GLASILO OBČINSKE KONFERENCE SZDL LJUBLJANA VIČ RUDNIK • LETO XII. • ŠTEVILKA 12 • 9. DECEMBER 1976 j) % r? 11 uJčC&jji 'HM H k H o fif 1U nrnlu^n, iv !j .1,1,i /fi, cmrinnttngimniittfginCTtgng Bttrfi t Y /■ /. } SKUPŠČINA OBČINE LJUBLJANA VIČ - RUDNIK DRUŽBENOPOLITIČNE ORGANIZACIJE UREDNIŠTVO NAŠE KOMUNE OB LETU NEKAJ BESEDI V RAZMIŠLJANJE Spoštovani bralci! Ob prebiranju teh nekaj uvodnih vrstic bi se radi za hipec ali dva obrnili skupno z vami k sebi, k nam vsem. Pa ne zato, da bi kot kronisti razglabljali in obujali po vrstnem redu vse minljive dogodke iztekajočega se leta, želeli bi, da skupaj razmišljamo o tistem, za kar med letošnjim letom nismo imeli časa, na kar smo pozabili, pa je bilo vseskozi med nami tako živ« prisotno — razmišljali naj bi o naših hotenjih, naši človeški solidarnosti, enotnih prizadevanjih, o naši socialistični zavesti. Pa vendar, ne razumimo se napak! Ne mislimo peti slavospevov, niti naštevati kar povprek naših slabosti, navrgli bi radi samo nekaj dejstev — povodov za razmislek. Morda nam bo to v napoto, morda bo to za nekoga celo koristno. NAŠA HOTENJA. Kaj smo pravzaprav hoteli? Popolnoma normalno za vsakega človeka kot tudi za družbo v nekem časovnem obdobju je, da stremi po nečem novem, boljšem, nez-' nanem in tako včasih tudi po nedosegljivem. Vse to pa je za nas, občane te ljubljanske občine predstavljala v tem letu množica predlogov in zasnov o našem skupnem jutrišnjem dnevu. Živahno smo razpravljali v vseh sredinah, od vaških odborov in obrtne delavnice do delegatskih konferenc o poti srednjeročnega razvoja. Ob tem pa smo ugotavljali, da sicer res potrebujemo še mnogo, da pa imamo še mnogo moči in pripravljenosti, da to našo komuno (če se kot njeni občani prvenstveno ustavimo pri njej) spremenimo, jo napravimo bogatejšo in privlačnejšo, jo znamo vrednotiti in tudi varovati. Pa še nekaj. Priznajmo si, da smo ob tem vendarle nekaj tudi opazili, da se je obraz naše občine že spremenil, da vendarle »nekaj tudi imamo«, če lahko to ugotovitev poenostavimo. Vse pa, seveda vključno z nalogami, ki jih srednjeročni razvojni program vsebuje, ne zadošča našim skupnim hotenjem. Hočemo več in to prepričanje nas v danem trenutku, ne zavedajoč se popolnoma, pelje novim hotenjem naproti. In tako je prav. Ob tem se za hipec pomudimo še ob enem, najvrednejšim rezultatu teh naših hotenj. Pred leti smo hkrati z novo ustavo zavestno in korenito spremenili sistem socialističnega samoupravljanja. Zaživel je delegatski sistem, utrdil se je naš gospodarski in družbeni položaj, pri uresničevanju skupnih ciljev smo si postali bližji. Pa vendar smo hoteli več. Do ustavnih določil in njihovih izvajanj v vsakdanjem življenju smo postali pozornejši, bolj kritični, želeli smo biti doslednejši. Kakšno je to naše združeno delo, kakšno je naše mesto v njegovem procesu, kako oblikujemo in vrednotimo rezultate svojega dela, kako lahko bolje gospodarimo? Odgovore na to smo skladno strnili v zakon o združenem delu, ki je zagledal luč prav na letošnji rojstni dan naše mlade republike. ENOTNA PRIZADEVANJA. Skoraj jih ne moremo ostro ločevati od naših hotenj, so pa toliko bolj opazna in prisotnejša v našem življenju. Če jih bežno ocenimo, bomo rekli, lahko bi bili boljši! In prav je tako. Toda malce moramo pomisliti tudi na to, da vsa prizadevanja povsod in v vsakem času ne rodijo sadov. Čim