Ano (Leto) XIV. (9)
No. (Štev.) 6

“E SLOVENJA LIBRE”

BUENOS AIRES.
9. FEBRUARJA (FEBRERO) 1956

NOV BULO ANIN O V POSKUS

Predsednik Eisenhovver je odklonil
predloge, ki jih je za zavezniško in pri¬
jateljsko pogodbo med sovjeti in ZDA
vsebovalo prvo Bulganinovo pismo. Tik
pred sestankom Eisenhowerja z Edenom
je bil odgovor ameriške vlade znak, da
najnovejše poteze sovjetske diplomacije
ne bodo mogle razrahljati zah. atlant¬
ske obrambne zveze. Presenetljivo je bi¬
lo, da je Eisenhovver tako hitro odgovo¬
ril na pismo, še bolj pa to, da so vsebi¬
no odgovora v ZDA takoj objavili.

V Moskvi pa vsebine Eisenhovverjeve-
ga odgovora dolgo niso objavili. Sovjet¬
ska javnost ni vedela za vsebino prvih
Bulganinovih predlogov. Ko so potem le
morali objaviti Eisenhovverjevo pismo, so
hkrati objavili vsebino drugega Bulga-
ninovega pisma Eisenhowerju. Zato je
ameriški državni tajnik Dulles lahko brž
izjavil, da je to drugo pismo bolj name¬
njeno sovjetski javnosti kot pa Eisenho¬
vver ju— saj so ga v Rusiji mogli brati
istočasno kot pa ameriški predsednik. V
pismu ponavlja Bulganin svoje predloge
o pogodbi za 20 let, vendar jo razširja
tako, da bi ji mogli pristopiti tudi Fran¬
cija in Anglija in ostali člani zahodne
atlantske obrambne zveze.

Napredek sovjetske težke industrije

Mnogo se je te dni pisalo o tem, ali
sovjeti resno mislijo na mir in ali res¬
nično računajo, da bo mir trajal še 20
let, kakor to sami navajajo v predlogih
za pogodbo predsedniku Eisenhovverju.
Sovjetske zakladnice atomskih in hidro-
genskih bomb so verjetno enako polne
kot ameriške —- v nekaj letih bodo te
zaloge na obeh straneh še večje. Pove¬
čana tekma v oboroževanju more prive¬
sti do še hitrejših priprav za vojni spo¬
pad. Sovjeti pa sami predlagajo neke
vrste premirje ali mirno sožitje vsaj za
20 let. Še bolj zanimive so sovjetske po¬
teze v Aziji. Komunistična Kitajska to¬
krat ne izvaja pritiska vzporedno s po¬
tezami sovjetske diplomacije. V ožini
Formoze se mrzlo vojskovanje ni pove¬
čalo.

Ameriški komentatorji menijo, da je
vendarle treba vzeti Bulganinove pred¬
loge kot resen znak razpoloženja sov¬
jetske vlade. Sovjeti si ne žele vojsko¬
vanja sedaj, pa tudi ne pospešenega na¬
raščanja napetosti med vzhodom in za¬
hodom. Produkcijska moč ameriške in
sovjetske težke industrije še ni iznena-
čena in še dolgo ne bo, vsaj do 1. 1960
še ne. Pred drugo svetovno vojno je so¬
vjetska produkcija jekla znašala komaj
okrog 20 miljonov ton letno, po vojski
pa se je hitro dvigala. V 1. 1948 je zna¬
šala že 48 miljonov ton, leta 1960 pa bo

"Javnas volveremos al

znašala nad 60 miljonov ton, vsekakor
več kot pa produkcija Nemčije in Fran¬
cije skupaj. Ameriška produkcija jekla
še vedno zelo prednjači in bo 1. 1960 zna¬
šala nekaj nad 100 miljonov ton letno.

Sovjetska industrija napreduje sicer s
silnim zaletom in so do 1. 1960 možna
presenečenja, toda še bolj kot problem
jekla mora sovjete skrbeti pridelek žita,
ki je še vedno izredno nizek. Stalinu se
ni posrečilo dvigniti površine obdelane
zemlje v Rusiji in še danes je produk¬
cija tako majhna, da ne zadostuje za
sproti, kaj šele, da bi mogli napolnjeva¬
ti skladišča za morebitno dobo vojsko¬
vanja.

Moderno sovjetsko oboroževanje zlasti
v letalstvu povzroča veliko skrbi na za¬
hodu. Položaj sovjetske težke industrije
pa še ni tak, da bi se mogel odločilno
pomeriti z ameriško. Sovjeti morajo ži¬
to celo uvažati —- tudi razlog več za na-
ziranje, da v Bulganinovih predlogih ni
samo propaganda ali pa intriga; sovjeti
si vsaj do 1. 1960 resnega vojnega spo¬
pada ne morejo zamišljati. Samo nena¬
den uspeh v presenetljivem napadu s hi-
drogenskimi bombami bi jim mogel pri¬
nesti zmago; ta pa bi bila izključena,
ako presenečenje ne bi uspelo. Za dolgo¬
letno vojskovanje pa sovjetska industri¬
ja in poljedeljstvo nista pripravljena.

Novi Titovi predlogi

V Beogradu se vedno bolj opažajo
znaki, da se skušajo pridružiti skupne¬
mu delu za utrjevanje komunističnega
bloka v Evropi. Med Moskvo in Beogra¬
dom se sodelovanje širi na vsa področja,
pred kratkim pa so se začele priprave
za obnovitev skupnega dela tudi na
ideološkem in propagandnem polju.

Kominform je po 1. 1940 hiral in med
komunisti ni bilo prave enotnosti. Sicer
je pisarna kominforma vzporejala delo¬
vanje, vendar se je vse razvijalo po u-
kazih iz Moskve. V Beogradu so sedaj
začeli govoriti o reorganizaciji komin¬
forma. V tem novem kominformu pa ni¬
ti Moskva, niti Beograd ne bi smela i-
meti glavne besede. V novem sklopu ne
bi bile zastopane samo komunistične
stranke, ampak tudi vse levičarsko us¬
merjene socialistične skupine. Vodja te¬
ga razširjenega kominforma bi bil Pie-
tro Nenni, predsednik italijanske levi¬
čarske socialistične stranke. Nenni se je
pred kratkim vrnil iz Pekinga in njegov
vpliv med levičarji v Evropi narašča.
Tito ga sedaj Moskvi predlaga kot vo¬
ditelja novega kominforma, razširjenega
v Evropi tako, da bi zbral v sebi vse ev¬
ropske levičarske skupine.

El viernes pasado se realizo en el Co-
legio Militar el acto central de la c o*
memoracion del 104" aniversario de la
batalla de Caseros, en la que el general
Justo Jose de Urquiza puso termino al
gobierno despotico de Rosas iniciado el
13 de abril de 1835. Con la llegada del
presidente general Aramburu dio co-
mienzo el acto. La banda militar ejecu-
to el Himno Nacional. Terminada la
cancion patria el presidente coloco al pie
‘del busto del general Urquiza una coro-
na en nombre de la Nacion.

El general Aramburu pronuncio luego
su discurso, que fue trasmitido por Ra¬
dio del Estado y la red argentina de ra-
diofusion y radio Colonia del Uruguay.

Entre lo demas destaco lo siguiente:

“Jamas volveremos al pasado.

La revolucion libertadora torno deci-
didamente su rumbo.

pasado”

En el orden institucional, nuestro con-
cepto es claro y definido.

El gobierno provisional es, como el
que mas, respetuoso del orden juridico
y de las tradiciones constitucionales.
limpiamente reflejadas en la carta de
1853 y sus reform as de 1860 y 1866; pe¬
ro su titulo legal es el propio de la re¬
volucion triunfante y no se considera
obligado por precepto alguno que se
oponga a sus nobles y esenciales fines.

Y nos encontramos para decirles a los
que aqui cayeron al impulso del ideal de
patria, en denuedos de bravura alenta-
dos por la austeridad y el desinteres,
que no entregaron en vano sus vidas, y
que sus anhelos de libertad, bienestar y
progreso aun se conjugan con las espe-
ranzas de la ciudadania y siempre inspi-
raran a todas las generaciones argenti-
nas.”

” Nikdar se ne bomo vrnili v

Prejšnji petek je bila v Državni vojni
akademiji osrednja slavnost v počasti¬
tev 104. obletnice bitke pri Caserosu,
v kateri je gral. Justo Jose de Urquiza
zrušil despotični režim Rosasov, ki se
je začel 13. aprila 1835. Slavnost se je
pričela takoj po prihodu predsednika ge¬
nerala Aramburuja. Vojaška godba je
zaigrala Narodno himno, nato je pa
predsednik general Aramburu v imenu
republike položil venec na podnožje do¬
prsnega kipa generala Urquize.

General Aramburu je imel zatem go¬
vor, ki so ga prenašale vse argentinske
radijske postaje pa tudi radijska posta¬
ja Colonia v Uruguayu.

V svojem govoru je poveličeval juna¬
ke z bitke pri Caserosu ter poudarjal,
da ie tudi sedanja osvobodilna revoluci¬
ja imela iste cilje kot so jih imeli zma¬
govalci v bitku pri Caserosu, ko so na¬
rodu povrnili svobodo. Zaključil pa je

preteklost ”

svoj govor z besedami:

“Nikdar se ne bomo vrnili v preteklost.
Osvobodilna revolucija je odločno zavze¬
la svojo smer. Glede ustavnega reda je
naš koncept jasen in določen. Začasna
vlada v vsem spoštuje pravni red in u-
stavne tradicije, kakor se jasno odra¬
žajo v ustavi iz leta 1853 in njenih spre¬
membah v letih 1860 in 1866; toda njen
pravni naslov ji daje zmagovita revolu¬
cija in se ne smatra vezano na noben
predpis, ki bi nasprotoval njenim pleme¬
nitim in bistvenim ciljem.

Tu smo se zbrali, da povemo tistim,
ki so tu padli navdahnjeni z rodoljubni¬
mi ideali, polni poguma in požrtvoval¬
nosti, da niso zaman žrtvovali svojih
življenj in da se njihova hrepenenja po
svobodi, blaginji in napredku še vedno
družijo z zaupanjem državljanov in bo¬
do vedno navdihovala vse argentinske
rodove.”

je zavit v debel snežni plašč, sončna Ri¬
viera drgeta od mraza. Nasadi vrtnic in
drugega dišečega svetja so uničeni. V
Belgiji in Nizozemski morejo po jezerih
in prekopih voziti avtomobili po debe¬
lem ledu. Nemške plovne reke so se
spremenile v led. Mnoge ladje bodo mo¬
rale počakati odjuge. V Švici so idealne
prilike za beli šport. Avstrija je zavita
v sneg in ivje. Donava je na mnogih kra¬
jih zamrznila počez, drugod pa plovejo
po njej velike ledene plošče.

Iz držav za železno zaveso je o vreme¬
nu malo poročil. V Sloveniji je snega do
pasu, živo srebro pa je zdrknilo pone¬
kod pod — 30°C. Po Savi in Dravi se

zibljejo ledene plošče. Bohinjsko in Blej¬
sko jezero sta zamrznjena. Rečna plov¬
ba po Savi in Donavi pri Beogradu je
ustavljena. Na Madžarskem in v Romu¬
niji so veliki snežni zameti, češka in
Poljska trpita zlasti zaradi velikanskega
pomanjkanja goriva. V Moskvi so ime¬
li blizu — 40°C.

V severnih evropskih državah, na
Švedskem, Norveškem in v Finski pa je
zima normalna. Povsod vladajo izredno
ugodne smuške razmere.

Sibirski val, ki je zajel Evropo pred
dobrimi desetimi dnevi, je doslej zahte¬
val na tem kontinentu nad 200 smrtnih
žrtev samo tostran železne zavese.

HUBA ZIMA V EVROPI

IZ TERNA V TEREN

Dostojevskega obsod¬
ba komunizma

Ob 75 letnici njegove smrti

Novoletna poslanica Narodnega odbo¬
ra za Slovenijo opozarja vse Slovence,
naj v tem letu ne pozabijo 75. obletnice
smrti velikega ruskega pisatelja Fjodor-
ja Mihajloviča Dostojevskega, ki je
umrl 9. februarja 1881, “kajti slovan¬
stvo in človeštvo imata v njem svojega
velikega vidca — umetnika. . ., ki je toč¬
no orisal in napovedal značaj komuniz¬
ma. Izpolnilo se je vse, kar je napo¬
vedal”.

