredništvo: Kopitarjeva ulica S
Naročnina znaša: celoletna . . K 4*— polnletna . . K 2'~ četrtletna. . K 1—
Posamezna Iterilka stane 10 vin.
Št. 11.
V Ljubljani, dne 16. marca 1917.
Leto X.
Znamenita dvajsetletnica.
Prevzvišeni ljubljanski knezoškof dr. Anton Bonaventura Jeglič bo slavil letos svojo dvajsetletnico. Imenovan je bil namreč za škofa dne 14. julija 1897; posvečen pa 12. septembra 1897 v Sarajevu. Ljubljansko ško-fijoi je pričel vladati 22. majnika 1898. Slovenska katoliška delavska demokracija spoštljivo čestita povodom dvajsetletnice nasledniku apostolov v ljubljanski škofiji, ker je bil naši organizaciji vedno naklonjen.
Naše delavske organizacije naj se že zdaj pripravijo, da bodo dostojno proslavile jubilej ljubljanskega vladike.
Izvršilni odbor slovenskega krščanskosocialnega delavstva.
Predsedstvo J. S. Z. v Ljubljani.
Dve važni izpremembi.
Finančno ministrstvo je po dopisu ■i dne 7. decembra 1916 dovolilo delavcem v državnih obratih za leto 1917. doklade, ki odgovarjajo vedno večji draginji živil in ki presezajo leta 1916. priznane draginjske doklade. Želje delavstva o razdelitvi po rodbinskih vrstah so se deloma vresničile. Bistveno pomanjkljivo je bilo, ker se v slučaju bolezni delovnim osebam ni priznavala draginjska doklada in ker so bili vdovci in vdove v primeri z oženjenimi prikrajšani. Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza je takoj potem, ko je bila odredba objavljena, osebno posredovala pri pristojnem sekčnem načelniku in ga opozorila na nedostatke. V zadnjih dneh je finančno ministrstvo odločilo o naši prošnji.
O dokladah obolelim in kontuma-ciranim delavcem je odredilo finančno ministrstvo, naj se jim brez izjeme dovolijo draginjske doklade. Naša stremljenja so torej tozadevno popolnoma uspela. Enakopravnost vdov z oženjenimi je pa finančno ministrstvo odklonilo, a pooblastilo glavno ravnateljstvo tobačne režije, da sme v ozira vrednih
slučajih dovoliti enkratno podporo, ki ne sme presegati najvišjega zneska razlike med priznano in za oženjene delavce veljavno izmero doklade. Z merodajne strani se nam je naglašalo, da omejitev ni prevelike važnosti za oženjene, ker v finančnem ministrstvu upravičeno sodijo, da vdov ne morejo uvrstiti med tiste delavce, katerih finančno stanje ni potrebno ozira. S to razlago se lahko zadovoljimo. Saj tudi med delavstvom nihče ne zahteva, naj bi dobile doklado take osebe, ki jo ne potrebujejo. Ne dvomimo, da vdove po tej odredbi finančnega ministrstva v primeri z oženjenimi ne bodo na slab-ta odredba pomenja uspeh naše Zveze, ki naj se ne umalovažuje. Saj so socialni demokrati pripovedovali, naj se na izpremembo odredbe o dokladah ne misli.
X X X
Določila o službeni pogodbi so se s L januarjem letos nekoliko izpreme-nila. Nekoliko različen dogovor od besedila cesarske odredbe so sklenile organizacije podjetnikov z delavskimi organizacijami glede na § 1154 b. Dogovor določa:
Delojemalec si pridrži pravico do odškodnine, če po vsaj 14dnevnem službovanju vsled bolezni ali nesreče kratko dobo, ki pa ne presega enega tedna, ne more delati, ako tega ni storil namenoma ali je pa zakrivila to velika nemarnost. To velja tudi za slučaje, če ga drugi, njegove osebe se tičoči razlogi brez njegove krivde zadrže od dela.
V slučaju, da je delavec zadržan po bolezni, mu gre odškodnina šele od tretjega dne bolezni do največ enega tedna.
Kot odškodnina se umeva:
1.	Za delojemalce z dnino dnevno.
2.	Za delojemalce s tedensko ali mesečno plačo na dan odpadli del tedenske ali mesečne plače.
3.	Za delojemalce, ki delajo v akordnem delu ali na kos, na dan izračunani povprečni zaslužek prejšnjih štirih tednov, če ,gre račun za dlje, povprečni zaslužek v tem času, in končno, če delojemalec še ni delal štiri tedne na akord ali na kose, cela prejšnja delovna doba.
