Slavko Potnik
Potapljaške zgodbe
Francoski parnik »Ophir« je prcd kratkim odplul na angleško obalo. La-dja naj bi se zasidrala na mestu, kjer sc je I. 1915. poitopil orjaški parnik'»Lu-sitaniaa, in skušala dvi^niti velike za-]oLe zjata, shranjene v jekltnih zaklad-nicah potopljcncga morskega orjaka.
Tako iskanje zakladov na morskem dnu jc- boj človeske sprctnosti z unicu-jočimi silami morskih valov in podvod* nih struj. Prtdcn prično razsajatj v jescni veliki viharji, mora biti delo kon-čano, drugace je trcba v prihodnjcm letu znova pričeti z delom, ki je pa jjelo otežkoeeno, ker se velika potopljc-na ladijska telcsa vedno bolj pojJrezajo v mehko, peščeno morsko dno.
Najdaljii čas, ki ga je dosegel neki potapljač, ko jc dclal pod vodo brez prestankn, )e bil osem ur. Ta rcbord ima prvi potapljač mornarskega odseka Brindisi v Italiji, ki je polcg tega bH še prccej globoko pod morsko gladmo (^2 mctr«v) in se je vrnil v spremlje-valnoladjo brcz znak-ov utrujenosti. Za potapljaško službo je treba imeti iz-vrstna, zdrava pljuča, zato izbirajo za
ta namen le najkrepkejše može iz vrst momarjev.
V potapljaških šolah se uče najraz-ličnejše stvari, prcdvscm sc urijo v ob-lačenju težke obleke iz gumija, pod ka-tero je treba obleČi Še dve obleki iz su-rovega platna. Ne bo si težko predsta-viti, kako neroden je človek v taki ob-leki, posebno če iima na nogah še težke čevljc iz kitovcga usnja s svinčcnimi podplati in če ima na brbtu in prsih privezane težke svinČene' plošče. Tako opremljfnejTa spustijo potapljača v vo-do; šcle tu si privije nad vodno gladino težek bronast šlem na kovinasti ovrat-nik obleke. Nato sc spusti pod vodo; tu vdihava lc umetni zrak, ki mu ga dovajajo s črpalko iz larije. Dolgo se. morajo potapljačj uriti, da lahko v teh težkih oblekah opravljajo različna dela na dnu pod monsko tjladirvo. Včasih ja treba prcbiti z dle-ti debele jeklene la* dijske stranice in si z vrtalnimi stroji priboriti vhod v ladijsko nofrranjš&mo*1
Tako utrjenim podvodnim deiavcem postanejo sčasoma čudesa pod vodo nekaj vsakdanjejja, Samo enkrat je bil neki potapljač zclo začude-n, ko je ugledal na moTskcm dnu ipravega jez-deca na konju. NeustraŠeno se mu jo približal; bil je to spomenik, ki je st&i po naključju v pravilni legi na mcrt-skem dnu. Padel je bii namreč z ne-kega potopljenega parnika.
34