Kaj pa je napovedal o komunizmu spo¬
znamo, če vzamemo v roke njegov ro¬
man Besi, katerega je pisal v sedemde¬
setih letih prejšnjega stoletja, nekako
ob rojstvu Leninovem. Da pa takoj ome¬
nim: Zdi se mi, da slovenski naslov te¬
ga romana ne pove to, kar bi moral.
“Besi” so namreč “hudobni duhovi”, ki
gredo v ljudi, da so ti potem kot sveto¬
pisemski obsedenci. Obsedenci
bi bil pravi naslov. To so ljudje, kakor
so bili Nečajev, ki je Dostojevskemu dal
pobudo za. glavnega junaka Stavrogina,
človeka neizmerne volje, toda brez ve¬
re v Boga. Druge osebe kot Verhoven-
ski, Šatov, Kirilov itd. so samo še po¬
sebej poosebljeni odtenki njegove revo¬
lucionarne miselnosti. Verhovenski je
predstavnik tistih ljudi, ki jim je največ¬
ji cilj življenja - uničenje vladajočega
reda. Zato je predstavnik razdiralne¬
ga komunizma, katerega metodo uniče¬
nja sveta sam razlaga v besedah, ki jih
jemljemo iz tega romana kot n. pr.:
“Najprej bomo napravili nerede... Pro¬
drli bomo v ljudstvo. .. Potrebna pa sta
nam eden ali dva rodova groznega, niz¬
kotnega razvrata, ki naredi človeka o-
studno, strahopetno, okrutno in sebično
golazen... To. je tisto, kar potrebuje¬
mo”... Ti “obsedenci” so ljudje, kate¬
re pisatelj v koncu označi: so “družba
ubijalcev, požigalcev, revolucionarjev in
prekucuhov, ki ne poznajo nobenih mo¬
ralnih skrupulov, ki ubijajo zato, da z
zločinom obremenjenega člana tajne
družbe “petoric” trdno drže v rokah, da
so pripravljeni odslej za slednji novi zlo¬
čin... za sistematično razbijanje teme¬
ljev družbe in vseh načel, na katerih
stoji do sedaj...” To so ljudje, ki “dr¬
že nož v rokah, pa pravijo, da hočejo
mir z vsemi”, in ki “slednjega vohunijo,
da ga odstranijo, če se pokaže potre¬
ba... Vsi pripadajo vsem in vsi ene¬
mu... vsi so sužnji in v suženjstvu e-
naki. . . Posluževati se je treba obre¬
kovanj, umorov. . . zniževati gladino kul¬
ture: vse znižati na skupni imenovalec:
popolno enakost... absolutno neoseb-
nost. . . popolno pokorščino”. Verhoven¬
ski pravi: “Ničesar ne razumem brez
discipline. Jaz sem lopov, toda socialist,
haha! In povem to: kjer je kakšen uči¬
telj, ki se norčuje s svojimi učenci iz
B°g a --- je že naš; tudi zagovornik, ki
brani omikanca-morilca, češ, da ima več
kulture kot njegova žrtev in pač mora
priti do nekega denarja... Naš je prav
tako gimnazijec, ki ubije kmetiča za
“doživetje” novega čustva... sodišče, ki
oprošča zločince... in zlasti literati, ki
so zelo naši, ne da bi sami vedeli...
povsod častihlepje, zverinski apetit...
Ko sem šel iz Rusije, sem mislil, da je
zločin blaznost. Sedaj vem, da ni blaz¬
nost, pač pa nasprotno: dober okus, sko¬
raj dolžnost, na vsak način pa vsaj ple¬
menit protest... človek mora postati
krut. . . Žalostno je, da nimamo prole¬
tarcev... Pa tudi te bomo imeli, zato
bomo že poskrbeli...”

In taka družba in tak cilj morata ime¬
ti vladalca.

Verhovenski razlaga Stavroginu: “Jaz
hočem dati svetu papeža, ki naj bi hodil
peš in bos, kadar se pokaže pred ljud¬
stvom: Glejte, kam so me pripeljali!
In vsi bi pokleknili predenj, tudi vojska.
Papež na vrhu, mi okrog njega, pod na¬
šimi nogami pa “šigaljevščina” (pokor¬
na masa). Manjka samo, da papež
sprejme Internacionalo. In v najdrama-
tičnejšem dvogovoru predlaga Verhoven¬
ski Stavroginu: “Mi bomo razglasili

splošno uničenje. Vi sami boste med pro¬
stovoljci, ki bodo streljali vse, ki se bodo
kaj pregrešili in boste — častni ljudje.
Tako se začenja revolucija... Napravili
bomo zmedo, kot je še ni bilo na sve¬
tu.. . Rusija se bo pokrila s teminami.. .
in jokala bo zemlja za starimi bogovi. . .

Zima, kakršne že 75 let niso zabeležili
vremenoslovci v svoje anale, je letos
februarja zajela vso Evropo. Mase lede¬
nega sibirskega zraka so preko ruskih
nižin prodrle čez srednjo v zahodno in
južno Evropo in jo zavile v mrzli plašč
snega, poledice in nizkih temperatur.
Ogromne količine pršiča so zasule gore

Tedaj bomo postavili na svoje mesto...”

“K o g a ?”

“Carjeviča Ivana ...
Vas!”

Torej: novega Ivana Groznega!

Načrt komunizma o “neomejeni svo¬
bodi novega človeka” se konča tako z
“neomejeno diktaturo”: “Vi ste Vodnik,
vi ste Sonce, jaz sem samo gosenica”,
pravi Verhovenski. “Novi človek pa bo
po šatovu tisti, komur bo vseeno žive¬
ti ali ne. Takrat bomo delili zgodovino
v dva dela: od gorile do uničenja Bo¬
ga... In novi človek mora vse storiti,
da ne bo Boga...”

Dostojevskega vizijo o splošnem uni¬
čenju je kot po načrtih Verhovenskega
izpeljal Lenin, ta veliki uničevalec, o ka¬
terem je zapisal sodbo Weidle: “Njemu
je bila revolucija sama po sebi nekaj ab¬
solutnega: zadnji cilj, najvišja vredno¬
ta: vsake vrste ustaljeni red je treba
razdejati. Bil je samo revolucionar, ne
pa državnik”.

Dostojevskega “carjeviča Ivana” pa
je utelesil rdeči car Stalin “Grozni”, ka¬
kor ga je že imenovala socialistična zgo-
dovinopiska Suša,na Labin.

in doline po vsej Evropi. Sneg je pobelil
evropski jug, tako da so se v belo snež¬
no jutro prebudili Rimljani, Neapeljča-
ni, Barijci, na dalmatinski obali pa Spli-
čani, šibeničani in Boka Kotorska.

Anglija je zasnežena od severa do ju¬
ga. številne ceste so neprehodne, reke
in jezera zamrznjena. Francoski Pariz

Dostojevski je razumel problem revo¬
lucije kot religiozni problem. Zapisal je
nekje: “Uničite vero, zrahljajte zakon,
porušite cerkve in kaj bo prišlo po¬
tem?...  To ve samo hudič!”

In od “hudiča obsedeni” so ti ljudje, ki
so v teh 75 letih po Dostojevskega smrti
“gradili babilonski stolp brez Boga.. .
uteleševali brezboštvo”. S tem romanom
je Dostojevski obsodil komunizem že v
prvi kali in mi smo zdaj priče, da se je
tako, kakor ga je zamišljal za Rusijo,
razvijal tudi pri nas v Sloveniji.

Svojo veliko vizijo o bodočnosti Ru¬
sije pa je izrazil Dostojevskij v istem
romanu z besedami, ki so dale naslov
delu:

“Velika ideja bo ožarila vso Rusijo.
Pobegnili bodo besi (hudiči) in prosili,
da bi se smeli naseliti v svinje. Bolnik
bo ozdravel in sedel k Jezusovim nogam.
Vsi ga bomo začudeni gledali”.

Obsodbo komunizma zaključuje Do¬
stojevskij naravnost s Fatimskim vide¬
njem. Zato je ta Dostojevskij v tem hi¬
pu še toliko bolj naš in vreden spomi¬
na med nami, ki tudi za Slovenijo deli¬
mo z njim to vero.

USA: Po tridnevni konferenci sta Ei-
senhower in Eden izdala “Washington-
sko deklaracijo”, v kateri poudarjata,
da sta USA in Anglija trdno združeni v
borbi za mir. Obe državi ugotavljata,
da obstoja velika nevarnost za vojno, da
siovjeti prodirajo na Bližnji vzhod in
Afriko, da bosta odbili sleherni prodor
rdeče Kitajske, da smatrata kakršen ko¬
li napad na Berlin kot napad na USA in
Anglijo, da bosta storili vse za mirno u-
porabo atomske energije, da bosta še na¬
prej podpirali svobodne narode gospodar¬
sko, socialno in politično v njihovi bor¬
bi proti komunizmu in da se nikdar ne
bosta poslužili sile pri reševanju sve¬
tovnih proglemov. — Odmev konference
v svetu je bil različen. Nekateri ji pri¬
pisujejo majhen pomen, drugi, da je bi¬
la po važnosti enakovredna medvojnim
konferencam zaveznikov. — Truman, e-
den najhujših nasprotnikov Eisenhovver-
ja, se je pohvalno izrazil za hiter odgo¬
vor sedanje ameriške vlade Bulganinu,
v katerem so odklonili njegovo ponud¬
bo o sklenitvi 20 letne mirovne pogodbe.
■— Ameriško letalsko poveljstvo je obja¬
vilo, da je večina ameriških težkih bomb¬
nikov noč in dan opremljenih z atomski¬
mi bombami, tudi na poskusnih poletih,
tako da bodo mogli vsak trenutek izvesti
atomski protinapad. Nevarnost za sluča¬
jen odmet atomske bombe zaradi more¬
bitne okvare je po izjavi strokovnjakov
tako minimalna, da je ne jemljejo v po¬
štev.

ANGLIJA: Prvo hidrogensko bombo

bodo Angleži razstrelili prihodnje leto v
južnem Pacifiku.

SUDAN: Vlada je zaprosila ZN za

članstvo v tej organizaciji. Trenutno ča¬
kajo na sprejem še naslednje države:
Japonska, Zun. Mongolija, Sev. Koreja,,
Juž. Koreja, Vietnam in Vietminh. Vseh
članic pa ima OZN 76.

JUŽNA AFRIKA: Predsednik vlade
Strijdom je objavil, da bo vlada spreme¬
nila volilni zakon v toliko, da bodo vsi,
ki niso belci, izključeni iz volilnih ime¬
nikov za splošne volitve 13. februarja
t. 1. — Vlada je sporočila Moskvi zahte¬
vo, da odpokliče vse svoje konzularno
predstavništvo in zapre konzulate v Juž¬
ni Afriki, ker» se je sovjetsko osobje
bavilo z vohunstvom. Pred Južno Afriko
sta ZSSR obtožili vohunstva še dve čla¬
nici brit. imperiaja, in sicer Kanada 1.
1946 in Avstralija 1. 1954.

ZSSR: V Moskvi so izvedli novo či¬
ščenje v kom. stranki. Na položaj no¬
tranjega ministra je bil namesto Knjglo-
va postavljen Nikolaj Dudorov. Kruglov
je prevzel notr. ministrstvo pod padcu
Berije. — Bulganin je poslal Eisenho-
werju novo osebno pismo, v katerem ga
poziva, naj spremeni svoje stališče do
ponujene 20 letne mirovne pogodbe med
USA in ZSSR. V tem. drugem pismu
Bulganin predlaga sklenitev take po¬
godbe tudi med ZSRR in Francijo ter
Anglijo in drugimi državami. Tudi te
predloge sta ameriška in britanska vla¬
da takoj odklonili.

Naročajte in širite
Svobodno Slovenijo
PORAVNAJTE NAROČNINO

Stran 2.

SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 9, II. 1956

Pravice beguncev

V posebnem komunikeju, naslovlje¬
nem na srednje - evropske begunce, je
Skupščina predstavnikov zasužnjenih
Narodov v New Yorku, objavila glavne
pravice, s katerimi so zaščiteni politič¬
ni begunci na podlagi določil Mednarod¬
ne konvencije v Ženevi iz 1. 1951, ki se
nanaša na status beguncev. Ta konven¬
cija je stopila v veljavo 1. 1955, potem
ko jo je ratificiralo prvih šest držav
podpisnic (člen 43).

Naslednjih 30 držav je podpisalo to¬
zadevno pogodbo: Avstralija, Avstrija,
Belgija, Brazilija, Kanada,, Kolumbija,
Danska, Egipt, Ekvador, Francija, Zah.
Nemčija, Grčija, Vatikan, Irak, Izrael,
Italija, Jugoslavija, Luksemburg, Mo-
naco, Nizozemska, Norveška, švedska,
Švica (švicarska delegacija je zastopa¬
la tudi Lichtenstein), Turčija, Vel. Bri¬
tanija, Severna Irska, USA. in Venezue¬
la.

Od oktobra 1955 dalje je naslednjih 16
držav ratificiralo omenjeno pogodbo:
Avstralija, Avstrija, Belgija, Danska,
Ekvador, Francija, Zah. Nemčija, Izrael,
Italija, Luksemburg, Monaco, Norveška,
Švedska, Švica, Vel. Britanija in Sever¬
na Irska.