Zneske, ki jih dobiva delojemalec za dobo zadržka po kakem javnopravnem zavarovanju, sme delodajalec odtegniti v tisti meri od plače, v kolikor znaša zavarovalnina.
Tudi finančno ministrstvo je izjavilo, da smatra ta dogovor za veljaven delavstvu v podrejenih mu državnih obratih. Če je že nekaj posebnega, da en pogodbenik dogovor odredi, ne da bi vprašal drugi del, je pa gotovo še večja posebnost, ker se država enostavno ni ozirala na postavna določila.
0 poostreni podmorski vojski
izvaja dunajski dnevnik »Zeit« 11. t. m. na str. 2.:
Berlinski »Vonvarts« piše: Gospod Bieszer, predsednik Hanza zveze je nedavno javno proglasil, da podmorska vojska ne namerava Anglije pritisniti, da poklekne, marveč da postane voljna za sporazum. Grof Reventlow se je prerekal ž njim in izjavil, Anglija se mora prisiliti, da poklekne pred Nemčijo, ki ji bo nato enostavno narekovala svoje pogoje. Mi smo takrat rekli, da bi se ReventhoWibv smoter dosegel le v najugodnejšem položaju s strašnim podaljšanjem vojske. TO' grof Reventlow zanikava in zahteva dokazov. Evo jih. Najkrajša doba, v kateri je mogoče Anglijo teoretično izstradati, se pač naj-ložje izračuna. Gre za dobo, za katero je zdaj Anglija preskrbljena z živežem. Sicer trdi gospod dr. Karel Peters, ki je vsenemški prijatelj gospoda Reven-tlowa, da je Anglija zdaj za dobo več let preskrbljena z živili. A njemu nočemo pritrditi in računajmo, da je Anglija samo za štiri mesece preskrbljena z živili tako, da bi čez to dobo brez uvozov iz tujine ne mogla izhajati. To bi bila torej najkrajša doba, v kateri bi mogli, če govorimo teoretično, prisiliti Anglijo, da poklekne. A to velja le za slučaj, če bi ne mogli popolnoma nič uvoziti. Grof Reventlow pač sam ne veruje, da bi bilo to mogoče. Če pa Anglija mesto štirih prebije pet, šest mesecev,^ potem lahko razpolaga s svojo novo žetvijo. Ž njo bi vsaj četrt leta zagotovili prehrano, ako bi tudi ne uspeli poizkusi za pomnožitev letine. Trenu-
tek premagovanja se torej zopet zavleče.
Kaj pa uvoz? V nekem prerekanju proti Carsonovim številkam se je nedavno z nemške poluradne strani navedlo, da so v prvih 18. dneh meseca februarja med približno 1250 ladjami, ki so posredovale zvezo Anglije z zunanjim svetom, potopili podmorski čolni 200 ladij: torej vsako šesto ali sedmo. Če pa med šestimi parniki naloženimi z žitom jih pride na Angleško pet, pač Anglija ne bo nenadoma izročena lakoti.
Ugovarjalo ■ se bo, da se bo vsak mesec prostor ladij znižal. To je res. A to se bo le polagoma pojavljalo. Anglija ravno zato lahko krči mesec za mescom živila. Hitrejše pa tudi la-hko gradi na-domestilne ladje, zapleni lahko grško brodovje (mogoče bo tudi kmalu zaplenila brodovja drugih malih nevtralnih držav) lahko dovoli, da se bo blago tudi na krov nalagalo, prepove uvoz vsakega razkošnega blaga in pospeši izlaganje in nakladanje blaga.
Vsak pridobitek podaljša časno od-goditev tistega trenutka, ko bo Anglija prisiljena poklekniti.
Izkratka: tako bo, kakor pri nas. Angleži se ne bodo nekega dne prebudili, ne da bi imeli kaj jesti, marveč mesec za mescom se jim bo počasi poslabšala njih hrana. Sami pač najboljše vemo, koliko lahko prenese ogroženi narod. Ako grozimo Angliji, da jo bomo uničili, le vzpodbujamo tam voljo zatajevanja. Noben človek ne ve in ne more vedeti, kdaj angleški narod ne bo več sposoben prebiti. Ta trenutek bo pač dolgo ločen od tistega, ko bo angleški narod voljan za sporazum, ker bo uvidel, da bi mu nadaljevanje vojske ne koristilo. To pa tudi hočete doseči osrednji velesili, saj so posebno nemški uradni vodilni krogi opetovano naglašali, da naj se takojšnji uspeh
Zavidali so mu...