Z ozirom na naraščajočo bojazen med
begunci v evropskih taboriščih, da bi
jih zaradi sovjetskega političnega pri¬
tiska nasilno vrnili v komunistične deže¬
le, komunike zlasti podčrtuje Člen 33
konvencije, ki izrečno prepoveduje sle¬
herni izgon ali vrnitev:

“1. Nobena pogodbena država ne bo
izgnala ali vrnila begunca v nobenem
slučaju na mejo ozemlja, kjer bi bila v
nevarnosti njegovo življenje ali svobo¬
da zaradi njegove rase, vere, narodno¬
sti, članstva v kakršni koli socialni sku¬
pini ali zaradi političnega prepričanja”.

Edina slučaja, v katerih bi se moglo
predvidevati izgon, sta “posebno težki
zločini”, storjeni v begunčevi domovini,
ali če obstojajo zadostni razlogi, da se
more smatrati begunca kot nevarnega
za varnost dežele. Toda v obeh slučajih
konvencija (člen 32) predvideva pravi¬
len zakonski postopek in “pogodbena
država bo dala takšnemu beguncu zado¬
sti časa za dosego zakonitega odhoda v
drugo deželo.”

Nobene kazni za nezakonit prihiod

Če se begunci brez odlašanja prijavi¬
jo oblastem dežele ali ozemlja, kamor
so prišli in podajo “dober razlog” za
njihov nezakonit prihod ali prisotnost,
noben begunec ne bo kaznovan zaradi
nezakonitega prihoda, če pride z ozem¬
lja, kjer sta bila ogrožena njegovo živ¬
ljenje ali svoboda. Oblasti morejo ome¬
jiti svobodno gibanje beguncev samo to¬
liko časa, dokler ni urejen njihov položaj
v deželi ali dokler ne dobijo dovoljenja
za odhod v drugo deželo, (člen 31.).

Zadosten razlog za zaščito begunca v
deželi, v katero je prišel nezakonito, do¬
loča Člen 1, odstavek 2, konvencije: Be¬
gunec je oseba, ki kot rezultat dogod¬
kov, kateri so se zgodili pred 1. januar¬
jem 1951, in zaradi zadostno osnovane¬
ga strahu pred preganjanjem zaradi ra¬
se, vere, narodnosti, članstva v kateri
koli socialni skupini ali zaradi posebne¬
ga političnega prepričanja, biva izven
dežele svoje narodnosti in se ne more,
ali zaradi takega strahu, noče poslužiti
zaščite svoje dežele, ali ki se ne more
ali se zaradi takega strahu, noče vrni¬
ti, ker nima državljanstva in se naha¬
ja izven dežele svojega prejšnjega obi¬
čajnega bivanja zaradi takih dogodkov.

Oznaka “begunec” se nanaša tudi na
sleherno osebo, ki se je smatrala kot
taka na podlagi Ustave Mednarodne
Begunske Organizacije (IRO). Vendar
pa se sklep o nepripadnosti begunskemu
statusu, ki ga je napravila o komur ko¬
li IRO za časa svojega delovanja, ne na¬
naša na osebo, ki sicer izpolnjuje zgoraj
omenjene pogoje.

Kdaj begunci izgube mednarodno
zaščito?

Komunike ACEN-a opozarja begunce,
da člen .1, oddelek C določa, da konven¬
cija in zaščita, ki jo le — ta daje begun¬
cem, izgubita veljavo, če se je begunec
prostovoljno znova poslužil zaščite svoje
države, če je prostovoljno sprejel svo¬
je prejšnje državljanstvo, če se je pro¬
stovoljno vrnil v deželo, ki jo je zapu¬
stil iz strahu pred preganjanjem, ali če
so okoliščine, zaradi katerih se je sma¬
tral kot begunec, prenehale obstajati.

Iz teh določil je razvidno, da ima vsak
begunec polno pravico odklanjati sleher¬
no direktno ali indirektno zbliževanje,
“pojasnilnih sestankov”, na katerih bi
poskušal “spremeniti njegovo mnenje”.
Glede spremembe okoliščin, zaradi ka¬
terih je begunec zapustil deželo svoje¬
ga državljanstva, ACEN poudarja, da
nedavne spremembe v nekaterih komuni¬
stičnih državah pod nobenim pogojem

Strokovna ocena delavnosti katoliške Cerkve

Ameriški zavod za načrtno upravlja¬
nje, kateremu predseduje protestant
Martindell, se bavi samo s tem, da pri
velikih družbah na prošnjo teh ugotav¬
lja njihovo učinkovitost, delavno spo¬
sobnost organizacijo, zraven pa opozar¬
ja na napake odnosno predlaga poprav¬
ke in izboljšave. Takšni “preiskavi”
so se doslej podvrgle že vse znane sever¬
noameriške firme in bile z ugotovitvami
zavodovih uradnikov zelo zadovoljne.
Predsedniku Martindellu pa je leta 1948
prišlo na misel, da bi takšno “preiska¬
vo” izvedel tudi v katoliški Cerkvi kot
verski organizaciji nekaj sto milijonov
prebivalcev zemlje. Dobil je dovoljenje
od samega sv. očeta in pričel z delom.
Pred nedavnim so delo zaključili in ob¬
javili podatke, ki jih prinašamo v izvleč¬
ku.

Martindell sam je bil mnenja, da sta,
tako “Standard Oil of New Jersey ka¬
kor katoliška Cerkev oba producenta;
Standard Oil prideluje petrolej, Cerkev
po gradi poseben način življenja in na¬
čin miselnosti; oba imata premnoge pro¬
dukcijske probleme, “če vzamem kot pri¬
mer samo katerega koli misijonarja, mo¬
ram reči, da bo samo tak misijonar re¬
snično imel uspehe na svojem področju,
ki bo znal pravilno zagrabiti svoje de¬
lo, in bo tudi rešil več duš, kakor pa ti¬
sti, ki se dela ne bo znal lotiti.” Prime¬
ro s Standard Oil je Martindell podal
zato, ker je malo pred pričetkom pre¬
iskave v Cerkvi, končal z raziskovanjem
Standarda, kateremu je od možnih 100%
priznal 90% uspešnosti v delu. Cerkev
sama je dobila kot splošno oceno 88%.
Teh 88% pa sestavljajo naslednja po¬
dročja:

Socialna delavnost: od 1.000 možnih
točk zavod prizna Cerkvi vseh 1.000. —
“S približno 5 milijoni svojih delavcev
Cerkev letno vzgoji približno 20 milijo¬
nov otrok, zraven pa skrbi še za večje
število bolnih in zapuščenih, ki pripada¬
jo kateri koli drugi veri”.

Organizacija: 700 točk od 800 možnih
Uspehi v vodstveni organizaciji Cer¬
kve niso bili vedno enaki; v času Siksta
V. (1585 - 1590) je bilo opaziti resnič¬
ne znake razporeditve avtoritete in od¬
govornosti med za to poklicane osebe.
Trenutno pa Cerkev trpi zaradi dveh na¬
pak, in sicer je prva v premajhni skrbi
za vzgojo osebnosti na merodajnih me¬
stih (zaključke tega poglavja bo Martin¬
dell posredoval samo škofom!), druga
pa v preveliki navezanosti na linijo in
odgovornost samo vrhovnega vodstva,
kar n. pr. pri sv. očetu samem pomeni
zmanjšanje njegovih možnosti za zdrav¬
stveno skrb. študij in duhovno vodstvo.

Napredek v rasti cerkvenih ustanov:

bila na razpolago”, pripominja Martin¬
dell. Zdi pa se, da je vse preveč cerkve¬
nega kapitala naloženega v Italiji, kajti
“imeti velike finančne interese v laških
hotelih in bankah se nam res ne zdi naj¬
bolj posrečena izbira naložitve kapita¬
la.”

Analiza zaupnikov: 525 točk od 800
— Malo število točk daje Martindell
zato, ker se mu zdi, da Cerkev nima
pravega zbora zaupnikov odn. zbora
predstavnikov. Temu bi se malce pribli¬
žal le kardinalski zbor, kateremu pa
Martindell naprti dve pomanjkljivosti —■
prevelika starost posameznikov in dalje
še veden obstoj precejšne skupine Itali¬
janov.

Delavna učinkovitost: 650 točk od 700
•— Od papeža navzdol, ki dela osebno
dolge ure vsak dan , se v Cerkvi opra¬
vi silno veliko majhnega in drobnega
dela in to v sila kratkem času. Tudi vse
velike sklepe in mere podvzema Cerkev

siliio hitro, pa kljub temu upošteva vse
predpisane formalnosti. V tem se ves
svet moti, ko misli, da se Vatikan poča¬
si giblje, ker živi pod vtisom, da se Cer¬
kev v vsaki stvari ravna tako, kakor
da zanjo čas ne obstoja, kar je pa mož¬
no reči le v primerih raznih dogem odn.
proglasitve za svetnika in podobno.

i  U spešnost vodilnih osebnosti: 2000

točk od 2100 — S Pijem XII je bil na¬
pravljen ogromen korak naprej pri pra¬
vilni izbiri oseb za vodilna mesta, zlasti
pri škofih. V zadnjem času je Cerkev
pokazala neverjetne uspehe na tem po¬
dročju.

Med nasvete, ki jih je Martindell dal,
spada tudi naslednji: “Današnja druži¬
na postaja žrtev napredujočega materia¬
lizma in zato potrebuje poživitve, ki mu
jo more dati katoliška Cerkev. . . In če
bi se Katoliška akcija lotila resnično po¬
sebne akcije za obnovo družine, bi ver¬
jetno napravila več, kakor pa so nega¬
tivnega storili vsi ukrepi proti omejitvi
rojstev ali razporok”.

BRAL I SMO

o • •

To je nova rubrika v “Svobodni Sloveniji”. V njej bomo objav¬
ljali zanimivosti iz izseljenskega in drugega tiska o vprašanjih, ki
posredno ali neposredno zadevajo Slovence. Zasledovali bomo zlasti
pisanje hrvatskih in srbskih izseljenskih listov. Na ta način bomo
ustregli želji bralcev “Svobodne Slovenije”, da bodo čim bolj obvešče¬
ni o aktualnih vprašanjih in o različnih gledanjih za njihovo rešitev.

* * *

Dr. KRNJEVIČ O CILJIH HRVATSKE NARODNE POLITIKE

“Hrvatski Glas”, ki kot najstarejši
tednik hrvatskih izseljencev izhaja v
Winnipegu v Kanadi, je proti koncu lan¬
skega leta objavil več poročil o zadnjem
obisku dr. Jurija Krnjeviča organizaci¬
jam Hrvatske kmetske stranke, v Kana¬
di in Združenih Ameriških Državah.

Dr. Jurij Krnjevič je ugledna hrvat-
ska politična osebnost. Dolgo vrsto let
je že glavni tajnik HSS. V emigraciji
je živel več let že za časa predvojne Ju¬
goslavije. Znan je bil po svojih vlogah
na Zvezo narodov v Ženevi, v katerih
je nastopal za svobodno Hrvatsko in
proti Jugoslaviji. Kot član Simovičeve
vlade je ob izbruhu vojne odšel v Lon¬
don. Vojna leta je preživel v Angliji. V
tej deželi živi še danes. Kot glavni taj¬
nik HSS aktivno nastopa proti komuni¬
stičnemu režimu v Jugoslaviji ter se za¬
vzema na ustanovitev svobodne in neod¬
visne hrvatske republike.

V povojnih letih je bil že večkrat na
obisku v Kanadi in ZAD. Kot na prej¬
šnjih obiskih, je tudi na lanskem nasto-
nal kot glavni govornik na raznih hrvat-
! skih političnih in družabnih priredit¬
vah.

Tako je govoril tudi na banketu, ki
so mu ga priredili pristaši HSS v Chi¬
cagu.

375 točk od 500. — Od leta 251., ko je | Njegov govor je v celoti objavil ka .

cerkveni štab štel 99 oseb, do danes,
je Cerkev naredila ogromno pot. Sedaj
je na svetu 416.466 cerkva, 385.219 du¬
hovnikov ter 191.681 vzgojnih in social¬
nih zavodov. “Finančno načrtovanje v
cerkvi nikdar ni predvidevalo posebnih
rezerv za primer nazadovanja,” ugotav¬
lja Martindell.

Članstvo: 1100 točk od 1300. —- Od
smrti sv. Petra dalje je bilo krščenih v
kat. veri 5 milijard zemljanov. Vsi ti so,
vsakdo v svojem okolju in moči, vplivali
na svetovni razvoj. Cerkev pa je v po¬
slednjih časih premalo pozornosti po¬
svetila srednjemu sloju, kar ji je zla¬
sti v USA precej škodovalo pri njenem
napredku. Sicer pa je gorečnost v Cer¬
kvi danes mnogo močnejša kakor pred
100 leti, pa komaj pol tolikšna, kakor v
prvih stoletjih preganjanja.

Razvojni načrt: 650 točk od 800 —
Cerkev je še zelo šibka, kar se tiče infor¬
miranja javnosti in propagande sploh.
“Kot vse kaže, je vse preveč katoliških
publikacij, od katerih pa se nobena ne
potrudi, da bi se resnično dvignila nad
poprečje”, ugotavlja Martindell. Kot pri¬
mer odličnega lista navaja protestantov-
ski Christian Science Monitor, katerega
bi morale vsaj nekatere katoliške publi¬
kacije doseči. “Ko je Cerkev prvič ra¬
bila besedo prooaganda, žal ni znala iz¬
koristiti odličnih moči, ki jih je imela
na razpolago.”

Davčna politika: 700 točk od 800 —
Na tem področju je cerkvena organiza¬
cija zelo dobra in “še nismo imeli pri¬
mera, da bi nekdo napravil tako ogrom¬
no s tako majhnimi sredstvi, ki so mu

ne predstavljajo novih okoliščin, na
podlagi katerih bi se mogel begunec
vrniti domov brez strahu pred preganja¬
njem. Dejansko ni mogoče pričakovati
nobenih takih pogojev vse dotlej, dokler
niso vzpostavljene v zasužnjenih deželah
narodna neodvisnost, demokracija in člo¬
večanske pravice.

nadski “Hrvatski Glas”. V njem je med
drugim pavajal, da so starejši ljudje še
živeli v dobi avstroogrske monarhije.
Vsi vedo, da tedaj ni bilo dobro. Kaj je
sledilo, je znano.'Mnogo ljudi se je mor¬
da veselilo: Jugoslavija prihaja in bo
bolje. “Pa smo videli”, nadaljuje dr.
Krnjevič v svojem govoru, “da nam
kraljevska Jugoslavija ni ničesar dobre
ga prinesla. Med vojno smo imeli NDH.
Videli smo, da narodu ni bilo dobro, da
je narod trpel in se mučil. NDH sta
ustvarila nacizem in fašizem. Z njima
’’e prišla in z njima je tudi odšla. Mnogo
jih je bilo, ki so še tedaj veselili. Žal,-
tudi to ni bilo dobro”.

■ V nadalnjih izvajanjih dr. Krnjevič
omenja sedanji komunistični režim in
naglaša, da ne ve, če je še kak človek z
zdravo pametjo, ki bi trdil, da je po 10
letih komunističnega režima narodu
dobro. Nato pa nastopa proti črnogle¬
dem,, da Hrvatska ne bo osvobojena,
četudi bi se dogodilo to, da starejši ne
bi doživeli svobode in lepših dni za do¬
movino, to še vedno ne pomeni, “da hr¬
vatski narod ne bo prišel do svobode in
da Hrvatska ne bi bila urejena kot de¬
mokratska hrvatska republika”.

Omenja nadalje moralno silo hrv. na¬
roda in njegovo vero, “da sila in nepo¬
štenje ne moreta uspeti, da mora zma¬
gati pravica in poštenje”. Zatem prika¬
zuje rast Hrvatske in njen razvoj. V za¬
četku je bila samo Zagorje in okolica.
Toda ta mala Hrvatska je imela veliko
reprijateljev. Neprijatelji pa so po dr.
Krnjeviču “Madžari, Avstrijci, Itali¬
jani in Srbi”, Hrvate poziva da mora
biti njihova prva naloga, “da zgrade in
učvrste hrvatsko narodno edinstvo in da
hrvatski narod združijo v nezlomljiv
obroč”. Omenja povezanost Hrvatske z
Bosno in pravi: “Brez Bosne ni Hrvat¬
ske. Bosna ali z nami, ali pa mi z Bo¬
st o, nikdar pa ne bomo pristali, da bi šel
vsak na svojo stran.”. Zato se po dr,
Krnjevičevih izvajanjih morajo hrvat¬
ski katoličani in bosansko - hercegovski

muslimani znajti v eni državi, ki naj bo
urejena “na hrvatski republikanski -
kmečki osnovi”.

Dr. Krnjevič v končnih izvajanjih o-
menja delovanje hrvatskih strank pred
letom 1918 in naglaša, da tedaj v Hr¬
vatski ni bilo mogoče ustvariti hrvatske
večine. To pa samo zaradi nesloge. Za¬
to polaga na srce vsem hrvatskim stran¬
kam znosnost, če je več hrvatskih
strank, naj bo njihov medsebojni odnos
takšen, “da ne bo eden drugega
g-rabil za goltanec, ampak, da bomo
našli način, da Hrvatska ne bo brez hr¬
vatske večine. Kakor hitro bomo spravi¬
li Srbe na položaj manjšine v Hrvatski,
se bodo morali pokoriti ali — potuj
iguman”. — Hrvate pozarja tudi na ne¬
varnost, ki jim grozi s strani Italije, ki
bi se rada polastila hrvatske morske
obale.

Dr. Krnjevič pravi, “da mnogi govore:
sedaj nočemo govoriti o politiki in stran¬
kah! Sedaj je treba delati samo za o-
svoboditev Hrvatske. To je lepo pove¬
dano. Toda to je dvorezen meč. Ko je
govor o svobodi, Hrvat noče biti sluga
niti svojemu bratu, ampak hoče biti kot
človek svoboden, da lahko živi kot člo¬
vek. Dvakratno svoboden: svoboden na-
pram zunanjosti, da nas ne bi tujec uni¬
čeval — nočemo, da bi nas žrla tuja uš,
pa tudi ne domača, napram notranjosti
pa ,da lahko živimo življenje človeka, ki
je občutil svoje človeško dostojanstvo.
Ko pa govorimo, da hočemo svojo hrvat¬
sko državo, tedaj mislimo na državo, za¬
snovano na kmečkih socialnih temeljih,
v kateri ne bo tujčeve sile, pa tudi ne
domačega nasilja”.

Dr. Jurij Krnjevič je bil tudi na slav¬
nosti Hrvatov v Los Angelesu v Kali¬
forniji. Tudi o tamošnjem Krnjevičevem
govoru je “Hrvatski glas” obširno poro¬
čal. Dopisnik tega lista v svojem poro¬
čilu navaja, “da je ‘poosebljeni miro-
tvorec’ pustil pri miru nekatere stvari,
toda istočasno je mirno povedal, kar je
bilo treba povedati na naslov ‘nemir¬
nega mira’ karadjordjevskih in titoko-
munističnih tiranov v črni in krvavi Ju¬
goslaviji. Po govoru dr. Krnjeviča bo v
resnici pravi misterij, če bi še kdo od
navzočih mogel biti za Jugoslavijo”. Ta¬
ko poročevalec “Hrvatskega glasa” iz
Angelesa.

V Clevelandu je dr. Krnjevič prav ta¬
ko govoril na sestanku Hrvatov. Poro¬
čevalec “Hrvatskega glasa” v poročilu
o tem uspelem sestanku navaja, da vse
dr. Krnjevičevo delo preveva edino že¬
lja, da bi združil vse Hrvate za borbo
proti komunizmu in za ustvaritev svo¬
bodne in suverene Hrvatske Države.

Reakcijo enega dela srbske emigracije
na prednja izvajanja dr. Krnjeviča in z
ozirom na njegovo stališče do Jugosla¬
vije, je izrazil srbski list “Naša Reč” z
besedami, da “dr. Krnjevič smatra raz¬
bijanje Jugoslavije kot prvo točko svo¬
jega programa ter da poziva vse naro¬
de, ki so sosedje Srbov, na skupno bor¬
bo proti Srbom. Dr. Krnjevič — ne ve¬
mo ali zavestno” pravi dalje ta list —
“dela vse to, kar so delali v psihološki
pripravi sami ustaši pred vojno v Jugo¬
slaviji. . če bi, ne daj Bog, prišlo jutri do
kakih oboroženih spopadov med Hrvati
in Srbi, bo dr. Krnjevič ostal krivec
štev. 1, tako v odnosu do Srbov, kakor
tudi v odnosu do Hrvatov”.

ARGENTINA

Agencia Associated Press je 2. II.
objavila poročilo o nesoglasju med
vodilnimi osebnostmi sedanje revo¬
lucionarne vlade. Po poročilih te a-
gencije naj bi bila izvršena notranja
revolucija v vladi sami z namenom,
da omeje oblast predsedniku gralu
Aramburuju ter da prevzame dejan¬
sko oblast vojaška junta, Podpred¬
sednik vlade kontraadmiral Rojas, da
je odšel na neko vojno ladjo, po dru¬
gih verzijah da je pa na vojni ladji
interniran. Naslednjega dne je pod¬
predsednik Rojas povabil dopisnika
omenjene agencije k sebi na sta¬
novanje ter mu je zanikal vse govo¬
rice o nesporazumih med njim in
predsednikom gral Aramburu-jern, o
katerem je zatrjeval, da je velik
predsednik in odličen tovariš. Dopi¬
sniku agencije je tudi povedal, da je
po odredbi svojega zdravnika moral
ostati doma in se podvreči zdravni¬
ški negi zaradi bolezni na jetrih.
Zdravnik mu je med drugim predpi¬
sal popolno mirovanje do 6. februar¬
ja. Da bi kontraadmiral Rojas užival
še večji mir, mu je minister za mor¬
narico ponudil naj bi konec tedna
prebil na pristavi ministrstva za
mornarico v mestu Pacheco pri Bs.
Airesu. Rojas je to ponudbo sprejel
ter je s svojo gospo in najmlajšo
hčerko odšel tja. V nedeljo so bili na
pristavi pri njem predsednik republi¬
ke gral Aramburu, ministri vojnih re¬
sorov ter ostali člani vlade s svojimi
gospemi. Vsi so bili pri Rojasu na
kosilu. Podpredsednika vlade Rojasa
so časnikarji obiskali tudi na pri¬
stavi v Pacheco. V svojih izjavah je
Rojas znova zavračal vse govorice o
nesoglasjih v vladi in zatrjeval, da
bo sedanja vlada zapustila kot svojo
najlepšo dedščinO' popolno demo¬
kracijo. Poudarjal je tudi, da vlada
proti razširjevalcem govoric o nespo¬
razumih v vladi ne bo podvzela no¬
benih korakov, ker argentinski tisk
sedaj po 12 letih zopet uživa polno
svobodo. Tisk bo že znal z resnico po¬
biti vse take in slične govorice. V
ponedeljek je podpredsednik Rojas
qnova prišel v svoj urad v pred-
sedništvo vlade ter je redno oprav¬
ljal svoje posle.

“La Prensa”, najstarejši in poleg
dnevnika “La Nacion” r.ajvečji bue-
noasaireški dnevnik, je dne 3. febru¬
arja znova začel izhajati pod ured¬
ništvom Alberta Gainza Paz-a. Kot
znano je ta list Peron odvzel lastni¬
kom in ga dal C.G.T. Sed. revoluc.
vlada ga je vrnila pravemu lastniku.

Kakor javljajo, pričakujejo v le¬
tošnji sezoni precejšen povišek pro¬
dukcije koruze in sončaric, kar pri¬
pisujejo dejstvu, da je vlada prista¬
la na nove cene kmetovalcem, ki bo¬
do tako mogli iz izkupičkov nakupi¬
ti potrebne stroje, hkrati pa izboljša¬
ti produkcijo samo. V preteklem letu
je n. pr. Argentina pridelala samo
2.546.000 t koruze na 1,9 mil. ha,
medtem ko bo letošnja sezona dala
okrog 5 mil. ton. še boljši pa je iz-
gled pri sončaricah, katerih letošnji
posevek na 2 mil. ha bo prinesel pri¬
bližno 1.200.000 t. Tako bo lanska
produkcija 282.400 t. skoraj štirikrat¬
no povečana. Letošnja produkcija bo
posredovala okrog 300.000 ton jedil¬
nega olja, kar je 50% več, kakor ga
vsa dežela letno porabi. S tem bo ne
samo odpadel, sleherni uvoz jedilne¬
ga olja, kakor je bil še pred nedav¬
nim sklenjen z USA, pač pa bo lahko
Argentina del te produkcije izvozila
ter tako dobila vsaj nekaj prepotreb¬
nih deviz za nabavo drugih stvari.

Federacion Democratica je novo
politično združenje v Argentini. U-
stanovili so ga razni intelektualni, ki
v glavnem ne pripadajo nobeni sedaj
obstoječi politični stranki in se v
svojih pogledih na sedanji politični
položaj v Argentini več ali manj
strinjajo. Za svoj glavni namen ima¬
jo borbo za ohranitev vseh pridobitev
osvobodilne revolucije. Potrebo u-
stanovitve te politične formacije v
Argentini je utemeljeval v radijskem
govoru dr. Hector Gonzalez Iramain.

Mesto San Fernando je slavilo 150
letnico svoje ustanovitve. Pri slavno¬
sti je bil navzoč tudi predsednik re¬
publike gral Aramburu.