Poljska pot se je vila med malimi, zelenimi jelkami. Obrezane niso, tvorijo skoraj mejo ob njej. S kmečkimi hišami se menjajo na desni in na levi že razkošnejša mestna poslopja. Psi lajajo, toplejše je. Popotnik pride v malo mesto, kjer je bil rojen in ki ga ni že videl 22 let. Toplo mu je pri srcu. Saj vidi znana mu poslopja, trgovine nosijo še večinoma stare napise.
A duša mu je težka, ko pomisli, kako so vsi ti za svojimi blesketajočimi se šipami, za s cvetlicami okrašenimi okni napredovali, postali premožnejši, ko on sam ni imel drugega, kakor suknjo na sebi.
Hrepenenje, ki ga je nekdaj gnalo v svet, se ga je zopet polastilo. Ustavljati se ni mogel. Vrnil se je v kraje svojih otročjih let. Na tihem je upal, da morebiti le še živi njegov prijatelj, ki je bil natakar v mestni kleti, s katerim sta si bila posebno po smrti svojih staršev najboljša tovariša.
Izučil se je bil tiskarstva in je ostal tiskar. Veliko se je naučil, izobrazil se
od poostrene podmorske vojske ne pričakuje, pač pa ustvari na Angleškem miru ugodno ozračje.
Društvo „Dobrodelnost
je otvorilo Dobrodelno pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ulica 35. — Pisarna je odprta ob delavnikih od 8. do 12. ure in od 2. do 7. ure.
Tam se dobivajo brezplačno pojasnila v vseh dobrodelnih zadevah, kakor: poizvedbe za pogrešance v vojni, daje potrebna navodila invalidom, sirotam in drugim pomoči potrebnim, dela prošnje za podporo, dopust, -vzdr-ževalnino itd.
Društvo je zasnovano na podlagi krščanske ljubezni in ne dela pri izvrševanju svojih poslov nikakega razločka med pomoči potrebnim.
Prosimo tudi, da seznanite društvo z vsemi, ki bi mogli in hoteli kaj darovati v te namene, da more še bolj izdatno podpirati siromašne — zlasti v tem času splošnega trpljenja.
V Dobrodelni pisarni lahko naročite »Dobrodelno knjižnico« (6 K celoletno) in glasilo Dobrodelnosti, list »Zlato Dobo« (3 K celoletno).
Kdor želi pisati vojnim ujetnikom, pa ne zna napraviti naslova,
kdor želi poslati vojnim ujetnikom denar, knjigo, pa sam ne ve, kako,
kdor želi poizvedeti za pogrešanim vojakom,
kdor želi pojasnil v zadevah invalidov, sirot, vdov,
kdor želi prositi za vzdrževalnino svojcev, za preskrbnino vojakov-inva-lidov in njih družin, pa sam tega ne zna,
kdor želi prevzeti kako siroto brezplačno,
kdor želi oddati kako siroto, kdor ima oddati kako službo, kdor išče službe.
je, a denarja, samostojnosti, hiše, žene si ni pridobil.
V notranjem mestu vrvri življenje živahnejše. Tudi podoba je priaznejša. Stare hiše so bili podrli. Tam stoje zdaj velika, moderna poslopja s stolpiči; razkošne prodajalne se v njih nahajajo.
Vozov vse polno; po vseh hodnikih šume ljudje. Trgovine so odprte. Ljudje hodijo vanje in iz njih. Policaj goni zvezanega postopača v zapor, otroci prodajajo zijale, drugi kriče; ura bije poldne.
Vse to skromnega našega popotnika ne razvedri. Moti ga, boječega moža, ki je že neštetokrat pomagal drugim, a ki ni nikdar umel, kako se pride skozi življenje z razprostrtima rokama, da odrineš druge in da sebe potisneš naprej.
Globoko se je oddahnil, ko je prišel na Glavni trg. Tam je še tako, kot je bilo včasih. Kakor nekdaj v starih časih te vabijo stare kamnite stopnice v staro gostilno, lekarnarjeva hiša še tudi stoji s svojo lekarno tam, kjer je stala v starih časih. Stara dvonadstropna
kdor želi pojasnila o izseljeniških zadevah,
naj se obrne na Dobrodelno pisarno v Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35, ki daje brezplačno potrebna pojasnila. Za pismen odeovor je treba priložiti znamko, sicer se ne odgovori.