V mestu Baradero v provinci Bs.
Aires so te dni slavili stoletnico u-
stanovitve tega naselja. Ob tej pri¬
ložnosti so se spominjali prvih 10
švicarskih kolonistov, ki so pred sto
leti prišli v ta kraj, se tam za stal¬
no naselji na svojih kmetijah in ta¬
ko postavili femelie novemu naselju.

SVOBODNA SLOVENIJA

Stran 3.

TJuenos Aires, 9. II. 1956

Ilovice vt SCovenšJe^

Na sestanku predstavnikov vseh slo¬
venskih rudnikov so ugotovili, da je
potrošnja premoga v Sloveniji večja od
proizvodnje. Predstavniki železnic so se
pritoževali nad dejstvom, da nimajo za¬
dostnih zalog, ker razpolagajo z njimi
samo za poldrug dan.

Avstrijski pesnik Heinrich Lienhard
.je v prostorih ljubljanske Delavske
knjižnice imel predavanje o sodobni av¬
strijski literaturi.

V Murski Soboti je bil ustanovni ob¬
čni zbor Okrajne gasilske zveze Murska
Sobota, v katero sta se združili dosed.
Okrajni gas. zvezi Ljutomer in Marska
Sobota.

Na beograjskem mednarodnem sestan¬
ku slavistov je bil izvoljen stalni slavi¬
stični odbor z nalogo, da pripravlja kon¬
grese in mednarodne slavistične sestan-

Poziv

V Severni Ameriki se je osnoval od¬
bor, ki ima namen zbrati podatke o ško¬
di, ki so jo povzročile nemške zasedbene
oblasti Slovencem, ki so po II. svetovni
vojni odšli v izseljenstvo.

Najprej želi ta odbor ugotoviti viši¬
no škode, nato predložiti zahtevo po
povračilu nemškim oblastem.

Slovenski novi naseljenci v Argenti¬
ni naj zato prijavijo škodo, katero so
jim povzočile v domovini med drugo
svetovno vojno nemške zasedbene obla¬
sti. Med škodo spada škoda, povzročena
s preselitvijo na Hrvatsko, v Srbijo,
Nemčijo ali drugam, požig'ali drugo u-
ničenje imovine, zaplemba premičnega
ali nepremičnega premoženja, odvzem
gotovine itd.

Vsak oškodovanec ne j zaenkrat v pri¬
javi navede samo sledeče podatke:

1. Ime in priimek;

2. Bivališče in poklic v domovini;

3. Stanovanje in poklic v izseljen¬
stvu ;

4. Višino škode. To je navesti v dinar¬
jih in to z vrednostjo predvojnega jugo¬
slovanskega dinarja.

5. Kratko oznako kako je škoda na¬
stala (preselitev, požig, zaplemba itd.).

Iz prijaznosti sprejemajo prijave: Pi¬
sarna Društva Slovencev in uprava Svo¬
bodne Slovenije na Victor Martinez 50,
Buenos Aires, Krajevni odbori Društva
Slovencev v Eamos Mejia, San Justo,
Lanusu in v Floridi ter Društvo Sloven¬
cev v Mendozi.

Oškodovanci izročijo prijave lahko o-
sebno ali pa pošljejo po pošti, če jih bo¬
do pošiljali po pošti, naj jih pošljejo na¬
ravnost na Victor Martinez 50, Buenos
Aires.

Koliko bo treba prijavo škode pozne¬
je podrobneje utemeljiti, bomo javili, če
bo odbor s svojo zahtevo v načelu uspel.
Zaenkrat je poslati le zgoraj navedene
podatke in če le mogoče do 23. februarja
1956.

Buenos Aires, 3. II. 1956.

Po naročilu in pooblastilu
Odbora za. vojno škodo
Miloš Stare, 1. r.

ike. Jugoslavijo zastopa v tem odboru
prof. Aleksander Belič.

Na 4. kongresu jug. književnikov v
Ohridu je med drugim imel Milan Bog¬
danovič referat “O desetletnem razvoju
jugoslovanske književnosti”. V predava¬
nju jem med drugim poudarjal, da je se¬
daj književnost pod komunisti doma
“neoziraje se na vse probleme in nereše¬
na vprašanja osvobojena misticizma in
idealističnega gledanja na svet ter živ¬
ljenje in da temelji ter se razvija na
zdravih osnovah naše svobodne misli”.
Svoja izvajanja je zaključil s trditvijo,)
da je po njegovem mnenju Jugoslavija
“v resnici edina država, katere literatu¬
ra se lahko pohvali s to karakteristiko.”

Na občnem zboru Lovske zveze Lil
Slovenije je bil znova izvoljen za pred¬
sednika dr. Jože Benigar.

Z ozirom na uspelo lanskoletno vinsko
razstavo v Ljubljani je Mednarodni urad
za vino' v Parizu sklenil, naj bi bilo red¬
no zasedanje te mednarodne organizaci¬
je leta 1957 v Ljubljani in to v času
mfednarodne vinske razstave. Na lansko¬
letni vinski razstavi v Ljubljani je bi¬
lo sklenjenih kupčij v skupni vrednosti
ene milijarde in 2ti0 milijonov dinarjev.

Znano je, da so komunisti doma vse
“socializirali”. Tako so dosegli, da pri¬
de sedaj v Ljubljani na 5.200 prebival¬
cev komaj ena trgovina s sadjem in ze¬
lenjavo.

V železarni na Jesenicah je zaposlenih
tudi več Črnogorcev. V gostilni na Po¬
ljanah so se napili ter z noži napadli
več Slovencev, od katerih sta dva pod¬
legla zadobljenim ranam.

Po desetletni graditvi so le dokončali
kolodvorsko poslopje v Mariboru. Od¬
prli so ga v začetku decembra lanskega
leta. Novo postajno poslopje ima tri
nadstropja in podzemeljske dohode na
perone:

“Ljubljanski dnevnik” poroča, da je
bilo leta 1938 v Jugoslaviji 13.561 oseb¬
nih avtomobilov, leta 1954 pa samo
10.145.

Vratar Blasnikove tiskarne Bogomil
Domiter je v tiskarni pokradel papirja v
vrednosti nad en milijon dinarjev. Obso¬
dili so ga na 3 leta zapora.

V Ivančni gornici so zgradili prvo skla¬
dišče za semenski krompir v Sloveniji.

Na zborovanju- komunistov v Ljublja¬
ni je glavni govornik Krivic naglašal, da
so za napake, ki jih dela sedanja komu¬
nistična uprava, odgovorni vsi komuni¬
sti.

“Gospodarski kriminal” doma zavze¬
ma vedno večje obsege. Poneverbe in
zlorabe so tolikšne, da so morali poo¬
striti zakonske predpise za kaznovanje
teh prestopkov. Da bi ljudi prestrašili,
so v Makedoniji nekega gospodarskega
kriminalca tudi ustrelili.

Umrli so. V Ljubljani: Dorče Koch, u-
čitelj v p., Ivanka Szilich, roj. Mikota,
Marija čepirlo, roj. Gaspari, Marija Am¬
brož, roj. Adam, Marija Cugelj, upok.
Tob. tovarne, Josip Jerše, učitelj v p.,
Anten Pesek, biv. tiskarnar in založnik,
Darinka Stoeklinger, nam. ljb. radia,

Marija Čadež, upok. Karolina Bežan,
roj. Bukovec, Daniel Battelino, biv. stav¬
bni podjetnik, Adolf Prelogar, Marija
Omahna, Milica Zajc, roj. Odlasek, Aloj¬
zij Planinšek, Avgust Habjan, Franc Ja¬
pelj in Franc Marolt, žel. upok. v Polju,
Marija Ornik v Mariboru, Ivana Prebil,
roj. Grošelj na Viču, Pavla Knific, roj.
Breceljnik v Št. Vidu, Miha Tome v Št.
Vidu, Marija Kobler v Radovljici, Domi¬
nik Peterka v Zalogu, Marija Cerar, roj.

Buenos Aires

Družabna prireditev Duhovnega
življenja

je bila letos dne 5. februarja na slo¬
venski pristavi v Moronu. Vreme prire¬
diteljem ni bilo preveč naklonjeno. V
soboto popoldne in zvečer so bili nad
področjem Vel. Bs. Airesa hudi nalivi.
Tudi v nedeljo dopoldne in popoldne se
je večkrat ponujal dež. Pa kljub temu
je bila družabna prireditev v Moronu.
In jih je bilo mnogo, ld se slabega vre¬
mena niso zbali. Odzvali so se vabilu pri¬
rediteljev, pohiteli na družabno priredi¬
tev in tako podprli prizadevanja te re¬
vije. Na pristavi je bilo veselo. Mladina
je imela dosti prilike za razne igre.
Srečolov je bil bogat. Postrežba zelo do¬
bra.

Pri nagradnem žrebanju naročnikov
Duhovnega življenja, ki so plačali na¬
ročnino za to revijo za leto 1956 je dobil
prvo nagrado — zapestno uro — Ja¬
nez Vovk iz Caserosa. Druga nagrada je
bila slika Marija Begunka. Dobil jo je
Jože Žakelj iz Ramosa. Za naslednjih
18 nagrad so pa bili izžrebani: Ivanka
Krušič, Pavle Homan, Rev. Vinko Zale¬
tel (Avstrija), Franc Kuhelj, Anton
Bizjan, Rev. Franc Novak, Anica Slabič,
Ignacij Magdič, Jože Bajda (Mendoza),
Marko Kremžar, Jože Jurjevič, Fran¬
čiška Reja, Frančiška Tomažin, Pavle
Malavašič, Justina Lisjak, Ivanka šiler,
Ivanka Kušar in s. Hanželj iz Para-
guaya.

Veliko zanimanje tako mladine, kakor
tudi odraslih, je vzbujal argentinski
prijatelj Slovencev, ki je nastopil kot
čarodej “Pikov as”. S svojo spretnostjo
in rokohitrstvom je zadivil vse ter je
žel splošno odobravanje.

Med vso družabno prireditvijo je g.
direktor Anton Orehar obiskoval goste
pri mizah, jih pozdravljal ter se z njimi
pogovarjal.

OSEBNE NOVICE

Poroki. V soboto dne 4. februarja sta
se poročila v župni cerkvi v San Justo
g. Jože Miklič in gdč. Francka Krajnik.
Mlademu paru sta bila za priči: ženinu
njegov brat Stane, nevesti pa njen brat
Tone, poročil ga je pa g. Janez Kalan.
V cerkvi Lujanske Matere božje v Li-
niersu sta pa istega dne stopila pred
oltar g. Milan Juvančič in gdč. Zofka
Vombergar. Ženinu je bila za pričo ga
Anica Skoberne, nevesti pa njen brat
Mirko, poročil ju je pa g. direktor An¬
ton Orehar. Mladima paroma ob vstopu
v novo življenje želimo vso srečo in obi¬
lo božjega blagoslova.

Premestitve. G. Vladimir Zmet, ki je
doslej deloval kot župnik v mestu Ace-
vedo v provinci Bs. Aires je po odredbi

Klemenčič v Borovnici, Jože Jontes v
Piranu, Matevž Eržen, pos. na Šutni,
Josipina Meze v Kranjski gori, Julija
Eržen, roj. šliber, vdova po mizarskem
mojstru v Lescah, Ana Vitkovič na Vi¬
nici, Marjeta Družinšek, roj. Ravnik v
Bohinjski Beli, Marija Cerar, roj. Če¬
šenj v Varneku, Fani Dolenc, roj. Ma-
tajc v Kranju, Pavle Arnečič, v. pravni
referent v Slov. gradcu in Jože Žitnik v
Hrastju.

škofa Msgra Silvina Martineza postav¬
ljen za vikarja koadjutorja v katedrali
v novo ustanovljeni škofiji v San Nico-
lasu v prov. Bs. Aires, kjer že deluje
kot stolni kaplan naš rojak g. Franc Ja¬
kop, Lazarist g. Leopold Zajec, ki je do¬
slej služboval v baziliki Lujanske Ma¬
tere božje v Lujanu, je pa prestavljen
v Cordobo. Na svoje novo službeno me¬
sto je odšel te dni. V Cordobi bo delo¬
val kot potujoči dušni pastir.

Rudolf Goričar, pet in pol leta star
slovenski fantič, je postal znan v široki
buenosaireški javnosti. Saj je o njem
pisalo tudi buenosaireško časopisje, ko
je prestal zelo težko operacijo na srcu.
Rudolf Goričar je imel namreč srčno
bolezen ductus Botalli apertus od roj¬
stva. Teh operacij na srcu je zelo ma¬
lo. V buenosaireški nemški bolnišnici je
malega Rudolfa Goričarja operiral do¬
cent dr. Vollerrsveider ob sodelovanju
znanega hrvatskega specialista za srčne
bolezni dr. Branka Benzona. Operacija
je odlično uspela. Mali Rudolf Goričar
se je peti dan po operaciji že igral ter je
bil predmet splošne pozornosti ostalih
bolnikov in vsega osebja v bolnišnici.
Sedmi dan pa je že korajžno vstal in je
lahko odšel domov.

t Janez Stanonik. Na Gaberški Gori
v župniji Poljane nad Škofjo Loko je
umrl 10. januarja 1956 Janez Stano¬
nik. Dočakal je visoko starost 85 let.
Bil je dober gospodar in kremenit kr¬
ščanski mož. Med zadnjo vojno je mno¬
go pretrpel. Izgubil je pet sinov. Dva so
pobili Nemci, tri pa partizani, ki so mu
tudi porušili lep dom ter izropali vse
premoženje.

Rajni zapušča v domovini tri hčere,
v Casanovi v Argentini pa za njim ža¬
luje sin g. Janez Stanonik, kateremu
izrekamo globoko sožalje.

Bamos Mejia

V nedeljo 19. februarja takoj po slo¬
venskih večernicah bo v farni dvorani
prosvetni večer Krajevnega odbora Dru¬
štva Slovencev v Ramos Majia. O ar¬
gentinski gospodarski in socialni zgo¬
dovini bo govoril g. Avgust Horvat, or¬
ganizacijski referent Društva Slovencev.

Pestrost večera bo povečal nastop
slovenskega cerkvenega pevskega zbora
iz Ramos Mejia pod vodstvom g. Gabrie¬
la čamernika in šaljivi prizor v režiji
g. Franceta Hribovška.

Ivanuš

Zopet smo imeli slovensko ohcet. Vze¬
la sta se g. Jože Čampa in gdč. Lojzka
Draksler. V soboto, 4. t. m. je bila ob
sedmi uri zvečer najprej maša, ki jo je
imel v župni cerkvi sv. Jožefa župnik g.

Vsak teden ena

KJE PRIJAZNE STE VIŠAVE...

Kje prijazne ste višave,
ki obdajate moj dom?

Kje cvetoče ve planjave,
vas li kdaj še videl bom?

Kje predraga si dolina,
kjer preživel sem mladost,
kje višina, kje planina,
kjer užil sem tolk radost?

Kje si zlatga časa zlati,
blagi, ljubeznivi kraj,
kjer so draga moja mati,
dragi oče, časni raj?

'Žameje tam sonce sije,
vetrič bolj hladan pihlja,
bolj zeleno žito klije,
bolj prijazno vir Šumija.

Toda gora vid ovira,
siva megla vmes stoji,
se zaman oko ozira,
videt dom zaman želi.

Zgini, megla, gora zbeži,
perutnice Bog mi daj,
me na tuje več ne veži,
da zletim domov nazaj.

Janez Hladnik. Mladi par je poročil g.
p. Ciril Petelin, za priči sta mu pa bila;
ženinu njegov stric g. Nande Češarek,
nevesti pa njena sestra gdč. Mira Drak¬
sler.

Po poroki so svatje spremili novopro-
čeni par na ženinov dom, kjer so ga
sprejeli s pesmijo pevci in pevke lanu-
škega slovenskega pevskega zbora, ki so
lepo prepevali tudi med mašo v cerkvi.
S slovensko pesmijo so pevci močno pov¬
zdignili tudi ženitovanjsko slavje.

PISATELJ KAREL MAUSER
O DR. JAKLIČEVI KNJIGI:
IGNACIJ KNOBLEHAR

O odlični in skrbno sestavljeni skoro
500 strani obsežni knjigi dr. Franca Ja¬
kliča: Ignacij Knoblehar je Svobodna
Slovenija objavila daljše poročilo ob izi¬
du te knjige. V Severni Ameriki je o
njej napisal v Ameriški Domovini lepo
oceno slovenski pisatelj Karel Mauser.
V njej med drugim pravi naslednje:

“Pisati živjenjepise ni lahko. Tako
hitro lahko pisatelj zaide v suhopar¬
nost, v naštevanje letnic in zemljepisne
podatke. Dr. Jaklič je spreten pisatelj,
snov zna prijetno razdeliti in med živ¬
ljenjsko zgodbo zna vplesti dogodke, ki
se bero ob vsej resničnosti kakor strani
iz napetega romana.”

“Lahko pošteno in odkrito zapišem:
to je knjiga, ki smo je bili potrebni.
Mladim ljudem bo kazala, kaj lahko sto¬
ri eno samo življenje, če je prav porab¬
ljeno, starim bo v oporo ob bridkostih
in težkih urah. V današnjem času nismo
potrebni nič drugega kakor dobrega
zgleda. Potrebni smo svetilnikov kakor je
Knoblehar, kakor je bil Baraga. Naše
slovenske lipe lista. Če so ti toliko zmo¬
gli, kako bi mi ne zmogli vsaj petino
tega! Tu se je treba učiti. Knjige o
Knobleharju ne bi smelo manjkati v no¬
beni slovenski hiši. Preberi jo vsak dan
eno stran in potlej naj vsak sebe pogle¬
da. Lahko bo nosil svoj križ in lahko bo
več naredil kakor misli, da more.”

Slovenci v Argentini

NARTE VELIKONJA

Višarskč

“Predlagam, naj se priča Frančiška
Božič kaznuje po zakonu zaradi žalitve
uradne osebe!

Franca se še ni zavedla, ko sta jo
paznika na predsednikov ukaz potisni¬
la na zatožno klop na levo stran Matij-
ca.

“Glejte”, je nadaljeval državni prav-
dnik, ko je povzel besedo, “ponavljam:
rudi ta žena je žrtev njegovega znača¬
ja. Tako jo je preslepil, da bo zdaj za¬
prta radi njega, ki je prelil sorodno kri.
Ali ni tak človek družbi nevaren? S
svojim značajem vzbuja zaupanje in ga
potem zlorablja. Mi pa smo poklicani, da
obvarujemo družbo pred zločinci, in mo¬
ramo to storiti, to smo dolžni vesti in
narodu in državi. Zato storite, gospodje
porotniki, svojo dolžnost po vesti in pri¬
segi!”

Državni pravdnik je sedel. Videlo se
mu je, da svojega posla ne smatra za
zgolj uradno opravilo, temveč za sveto
vsečloveško dolžnost zatreti zločin, kjer¬
koli se pojavi, ter dati užaljeni pravici
zadoščenje.

Klančar se je v splošnem nemiru dvig¬
nil, sklenil pesti od krča, ki mu je stisnil
srce, in odšel iz- dvorane kakor pijan.
“Tudi Franco je premotil. Tudi Franco!
Ali ni Franca žena drugega, pa bo zapr¬
ta, norica, radi drugega. — Storil bom

(52)

polena

tudi jaz svojo dolžnost!” je skoraj krik¬
nil od blazne bolečine, ki mu je rila v
možgane. “O, kako je to strašno! In
če je Matijec tak hinavec, zakaj ne bi
bila moja žena lažuivka. Zakaj ne bi
ona prisegala po krivem in lagala? Pre¬
slepil jo je kot Franco! Storil bom svo¬
jo dolžnost, saj mi ni za življenje. La¬
gala, lagala, lagala sta in jaz sem ver¬
jel!”

In je šel na cesto ter jo mahnil pro¬
ti domu.

“Lagala, lagala, lagala!” je pelo pod
njegovimi koraki. “Pri Kristusu prisega
Matijec, pri Kristusu je prisegala žena!
In svet še stoji in nebo še stoji in. zvez¬
de še migljajo in meni se ne udere pod
nogami, ko bijejo Kristusa v obraz s
prisego, z lažjo, z lažjo!”

Tine pa je napeto poslušal. Nekje glo¬
boko v duši se je glasila vest. Izbegaval
je ostremu pogledu državnega pravdni-
ka, ki se mu je zdel, da gleda vanj. Tu¬
di predsednik senata se je zdelo, da gle¬
da vanj. In porotniki so strmeli vanj.
“Matijca gledajo!” se je domislil, “Ma¬
ti jca, ki sedi tik pred menoj!” Ko je
Franca kriknila na državnega pravdni-
ka, ga je krik pretresel do mozga. “Obr¬
nila se bo ter ovadila mene zaradi Fran¬
ceta.” Sključil se je od strašne bojhzni,
ki mu je stisnila srce, kakor bi se hotel

skriti. “Saj ga ne bodo obsodili, saj ga
ne bodo obsodili, pa se strašim. Opro-
ste ga in stvar se pozabi. Pozabi? Na¬
te bodo prišli! — Tudi če pridejo, naj
pridejo, toda vsaj nekaj dni pridobim,
ubežim še lahko in vsak dan je drago¬
cen! Saj ne bom stopil njej nikoli pred
obličje. Toda jaz, jaz sem mlad in v je¬
či je mraz in. smrt!”

Mrzla zona ga je tiščala na klop, tru¬
dil se je, da bi kazal ravnodušen obraz,
toda z enim očesom je škilil proti vra¬
tom. že se je parkrat dvignil, da bi od¬
šel, zbežal iz nevarnega ozračja, toda
nevidna sila ga je spet potisnila nazaj.
“Da se izdaš, s kretnjo in licem! Pazni¬
ki te zagrabijo ter te potisnejo na klop
k Matijcu. Saj še ni obsojen! Oproste
ga! Da bi ga res oprostili. Bog daj, da
ga oproste!” je vzdihnil ter se kopičil
vase, “daj, da ne obsodijo nedolžnega!”
“Delaj pokoro!” je slišal glas Blažev iz
daljnega spomina. “Delaj pokoro!”

“Mlad sem še!” je odgovorjal, “jaz bi
rad še solnca. Mlad sem še, premlad za
pokoro!”

Toda vsak hip je imel občutek, da
gleda iz daljave tudi nanj dvoje žival¬
skih oči in da bo naenkrat ta žival iz-
pregovorila ter rekla:

“Morilec!”

“Če bi rekla, ne bom mogel utajiti,”
mu je nenadoma šinilo v možgane. “Iz¬
dal se bcm. Potrdil bom. Povedal bom.
Samo z licem in kretnjo in bodo stopili
k meni!” ,

37.

župnik popoldne ni strpel doma. Ne¬
jasen nemir se ga je bil polastil, ki mu
ni dal obstati na mestu. Stopil je po va¬
si in videl Klančarko, ki je vodo nosila
k Mohorjevim.

“No, kako bo? Ali bo?”

“Bogu in Vam hvala. Tak je kakor
Savel po spreobrnjenju, Janezka bi kar
snedel. Zdaj mora pri njem spati! ‘Ko
bi te bil kmalu zapisal!’ pravi. Skusnjav-
ca misli. ‘Ko bi te bil kmalu zapisal!’
In mu je napravil že križec in obesil o-
koli vratu za višarsko romanje. ‘Naj te
to božje znamenje varuje!’ Kakor otrok,
prav kakor otrok!” je hitela ženska od
veselja in sreče vsa blažena in razgreta.
“Če bi Vas ne bilo, gospod župnik, bi si
bila midva z Janezkom oči izjokala.
Strah ga je bilo tiste noči in sem ga ce¬
le noči prenosila, da mu je odleglo. Vča¬
sih sem se vprašala, zakaj Bog pripusti
take bridkosti, in bila bi skoro obupa¬
la.”

“Vidiš jo, vidiš jo! To je za pokoro!
Veš, , ljudje nagrmadijo kup pokore in
mnogo jih je, ki je ne opravijo. Umakne¬
jo se ji! Kup pa le ostane. Kakor če dr¬
va zneseš na kup in ga pustiš! Nazadnje
ga pa le mora kdo drug odnesti, če ga
ti ne. Če pa kdo drug pusti, ga pa mo¬
raš ti pomagati odnašati. Do neba bi
zrastel in še nebeška vrata zaprl. Kako
pa naj Peter odpira nebeška vrata, če je
kup dračja in trnja pred njimi! Kup
dračja in trnja pred nebeškimi vrati!

Tako da še angelci ne morejo ven. Po¬
misli, to pa hoče skušnjavec črni, da bi
sam vladal na zemlji in bi angelci ne
mogli iz nebeških cerkva.”

“Da delamo pokoro za druge!” se je
vznejevolila ženska.

“Najprej zase, najprej zase!” se je
g*nal starček. “Najprej zase. Zmerom
grešimo. Vsak naš greh pocuka Boga za
brado. Daj, pocukaj župana za brado,
do smrti ti ne odpusti, pocukaj kralja
za brado, do smrti te zapro. Ti pa z gre¬
hom pocukaš Boga za brado in se prito¬
žuje! nad pokoro. Toda ti in ta in tretji
se skesate greha, oni pa ne. Bog pa je
tudi od tega užaljen. In tudi za to žali¬
tev se mora opraviti pokora. Ali nismo
vsi ljudje bratje, kaj? Vsi ena družina.”

“Saj nič več ne tožim, zdaj je že vse
dobro!”

“Vidiš, da veš, kakšna je sladkost, mo¬
raš prej piti pelina. Pelina. Tudi to je
dobro, če je pelin za želodec dober, pa
bi ne bil za dušo, vidiš!” se je resnil
starec.