Postavodaja ameriških Združenih držav.
Iz Bele hiše v Washingtonu v kateri »vlada« predsednik 30 ameriških združenih držav, vodi ravna cesta na Kapitol. Po širokih stopnicah prideš v osrednjo dvorano, potem skozi slavnostno dvorano v ogromno dvorano, kjer zborujejo zastopniki naroda. Od srednje dvorane na levo mimo sedeča najvišjega sodišča prideš v dvora .i, kjer zborujejo zastopniki držav. Na desni zboruje hiša, na levi senat, ki tvorita pod skupnim imenom kongres po-stavodajalni zastop Združenih držav.
Prav po amerikansko se dela v kongresu. To zapazi evropski obiskovalec prvi trenutek, ko pride na Kapitol. Vrata so odprta na stežaj. Nihče te ne vpraša, če imaš vstopnico. Povsod smeš iti, izvzet je le takozvani poslani-ški hodnik. Lahko kramljaš, bereš svoj časopis, pišeš kjerkoli hočeš. Poslanci se nič ne ločijo od drugih ljudi. Nikjer ni nič tiste prisiljene slovesnosti, ki jo kažejo evropski parlamenti. Poslanci so tudi priprosto oblečeni.
Pač pa se le »hiša« in »senat« zelo razločujeta. V hiši se predstavlja narod. Vse izgleda bolj mladostno, nemirnejše, kakor v senatu. Poslanci večinoma ne nosijo še pet križev na hrbtu. Povsod se vidi, da so to možje srednjih slojev. Stroga disciplina vzdržuje red v tej množici; sicer bi pač »hiša« ne rešila v nekaterih mescih povprečno 15.000 zakonskih predlog. Predsednik, govornik mu pravijo, vodi celo hišo. On
hiša starega župana še vedno trdno stoji na svojem starem mestu. Knjigoveznica s čedno izložbo te vabi na desno, loterija te razveseljuje kakor v starih časih. Stari, lepi rotovž stoji ravno tam in ravno tako mogočno, kot pred 20 leti.
Naš pomočnik Zaplotnikov Tine si vse to ogleduje. Zavije na to proti mestni kleti.
Tam je svoj čas služil njegov prijatelj France Reš. Najbolje bo, če povpraša tam po njem.
Lagodno topli vzduh pomešan z vinskim in s kuhinjskim duhom ga sprejme. Lepe, hrastove mize ga vabijo, naj se vsede. Natakar je tekal sem in tja in stregel mnogoštevilnim gručam gostov. Smejali in čebljali in trkali so; dim smotk se dviga kvišku.
Točili so le vino. Tine je sicer zahteval piva, a natakar je zmajal z ramami. A ker mu je šlo za to, da izve, kaj je z njegovim prijateljem, je pač naročil vino in vprašal, če pač stanuje v mestu France Reš.
Natakarjev odgovor Zaplotnikove-ga Tineta preseneti.
imenuje člane vseh odsekov, ki se posvetujejo o zakonskih načrtih in jih Predlagajo hiši; predloge odkazuje posameznim odsekom in določi, o katerem odsekovem poročilu naj se razpravlja. Njegova moč je skoraj neomejena. Če noče koga »opaziti«, si ne more Pomagati. Govore lahko prekine tako, da določi, kdaj naj se sklene razprava. Izvzemši posebno važnih vprašanj ni sploh navadna razprava. Hiša odobri sklepe odsekov vedno precej brez šuma. V poročilih o kongresu sc objavljajo dolgi govori, ki se niso nikdar govorili, morebiti izvzemši nekaj besedi.
Čisto drugače se godi v senatu. Poredni Američani mu tudi pravijo klub milijonarjev. Tam sede stari možje 60 do 70 let. Načelno dela senat tako kot hiša, a kljub temu učinkuje hiša kot kak nemiren ljudski shod, senat pa kakor posvet diplomatov. Tam velikanska dvorana, v kateri prodro težko celo najboljši govorniki, v kateri sede stotine pišoč in čitajoč časopise, tu parlamentaren salon, kjer je navadna skoraj prevelika uljudnost. V tem malem krogu starejših gospodov se posli mirno rešujejo. Govornik ali predsednik nima neomejnih pooblasti. Predsednica namreč ne voli senat sam, marveč v osebi podpredsednika ga je izvolil narod sam. Ne sme biti prezrt, kdor se priglasi k besedi. Govoriti sme. Šele zdaj so sklenili, da se sme z dvetretin-sko večino skleniti konec razprave. V tej preuljudni družbi so navadni tudi kompromisi. Če bi ne bilo tako, bi lahko malo senatorjev zaviralo delo.
Glasnik.
Memphis, brez ustnika,** za en komad 9 v.
ff Galicija, brez ustnika, za en komad 10 v.
Mirjam, obložene z zlatom, za en kom. 8 v.
Divia, z zlatim ustnikom, za en komad 8 v.
Cesar, z ustnikom iz kartona,** za en kom. 6 v.
Dame, z ustnikom iz kartona,** za on kom. 6 v.
ff Od 100 kom. gre 90 v. za podporo beguncev iz Galicije in Bukovine.
SrednjefiLne svalčice.
Dalmatinke, z ustnikom iz kartona,** za en kom. 5 v.
Dunav, z ustnikom iz kartona,** za en kom. 4 v.
Športke, brez ustnika,** za en komad 5 v.
tt Avstrija, brez ustnika, za en komad 6 v.
tt Od 100 kom. gre 90 v. v prid vojnemu skrbstvu.
Manj fine svalčice.
Viržinke, z ustnikom iz kartona,** za en kom. 3 v.
Ogrske, brez ustnika,** za en kom.
2	v.
Drame, brez ustnika,** za en kom.
3	v.
Uzorska zbirka, sestavljena iz vrst: Coronas (t. p. 1), Sphinx (t. p. 2), Khedi-ve (t. p. 3), Moeris (t. p. 6), Dames (t. p. 8), La Favorite (t. p. 9), Egiptovske, III. vrste (t. p. 10) in Princeze (t. p. 11) v kartonih po 80 kom. 12 K.
Podraženje tobačnih izdelkov.
(Konec.)
Fine svalčice.
Princeze, z ustnikom iz kartona, za kom. 10 v.
»Gotovo! Občinski svetnik Reš! Saj hjega mislite? Tamle sedi. Pri njemu Sedi njegov zet gospod pl. Rode.«
»Tako? Ali ima trgovino?«
»Seveda! Saj je prvi mož v mestu. Gradi ladje, kupčuje z vinom, z lesom in s premogom. Bogataš je ...«
»Hm! Hm! Ali ima veliko otrok?«
»Ne, le še eno starejšo hčer —«
»Kje stanuje?«
Natakarja so klicali. Opravičil se je in odhitel. On je pa strmel neprestano na svojega prijatelja, ki je bil včasih tu v teh kleteh natakar, zdaj je pa tako velik gospod.
Tako se godi na svetu. Eden je postal gospod, drugi je ostal hlapec.
To že vidi. S tem ni nič! Zakaj naj ga obišče?! Tine je imel burno domišljijo. Vedel je, kako bo. Saj jo poznal ljudi in svet.
»A, Zaplotnikov Tine, Vi? Kaj de-jnte? Odkod prihajate? Tako! Tako! ‘ht! Da! Težko boste tu dobili delo! im! Hm! Oprostite trenutek! Čaka ttkdo, ki bi rad govoril z menoj. Mo-Kače pridete še jutri enkrat? Ne? P0-
C.	Tobak za pušenje.
Svalčični tobak.
Sultan Flor,* rezan v dvojni širo-kosti a) 0'4 mm, b) 0'7 mm, za zamot po 100 gramov 23 K.
Superfini turški,* rezan v dvojni
tujete naprej. Mi je res žal. Z Bogom-Srečno!«
Poznal je to reč! Reveži, ti imajo sočutje s svojim bližnjim, a veliki, bogataši ...
Natakar se je vrnil.
»Želeli sta še, kje stanuje gospod svetnik Reš? Na vogalu Obrežne ceste stoji njegova velika hiša. Za njo leže dvorišča z velikimi skladišči, ki se razprostirajo do pristanišča. Oglejte si jih. Velikansko. Še eno četrtinko?«
»Ne, hvala. Grem naprej.«
Še enkrat je pogledal na svojega prijatelja, ki je zdaj velik gospod polnega obraza izrazitih potez, a tudi na njegovega zeta plemiča. Nato je zapustil klet sicer razočaran a trdno odločen, da prijatelja ne bo obiskal.