Okoli vogla je prisopihal Blaž.

“Kako Vas iščem, gospod župnik, ka¬
ko Vas iščem! Stopite z menoj. In tudi
ti stopi z menoj. Da bo več prič! Da bo¬
mo vsi premislili!”

“Kaj bi, kaj bi?” se je čudil župnik.

“Matijec je nedolžen!”

“Jaz to vem sama!” je kriknila žen¬
ska. “Ali so ga oprostili? Zahvaljen Bog,
da so ga!”

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

Stran 4.

« SVOBODNA SLOVENIJA

Buenos Aires, 9. II. 1956

SLOVENCI

VSA

V Chicagu sta se poročila dr. Ludvik
Leskovar, urednik revije “Novi Svet”
in ravnatelj Slovenske radijske ure in
gdč. Corinne Novak. Poročne obrede je
opravil župnik slovenske fare sv. Štefa¬
na v Chicagu Rev. Aleksander Urankar
O. F. M.

Belgija

Slovenski dušni pastir v Charleroi g.
Zdravko Reven se je preselil. Njegov se¬
danji naslov je: Zdravko Reven, Aumo-
nier Slovene, Grand Rue 37, Charleroi.

V Tertrese se je smrtno ponesrečil
Alojzij Hvalica, 24. letni fant iz Beneči¬
je. Padel je 120 m globoko v odprtino
rudnika.

V rudnike okoli Liege-a je nedavno
prišlo 20 slovenskih in 6 hrvatskih be¬
guncev iz Avstrije. Za te je v Liege-ju
v kapelici, kjer stanuje slovenski duhov¬
nik, vsako 2. in 4. nedeljo v mesecu slo¬
venska maša .

Francija

Za Slovence v Parizu je bila slovenska
maša 1, 8 i 22. januarja. Med mašo 11.
decembra je pariškim Slovencem pridi¬
gal Msgr. Riviere, bivši nadškof v kne¬
ževini Monaco. V svojem cerkvenem go¬
voru je izrekel mnogo lepih in pohvalnih
besed o slovenskem narodu. Omenjal je
tudi njegovo križevo pot v zgodovini in
sedanjosti. Slovenskim vernikom je po¬
stavljal za vzgled Lojzeta Grozdeta, žr¬
tev komunističnega nasilja, čigar življe¬
njepis je pred kratkim izšel v franco-

P O SVETU

ščini. Naglašal je, da so se vsi zbrali
k skupni molitvi za Cerkev, za ohrani¬
tev krščanske kulture, za spreobrnitev
grešnikov in za lepšo bodočnost sloven¬
skega naroda, ki bo gotovo iz seda¬
njega trpljenja izšel prečiščen in še bolj
trden, da bo nadaljeval svoje poslanstvo.

Anglija

V kroniki življenja in delovanja Slo¬
vencev v Angliji je za leto 1955 zapisa¬
no, da je bilo to leto zdravo. Kroničar
je zapisal samo en smrtni primer, pač
pa 14 rojstev in 12 porok, številke goto¬
vo niso popolne, ker se vsi ne prijavijo.
Poroke pa so navedene samo one, ki so
bile sklenjene v cerkvi. Ob koncu leta
je bilo še 5 bolnikov v bolnišnicah. Bile
so tudi manjše poškodbe, a vsi poškodo¬
vanci so se kmalu pozdravili, število
slovenskih domov v Angliji se je lani
povečalo. V treh primerih so zidali hi¬
še. Ker dobi tu vsaka hiša še pred do¬
delitvijo številke svoje ime, človeka pri¬
jetno presenetijo imena slovenskih hiš
kot n. pr. “Naš dom” v Londonu, “Naš
dom” v Stainforthu pri Doncastru. V
Doncastru samem ime Trnovo, v Chig-
wellu pa Majolika in Tamar lepo po¬
trjujejo, da so njihovi lastniki Slovenci.

Kroničar v “Naši luči” je svoje po¬
ročilo o življenju in delovanju Sloven¬
cev v letu 1955 v Angliji zaključil z u-
gotovijo, da je leto 1955 “zatonilo v
zgodovino s spominom, da je bilo leto,
ko so Slovenci ostvarili zamisel skupne¬
ga doma v Londonu”.

V Bargoedu sta se poročilo Rina Ricci
in Franc Hladnik.

Beraška

“Miklova Zala” v operni priredbi

“Vera in dom”, mesečnik za družino
in prosveto, poroča, da so združeni pev¬
ski zbori okrog Baškega jezera na Ko¬
roškem dvakrat nastopili z opero “Mi¬
klova Zala” v farni dvorani v Št. Jako¬
bu v Rožu. Poročevalec Cantor o tej
prireditvi pravi, da je bil to izredni
kulturni dogodek ne samo za zgodovin¬
ska tla Miklove Zale, marveč za vso
Slovensko Koroško”.

V prvem delu vokalnega koncerta so
pevci pod vodstvom župnika Tevžeja
Nageleta občuteno zapeli najprej večno
lepo pesem “N’mav čriez izaro”. To pe¬
sem, ki je danes znana in razširjena po
vseh delih sveta, kjerkoli utripa sloven¬
sko srce, je zložil France Treiber, na¬
zadnje župnik v Št. Jakobu v Rožu pod
naslovom “Tam za gmajnico, tam čez
jizaro”.

Sledile so narodne pesmi. Med drugi¬
mi Kje so tiste stezice, Pojdam v Rute,
Naša bol. Pesem od rojstva, Da bi biva
liepa ura.

V drugem delu koncerta so bile na
sporedu pesmi, ki jih je glasbeno prire¬
dil prof. Anton Nagete. Dirigiral jih je
sam. Pevci so razgibamo zapeli najprej
pesem o “Logarski dolini”. Sledila je
“Kadar dižej d’ž gre”. Tretja pesem je
bila “Samotno drevo”.

Poročevalec naglaša, da je bil “izra¬
zit poudarek narodnega hotenja “Živeti
hočemo” podčrtan v tretjem delu vokal¬
nega koncerta v operni skladbi “Miklo¬
va Zala”, v delu narodnega skladatelja
prof. Antona Nageleta. O operni sklad¬
bi pravi naslednje: “Vsi smo čutili v
njej utrip našega srca, ko so nas pevci
in obenem igralci povedli v davnino ter
nam na odru v občudovanje vredni go¬
tovosti in domačnosti prikazali in zapeli
ženitovanje Miklove Zale. Besedilo, vze¬
to iz ust našega ljudstva, nam odkriva
bogastvo starih ljudskih običajev na
kmečki svatbi. Želeti bi bilo, da bi se še
več tozadevnega narodnega blaga po¬
iskalo, zbralo in se ga uvrstilo v ženito-
vanjski del omenjene opere. Delo bi v
folklorističnem pogledu mnogo pridobilo,
zlasti še, ker se nam obeta, da bo Miklo¬
va Zala v celoti uglasbena”.

Poročevalec svoje poročilo zaključuje
,z ugotovitvijo, da skladbo “z malenko¬
stnimi popravki odlikujejo izvirne me¬
lodije s pristnimi narodnimi pesmimi.
Spremljava za klavir je mojstrovina, ki
razodeva skladatelja - umetnika v ne-
sluteni glasbeni višini, kateremu so me¬
lodična večglasnost in fugatni stavki
potreba umetniškega izživljanja. Višek
ženitovanjske skladbe je v zadnjem de-

čno novo zamenjavo, je vprašanje bodoč¬
nosti; vsekakor pa bo tudi ta ukrep kot
številni drugi spadal v vrsto tistih, ka¬
tere je napovedal Tito, ko je govoril
o potrebi ozdravitve jug. trg. in gospo¬
darske politike.

Institnto de Idiomas

Tečaji angleškega, španskega,
slovenskega, nemškega, fran¬
coskega, italijanskega in latin¬
skega jezika po $ 35.—
mesečno

MARCOS S ASTRE 4313
Capital

življenja,” je menila nova, “saj gotovo
ni lahko biti tako bogat.”

“Da ni lahko? Presneto rada bi vide¬
la, da bi to mogla jaz preizkusiti. Bi
se že znala zabavati, kar brez skrbi bo¬
dite. Kaj — ali morda mislite, da je ko¬
munistka Rakozvani očetovski kompleks,
opozicija in tako dalje — da, tudi to se
marsikdaj zgodi. Morda je res izginila
za železnim zastorom. Prav imate, ta
ideja ni napak, saj bi jo sicer C. B. že
zdavnaj moral najti. Saj lahko pošlje
kar tisoč detektivov po svetu naokrog,
ne da bi se zaradi tega to kaj poznalo
njegovemu bančnemu kontu.”

“Pa tega nisem mislila,” je dejala
nova. “Toda česa naj se veselim, če že
prav vse imam in se pri slehernem člo¬
veku moram bati, da ne kaže zanimanja
za mene v resnici, ampak le za moj de¬
nar... pa menda vendar ni njegova
hčerka tu pri nas?”

Strežnica Hadley je počasi dvignila
tenke in v lepo črto populjene obrvi:
“Saj sem vam že vendar rekla, da nihče
ne ve, kam je njegova hčerka izginila.
Pri nas v zavodu pa se s takimi zadeva¬
mi ne pečamo. Ne! C. B. obiskuje ne¬
kega svojega uslužbenca, številko triin¬
dvajset — to je Mr. Marmon. Saj ga
vendar poznate. Spada v vaš oddelek in
je bil baje preje sijajen in odličen stro¬
kovnjak.”

“Mr. Marmon...” Nova je kar težko
požrla: “Ne maram ga.”

lu z geslom “Živeti hočemo”, v katerem
zbor v klasični polifoniji stopnjuje naro¬
dovo voljo po svobodi”.

Skladba je prirejena zaenkrat še sa¬
mo za klavirsko spremljavo.

Goriška in Primorska

Za večerne tečaje s*slovenskim učnim
jezikom so bili imenovani: Lilijana Bel¬
tram v Sovodnje, Cvetka Gravner na Va-
lerišče, Dora Maraž v Garbje pri Sovod-
njah in Mici Pahor v Jamlje.

Na Ustju pri Ajdovščini je umrl žup¬
nik Štefan Podbršček, ki je prej službo¬
val v Dolinji Tribuši in na Štjaku.

NOVICE IZ SLOVENIJE

Baragovo semenišče za Bežigradom v
Ljubljani, ki so ga, kot znano, komuni¬
sti zaplenili ljb. škofiji, nameravajo
spremeniti v turistični hotel.

Sadovi brezverske vzgoje mladine do¬
ma prihajajo vedno bolj do izraza. Po
objavljenih uradnih podatkih je bilo v 1.
1955 v Sloveniji vsako osmo dete: rojeno
izven zakona. V Makedoniji je nezakon¬
sko vsako 40 dete, v Črni gori pa šele
vsako 60.

V ljubljanski Drami je prevzel ravna¬
teljsko mesto Mileta Klopčiča, ki se bo
posvetil samo književnosti, Slavko Jam,
medtem ko bo Kreftovo mesto drama¬
turga prevzel Lojze Filipič.

Kot plod sodelovanja angl. in sloven¬
skih kulturnih delavcev je izšlo 40 Pre¬
šernovih pesmi v angleški zbirki, kate¬
ro sta pripravila dr. Slodnjak in prof.
W. K. Matthews z univerze v Londonu.

Vsa poročila od doma se strinjajo v u-
gotovitvi, da so komunisti pri vseh svo¬
jih republikah uvedli hujši centrali¬
zem, kot je pa bil pred vojno. Centrali¬
stična tendenca komunistov doma se
najbolje odraža tudi v novem zakonu o
radijskih postajah. V zakonski osnutek
o radijskih postajah so komunisti nam¬
reč vstavili določilo, da bodo v prihod¬
nosti uvedli enoten oziroma skupen pro¬
gram radijskih postaj v Jugoslaviji,
predpise o skupnem radijskem progra¬
mu bo izdal zvezni izvršni svet. Poroči¬
lo v kom. listih o tem zakonskem osnut¬
ku pravi, da so “prednosti takega skup¬
nega programa očitne: program bi od¬
ražal jugoslovansko pojmovanje kulture,
prosvete, znanosti itd.”

Na medicinsko fakulteto v Ljubljani
se je v jesenskem semestru vpisalo 216
slušateljev. Predvidevali so ji samo 130.
Na oddelku za arhitekturo se je vpisalo
75 novincev, oddelek za kemijo pa ima
126 slušateljev.

“Triglav film” je nedavno začel s sne-,
manjem umetniškega filma v francosko-
slovenski koprodukciji. Film nosi naslov
“Ko pride ljubezen” in je “žalostno-ve-
sela zgodbica o doživljajih skupine go¬
jenk nekega pariškega zavoda, ki pride¬
jo na obisk v Jugoslavijo. Načrte za sce¬
no je naredil arh. Ivan Pengov.