Seveda! Življenska nasprotstva in razlika med stanovi. Kako ga to teži, da je v svojih letih takorekoč le ptica lastovica. Saj bo kmalu štirideset let star. In vidi, kako živi drugi v preobilici, ugleden mož, petičen in on ...
Srce se mu skrči. Kesa se, ker je bil vedno nakovalo, po katerem so srčnejši kot on tolkli s kladvi.
širokosti, a) 0'4 mm, b) 07 mm, za zamot po 100 gramov 18 K.
Najfinejši turški (drobno in debelo rezan)** za zamot po 100 gramov 13 K.
Fini Kir* za zamot po 100 gramov 12 K.
Fini pursičan za zamot po 100 gramov 11 K.
Naj finejši hercegovski za zamot po 100 gramov 10 K.
Fini turški (macedonski)** za zavojček po 25 gramov K T80.
Fini hercegovski** za zavojček po 25 gramov K 1'20.
Srednjefini turški** za zavojček po 25 gramov 90 v.
Dramski** za zavojček po 25 gramov 60 v.
Najfinejši ogrski svalčični tobak** za zavojček po 25 gramov 40 v.
b)	Tobak za pipo.
Caballero* (za kratko pipo) doza 100 gramov K 4‘50.
Pristni Latakijec* zavoj 100 gramov 2 K.
Varinas* zavoj 100 gramov 2 K.
Cesarska zmes zavoj 100 gramov K 170.
Najfinejši Oger** a) dolgo rezan, b) kratko rezan zavoj 100 gramov K 1'44.
Kruli** zavojček 25 gramov 34 v.
Knaster** zavojček 25 gramov 30 v.
Posebno fini trikraljevec** zamot 25 gramov 30 v.
Fini Oger (dolgo in kratko rezan)** zamot 25 gramov 28 v.
Srednjefini Oger** zamot 25 gramov 18 v.
Fini Galičan (v Galiciji in Bukovini)** zamot 25 gramov 18 v.
Čerbeli (ob mejah proti Ogrski in inozemstvu)** zamot 25 gramov 13 v.
Domači tobak, drobno rezan** zamot 25 gramov 13 v.
Domači tobak** zamot 25 gramov 10 v.
D.	Svitki.
Hanavski krožki** za 50 gramov 32 v.
t Krožki in klobase** za 50 gramov 25 v.
t Na Kranjskem se prodaja ta vrsta svitkov v palčikah po 50 g, palčika po 25 h, ki so zavite v zavojih z dvema povezkoma po 8 palčik.
Severnotirolski tobak za žvečenje (na Tirolskem, Solnograškem in Koroškem)** za 50 gramov 18 v.
Predarlski tobak za žvečenje (na
Tirolskem)** za 50 gramov 12 v.
Tobak v vedricah (na Tirolskem)** za 50 gramov 12 v.
Zablotčvski skrutliki (v Galiciji in Bukovini)**za 1 komad 30 v.
Turice v Dalmaciji)** za 1 komad
E.	Tobak za nosljanje.
Special Rape* za zamot po 500 gramov 7 K.
Fa^on d’Espagne* za zamot po 125 gramov 2 K 30 v.
Rapč Area preta* za zamot po 125 gramov 1 K 70 v.
Dunajski rape** za zamot po 250 gramov 2 K 50 v.
Scaglia di lusso (grosetta sottile)** za zamot po 250 gramov 2 K 50 v.
Scaglia di lusso ad uso Trento* * za zamot po 250 gramov 2 K 50 v.
Nostran scieltissimo asociutto* * za zamot PO' 250 gramov 2 K 50 v.
Levante** za zamot po 250 gramov
2 K.
Sanspareil* ’ za zamot po 250i gramov 2 K.
Tirolski** za zamot po 250 gramov
2 K.
Gališiki rape** za zamot po 250 gramov 2 K.
Gališki, drobnozrnati (albanski)** za zamot po 250 gramov 2 K.
Radiča paesana fina (grosetta sottile)** za zamot po 250 gramov 2 K.
Fini Nostran** za zamot po 250 gramov 2 K.
Tuzemec** za zamot po 250 gramov 1 K 25 v.
Scaglia paesana, II. vrste** za zamot po 250 gramov 1 K 25 v.
Foglia di Levante (sottile)** za zamot po 250 gramov 1 K 25 v.
Mejni tobak za nosljanje, debelo-zrnat (ob meji proti inozemstvu in Ogrski)** za zamot po 250 gramov 1 K.
Mejni tobak za nosljanje, debelo-zrnat: a) v Galiciji, Bukovini, Primorju, nadalje povsod ob mejah proti inozemstvu** za zamot po 250 gramov 1 K, b) v Galiciji in Bukovini** za zamot po 50 gramov 20 v.
Scaglia naturale (grossetta sottile)** za zamot po 250 gramov 1 K.
Scaglia fermentata** za zamot po 250 gramov 1 K.
Nostran Radiča** za zamot po 250 gramov 1 K.
Radiča** za zamot po 250 gramov
1 K.
Ruski tobak za nosljanje (v Galiciji in Bukovini)** za zamot po 50 gramov 20 v.
Opomba.
1.	Izdelki, zaznamovani z *, se dobijo samo v prodajah tobačnih specialitet, izdelki, zaznamovani z **, le v. tobačnih trafikah, vsi ostali pa tako v prvih, kakor tudi v drugih.
2.	Najmanjša množina, ki jo more dobaviti prodajalec, je sledeča:
a) pri razkošnostnih (luksusnih) smodkah zabojček po 25 komadov;
b)	pri ostalih smodkah in pri sval-čicah 100 komadov;
c)	pri tobaku za puišenje, zavitem v kartone in zavoje, 200 g; pri tobaku za pušenje, zavitem v zavojčke in liste, pa 10 zavojčkov, oziroma 50 listov (eno kolo);
d)	pri svitkih, in sicer pri krožkih en kroožek, pri klobasah po 500 g dva komada, pri klobasah po 250 g štirje komadi, pri zablotčvskih skrutlikih po-vezek po 24 komadov a 70 g (= 1680 g) in pri turicah povezek po 10 komadov a 40 g (= 400 g).
Tobak v vedricah, nadalje severno-tirolski in predarlski tobak za žvečenje se oddaja le v celih vedricah, oziroma zabojih.
e)	Pri tobaku za nosljanje 500 g.
3.	Vsi svitki, izvzemši zablotčvske skrutlike in turice, naj se oddajo po
teži tako prodajalcem kakor tudi konsumentom.
4.	Izdelki, katerih prodajni okoliš je omejen, se ne smejo dajati osebam izven takega prodajnega okoliša. Le debelozrnati (a. .p 18) in drobnozrnati (t. p. 19 a) mejni tobak za nosljanje se sme po potrebi prodajati tudi v notranjem dežel.
5.	Trafikantom se računi od kon-sumentskih cen desetodstotna prodajna opravnina.
6.	Ako se pokaže potreba, prodajajo tobačni prodajalci tudi tobačini izvleček v pušicah po 5 kg za 6 K in v pušicah po 1 kg za 1 K 60 v.
V ceni so se povišale vse tarifne vrste izvzemši smodke Palmas in Pal-mitas, ki so v razprodaji.
Prsne bolečine na|j bi vsak poskušal čimprej ozdraviti. Iz izkušnje vemo, da izgube prsi vsled bolečin svojo prosto gibčnost, s tem se dihanje otežkoči in kisik se počasneje dovaja h krvi. Vse to se da preprečiti, ako utiramo prsi in ramena s Fellerjevim bolečine lajšajočim rastlinskim esenč-nim fluidom z znamko »Elza-fluid« in, če treba, krepko masiramo. Take masaže z »Elza-fluidom« ne odstranijo le bolečine, temveč tudi povečajo delazmožnost pljuč s tem, da skrbe za živahnejšo cirkulacijo krvi. Za take masaže pa se naj rabi le preizkušen, pristen izdelek, Fellerjev »Elza-fluid«, čigar 12 steklenic stane samo 6 K. Predvojne cene. Edino pristen se dobi pri lekarnaju E. V. Feller, Stubica, Elzatrg 264, Hrvatsko. Obenem se lahko naroče Fellerjeve nalahno odvajalne rabarbarske kroglice z znamko »Elza-Pillen«, da |jih imamo pri motenju prebave, zaprtju in želodčnih bolečinah vedno koj pri roki. 6 škatlic stane 4 K 40 vin. franko. Ti dve preizkušeni domači sredstvi naj bi ne manjkali v nobeni hiši. One naše čitatelje, ki jih mučijo kurja očesa, bi še opozorili na izvrsten Elza-izdelek: Fellerjev turistovski obliž po 1 in 2 kroni.	(eb)
Okno v svet.