NA BELO NEDELJO

8. APRILA 1956
VELIKA

CELODNEVNA PRIREDITEV
DRUŠTVA SLOVENCEV
NA PRISTAVI V MORONU

“Bolniki niso zato tu,” je s poudarkom
odvrnila strežnica Hadley, “da jih ma¬
ramo ali ne maramo”.

“Pa kljub temu,” je ugovarjala nova,
“res, rada imam starega Mr. Chaseja.
Prav nič me ne moti, če si domišpa, da
je predsednik Združenih držav. Dokler
ga ogovarjam z gospodom predsedni¬
kom, je prav prijazen in mi ne dela no¬
benih sitnosti. Včeraj popoldne je n. pr.
imenoval doktorja Ar.drewsa za držav¬
nega tajnika za mornarico. — In dalje,
mali Mr. Hopkinson, ki piše tako žalost¬
ne pesmice — kadar njemu postavim na
mizo par cvetlic, se z vsako od njih
razgovarja kakor z živim bitjem. Ne, ne,
čisto vse bolnike našega oddelka imam
rada, vse, razen Mr. Marmona.”

“Res ne vem, kaj mu morete očitati,”
je godrnjala strežnica Hadley. “Shizo¬
frenik je pač, kakor večina naših bolni¬
kov. Toda prav njemu je sedaj že njno-
go bolje. Videti bi ga morali, kakšen je
bil, ko so ga pripeljali v Zavod, šest ted¬
nov je bil v oddelku za težko bolne. Dan
za dnevnom je dobival napade in krče.
Samo moški strežniki so smeli iti k nje¬
mu. Sedaj je pa že čisto dober in pame¬
ten. In prav nič več ne naredi”.

“Saj to je tisto”, je pokimala nova.
“Nič ne naredi, sploh nič se ne gane!
Topo sedi in včasih... On še ni ozdrav¬
ljen, Hadley. Prav gotovo še ni ozdrav¬
ljen”.

ESLOVENIA LIBRE

Redaccion y Admimstracion:
Victor Martinez 50, Buenos Aires,
Argentina

SLOVENSKI TISK V ARGENTINI

Duhovno življenje. Februar 1956. Vse¬
bina: “Prah si...” (dr. France Gnido¬
vec); Papeški molitveni nameni za 1.
1956 — januar in februar (prof. Lojze
Geržinič) ; El mensaje navideno (Pbro
A. Orehar) ; Pojem krščanske družine
(prof. Geržinič) ; Resolucije IV. social¬
nega dne o krščanski družini;, Kako so-
se vzgajali stari in še kaj (fzt;); Gospod
Janez (Selški); Dejanska milost božja
(p. Bernard Ambrožič OFM); Petrova
izpoved (dr. Mirko Gogala); Pevski zbor
(Gregor Hribar) ; Princesa z ranjenim
srcem (F.G.); Z domačih tal: Usodna
preobleka (E. William) ; Baržunaste
zvezde (Vladimir Kos); Nove knjige:
Zbornik - Koledar Svobodne Slovenije
za 1956 (M. M.) Iz sveta; Med nami;
Tri minute dobre volje in mladinska pri¬
loga: Božje stezice.

Svobodna beseda. Januar 1956. Vsebi¬
na: Svoboda tiska (T. P.); Slovenski
simboli; Razgovor med dvema krščan¬
skima demokratoma; Izpremembe v Ru¬
siji (Andrejčakov); V atomski tekmi
gre Tito skupno z ZSSR; Tudi Avstri¬
ja vrača jugoslovanske begunce Titu;,
Prebivalstvo Jugoslavije po narodnosti.
Svobodno besedo izdajajo člani Sloven¬
ske demokratske stranke, “vendar ni
njeno glasilo ter je zvesta smislu svo¬
jega imena svobodna beseda, odprta
vsem, ki želijo demokratizacijo”.

Vestnik, glasilo domobrancev in dru¬
gih protikomunističnih borcev. Novem¬
ber - december 1955. Vsebina: Quo va¬
diš, Domine? (Dr. Valentin Meršol);
Pot vrnitvi iz Vetrinja (Franc Škof);,
Matica mrtvih.

Bruštveni oglasnik

Zaradi dopusta društvenega tajnika g.
Franceta Perniška bo pisarna Društva
Slovencev v času od 15 do 29. februar¬
ja t. 1. odprta vsak dan samo od 15 do
18. ure popoldne.

OBVESTILA

Zaradi otroške paralize do prihodnje¬
ga obvestila ne bo slovenskega tečaja v
Ramos Mejia.

Dr. LOJZE MERCE

kirurg in zdravnik Instituta za
prebavne organe in jetra, ordini-
ra vsak torek in četrtek od pol
šestih do osmih in ob sobotah od
treh do šestih popoldne
v kliniki Once,
RIVADAV.IA 3434, CAPITAL
Roengten in laboratorij
Telefon ordinacije 62 - 5004
Telefon za nujne slučaje 71 - 0171

“Seveda še r.i,” je ravnodušno odvrni¬
la strežnica Hadley. “Saj sicer ne bi bil
več tu pri nas. Pri nas nimamo zdravih
ljudi v bolniških sobah. Sedaj je pa pri¬
šel stari!”

Obe strežnici sta se razbežali ko blisk.

Profesor Drayson je korakal s hitrimi,
kratkimi koraki proti čakalnici št. 1. Tik
za njim je šel doktor Andrevrs. Oba go¬
spoda sta bila v civilu. Beli zdravniški
plašči so namreč po nepotrebnem raz¬
burjali bolnike. Le pri duševno normal¬
nih bolnikih je beli plašč vzbujal vedno
prav nasprotni učinek in dajal normal¬
nim bolnikom občutek pomirjenja. Vsak
duševno zdrav bolnik je ob belem pla¬
šču nehote imel zavest, da je pod var¬
stvom in zaščito znanstvenika, katere¬
mu se sme v celoti zaupati.

“Spoštovani Mr. Armitage, oprošče-
nja vas prosim, da vam nisem mogel bi¬
ti takoj na razpolago. Imeli smo oprav¬
ka s težkim primerom, v našem poklicu;.

se to največkrat zgodi kar iznenada-

ne, ne — nikakor ni bil to Mr. Marmon,,
nikakor ne — saj mu gre mnogo, mnogo
bolje. Res, znatno se je popravil. To se
bo razveselil, ko vas bo zagledal. Prav-
tako se nam je posrečilo, da se je nekaj
zredil. Kar šest funtov in pol je prido¬
bil v zadnjih štirih tednih. Za tako drob¬
nega človeka, kot je on, je to že znatna
pridobitev! Ali smem prositi — po tem¬
le hodniku, prosim.”

(Nadaljevanje v prihodnji številki)

Svojevrstno razrednotenje dinarja

Kakor poroča Walter E. Brell, beo¬
grajski dopisnik DPA, je FLRJ na vsem
tihem izvedla svojevstno razvrednotenje
dinarja ter namesto razvrednotenje o-
značila to dejanje z zvenečimi besedami
“odobritve premij pri nakupu inozem¬
skih plačilnih sredstev”. Te premije pa
za Jugoslavijo pomenijo 100% doslej
uradne zamenjave, za inozemca pa
331|3%, kar Brell pojasni na primeru
nemških 100 mark, za katere je Jugoslo¬
van doslej prejel 7.100 dinarjev, odslej
pa 'bo prejemal 14.200 dinarjev — (ako
bo seveda 100 mark imel in jih že prej
morda ne bo spravil v promet na črno
za 20.000 din), medtem ko bo inozemec
dobil za isto vrednost samo 9.500 din.
“To bo ostala ena izmed številnih ugank,
katerih je sodobno jugoslovansko go¬
spodarstvo vse polno,” pripominja
Brell. V praksi je namreč od novega leta
dalje tako, da vsak Jugoslovan, ki drž.

ZA NUJNO TRGOVSKO
OPERACIJO

POTREBUJEMO TAKOJ
100.000.— PESOV

V KRATKOROČNIH POSOJILIH
(vstote od 5.000.— naprej)

na 24% letnih obresti

D A Y D A M S. R. L.
25 de Mayo 533
T. E. 32-7712
Buenos Aires

LOUIS DE WOHL

Zemlja je ostala za nami

Profesor Drayson je prevzemal tudi
zelo težke primere — primere, kakršnih
marsikatera druga zasebna klinika ni¬
kdar ne bi prevzela. Pri sprejemu posa¬
meznega bolnika je odločalo več različ¬
nih momentov. Pomembra je bila lahko
bolezen sama po sebi, dalje prav tako
upoštevanja vreden ugled bolnikovega
sorodstva, in “do neke gotove stopnje”
da govorimo z besedami profesorja
Draysona samega — “tudi bolnikov fi¬
nančni status.”

Te besede bi bilo treba preobrniti v
“finančni status od gotove stopnje na¬
prej”. Zakaj v vsej kliniki ni bilo niti
ene postelje, ki bi veljala manj kakor
štiristo dolarjev na teden, ne da bi bile
pri tej lepi ceni vštete zdravniške prei¬
skave, zdravila, uporaba operacijskih
prostorov, masaža, specialne diete in
zdravljenje z električnim tokom.

“To je pa Cyrus B. Armitage” je za¬
šepetala strežnica Hadley, “tale mož, ki
pravkar odhaja v čakalnico številka ena.
Ta je lastnik Armitage tovarn.”

“Kaj je bolan?” je vprašala strežni¬
ca Wood, vitko in temnopoltno dekle, ki
je šele prejšnji teden nastopila službo
in so jo zato vsi klicali “ta nova”. Osta¬
la je pač “rova”, dokler ni prišla v služ¬
bo naslednja strežnica.

ustanovam ponudi v odkup izkupičke
svojih deviz, dobi za sleherno tujo va¬
luto 100% več, kakor je uradna zame¬
njava. To velja tudi v primerih, ako pre¬
bivalec FLRJ dobi denarno nakazilo v
gotovini iz tujine v obliki deviznega
čeka. Tak način zamenjave je svojevr¬
stna protipostavna mera razlikovanja
med domačinom in tujcem, dokazuje pa
hkrati tudi, da sedaj veljajoči uradni
zamenjalni tečaji ne odgovarjajo več
resnični kupni moči dinarja.

Beograjska vlada je vse doslej dopo¬
vedovala svojim podanikom, da je dinar
trdna valuta, ki tudi v svetu nekaj ve¬
lja. Pokazalo pa se je z leti, da je tak¬
šno potvarjanje dejstev škodovalo samo
jug. zun. trgovini, zlasti pa jug. polo¬
žaju v očeh zahodnih trdnih valut ter
Mednarodne banke, ki nič kaj ni bila
voljna dajati izredna posojila. Razvred¬
notenje v sedanji obliki je pravzaprav
nakazalo USA veleposlaništvo v Beo¬
gradu, ki je že lansko jesen pričelo iz¬
plačevati svojim uradnikom 600 din. za
vsak dolar namesto uradnih 300 din. Tej
ameriški potezi se je torej zahvaliti, da
je FLRJ pričela postopoma z novim
tečajem svoje valute napram drugim va¬
lutam. Kdaj bo pa FLRJ uvedla dokon-

Peter Rant

CONTADOR PUBLICO NACIONAL
TRADUCTOR PUBLICO
GRANADEROS 61
T. E. 66-0818

(42)

Strežnica Hadley se je na kratko za¬
smejala. “Ta, da je bolan? — Nikdar
v življenju! Če bi kdo hotel tega progla¬
siti za neprištevitega, veste, kaj bi na¬
pravil ta možakar? — Kakor hitro bi ga
spravili pod streho klinike, bi kratko in
malo kupil ves zavod. Profesorju pa bi
dal trikrat večjo plačo in bi še isti dan
mahnil iz zavoda nazaj v tovarno.”

“Pa je videti kljub temu dokaj žalo¬
sten”, je ugotavljala nova.

“Tudi obiskovalci največkrat niso
dobro razpoloženi — razen, če ne igrajo
dobrega razpoloženja, medtem ko se
razgovarjajo z bolnikom. Toda večina
obiskovalcev zna le slabo zaigrati, tako
da celo bolniki sami zapazijo, kako se
njihovi obiskovalci silijo. Toda C. B. •—
vsi ga namreč kličejo C. B.. . . ” Strež¬
nica Hadley se je previdno ozrla okrog
sebe, preden je nadaljevala —”. .. go¬
vori se, da je njegova hčerka izginila in
živa duša ne ve, kje tiči. Seveda, njego¬
vi milijoni so vso zadevo potlačili; pra¬
vijo, da je v Kaliforniji, ali pa v Evropi
pri prijateljih. Toda, če hočeš vedeti,
kaj mislim jaz: čisto enostavno — ušla
mu je! Čudno se mi zdi le, da res nihče
ne ve, s kom mu je ušla. . . Kaj menite,
saj kaj drugega biti ne more?!”

“Mogoče pa ni mogla več prenašati