Omejitev avstrijskih časopisov.
Dunaj, 12. marca. Ker primanjkuje rotacijskega papirja in moramo skrbeti tudi za ogrske in zavezniške časopise, moramo omejiti porabo časniškega papirja. Trgovinski minister je izdal naredbo: V marcu morajo časopisi, ki mesečno porabijo 10 vagonov, znižati porabo za 25%, pri porabi 10 do 20 vagonov za 25%, nad 30 vagonov za 30%. Na teden smejo imeti kvečjemu 70 strani normalnega formata (površina lista 43X27 cm je 1161 cms). Če izhajajo enkrat na dan, sicer 94 strani. Nedeljska številka sme imeti dvojen obseg tedenske povprečne številke.
Kave zmanjkuje. Sedanje karte za kavo bi morale veljati do 17. marca, pa bodo podaljšane za mesec dni, ker manjka kave. Vsled poostrene podmorske vojne trpi tudi naš uvoz kave, ki gre izključno za vojaštvo.
^ »Kino Central« v deželnem gleda* lišču. Od petka do nedelje: Stezosledec kot detektiv. Drama pustolovca. — Od ponedeljka do srede pri popoldanski predstavi veliki kriminalni film: Slučaj Klerk, pri ostalih predstavah prekrasna slika iz starega Dunaja: »Sodo-merec iz Grinzinga« Tako bo »Kino Central« imel v nedeljo in v ponedeljek na praznik tri nove krasne sporede!
Izdajatelj Fran UHreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškerc. — Tisk Kat. Tiskarne.
KRIVDO
da bi pustili hirati otroka ali drugega trpina, noče nihče prevzeti na svojo pest. Slabotne,’ shujšane in bolne otroke okrepi takoj Feller-jevo pristno ribje olje, kajti ono jih ojači in napravi odporno proti boleznim. Malokrvni, žlezasti otroci in odrastli ga radi uživajo, ker je popolnoma brez okusa in duha. Doječe matere imajo po zaužitju tega olja veliko mleka za dojenčke in postanejo krepke. Čisto in res pristno olje najboljše kakovosti ima pri izjavi več zdravnikov prednost pred vsemi mešanicami in emulzijami, ker vsebuje več učinkujočih tvarin. Predvojne cene: 2 steklenici za 5 K poštnine prosto razpošilja E. V. Feller, dvorni lekarnar v Stubici, Elza trg št. 264.
Najboljša in najcenejša zabava
v Ljubljani je v
v deželnem gledališču.
Obiskujte vedno »Kino Central«, kjer se za mal denar dobi bogato razvedrilo I
•-	(vri* iL« •
Gospdarska mm ? Ljubljani
ima v zalogi
jedilno olje, čaj, kakor tudi vse drugo špecerijsko blago.
Oddaja na debelo?
Za Ljubljano in okolico je otvorila
mesnico
v semenišču v Šolskem drevoredu kakor tudi
špecerijsko Irgomino
na Dunajski cesti štev. 30.
Kdor pristopi kot član h „Gospodarski zvezi , dobi izkaznico, s katero ima pravico do nakupa v mesnici in trgovini.

N v.
//
—\V—\v~

JL k E. SIE#iBEEIfEc, Mdite.il trg Ite^ 1®
H
n Velika zaloga manufakturnega blaga, različno e sukno za moške obleke, volneno blago, kakor ■S ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — e Penino blajjo, ccfirji, kambriki, batisti v bogati g izbiri. Različno platno in šifoni v vseh kako-t vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje. S Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za S postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti s v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni S Phi. servijeti in brisalke iz platna in damasta.
Priznano nizke cene!
□I2KIZ3ČČ—

Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse “S ^ vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: t | srajce, hlače, krila, bodisi \z Sifona ali pa tudi £ p pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira S v nogavicali v vseh barvah kakor tudi v vseh jf | velikostih za otroke. - • Predpasniki najnovej- ^ L ših krojev iz pisanega blaga, šiiona, listra in 5 b klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- ; i finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti I žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. | . i Vedno sveže blago I	z: n
7£ZZJ£Z:^7č 7/-----7/---7/--7/~ O