enotnejša in jasnejša so, tem prej lahko utrgamo sad. In letošnja bera ni bila slaba, daje nam moč za nove napore in odrekanja. NAŠA ČLOVEŠKA SOLIDARNOST. Tu pa se bomo pomudili malce dlje. Ta čisto človeška vrlina je bila letos na zahtevni preizkušnji. Nismo pričakovali tolikšne zahtevnosti, smo jo pa toliko bolj spoštovali in ni nam žal. Človeku, občanu, delavcu, kmetu, rojaku solidarno edinole lahko pomaga le človek. V tem letu je to tisočkrat potrjena resnica, nesebično in odrekanja polno dokazana v prvih trenutkih potresnih grozot v Posočju, še vedno iskreno in ogorčeno prisotna ob izkazovanju podpore jasno zapisanim zahtevam naših rojakov na avstrijskem Koroškem, ob neomahljivem podpisovanju vpisa za boljše in varnejše ceste, ob zavestno in enotno zasnovanem programu samoprispevka 11 v našem mestu, ob neštetih drobnih dejanjih v naših zaselkih, na načih ulicah, delovnih mestih... Čeprav včasih nehote pomišljamo, omahujemo pri naših odločitvah ter smo polni upravičenih in še večkrat neupravičenih kritičnih besedi, v trenutkih mesebojnc pomoči ne klonimo. Hotenja in prizadevanja so v trenutkih solidarnosti odločna in uporna, skorajda neustavljiva. V teh trenutkih se spoznavamo, si pogledamo v obraz in krenemo. In že smo pri SOCIALISTIČNI ZAVESTI. Kot v polpretekli zgodovini, v trenutkih revolucije in povojne izgradnje se kali in dozoreva tudi danes. Dozoreva v miru, v srcih delovnih ljudi širom po naši domovini v izgradnji samoupravne socialistične skupnosti enakopravnih narodov in narodnosti. Razvijati pa se mora v naši skupni ustvarjalnosti, medsebojnem zaupanju, strpnosti in spoštovanju. Tako bomo vsi skupaj lažje odpravljali tudi vse tiste napake, zablode, zmote in zavore, ki se v rast neke zavesti kot tudi sicer v vsako rast vrivajo. Zakonitost življenja je pač taka, da hotenja ob enotnih prizadevanjih in človeški solidarnosti nikoli ne klonijo. Spoštovani bralci! Morda smo bili ob teh razmišljanjih nekoliko dolgočasni in ponavljajoči, vendar naj nas to v naslednjem letu ob katerikoli izmed akcij ali skupni nalogi opozori na našo skupno pripadnost napredni socialistični, samoupravno razvijajoči se družbi te zemeljske oble. JANJA DOMITROVIČ NEKAJ ZAPISOV S PRAZNOVANJ OB DNEVU REPUBLIKE Slovesna otvoritev novih i vnii prostorov ReMamservisa Delovna organizacija posebnega družbenega pomena — REKLAMSERVIS — se je pred časom preselila v nove poslovne prostore iz središča mesta v Rožno dolino. Ob tej priložnosti, ko je ta prizadeven tridesetčlanski delovni kolektiv slavil tudi 30-letnico obstoja, je zbranim spregovoril predsednik skupščine mesta Ljubljane ing. Tone Kovič. V svojem pozdravnem govoru je še posebej podčrtal pomembnost in mesto te delovne organizacije v sklopu celotne informativno-propagandne dejavnosti v našem mestu. Vsekakor člani tega kolektiva zaslužijo vso pohvalo in priznanje ob vključevanju v zadnje večje akcije, ki so bile v Ljubljani. Potem ko je ing. Tone Kovič otvoril nove delovne prostore, so več kot desetim članom tega kolektiva za požrtvovalno delo izročili zlate in srebrne plakete. Srečanje upokojencev v KS Krim — Rudnik Društvo upokojencev Rudnik se je skupaj z družbenopolitičnimi organizacijami krajevne skupnosti Krim-Rudnik vključilo v priprave in izvedbo proslave ob dnevu republike, ki je bila 25. novembra v dvorani krajevne skupnosti. Po pozdravnih besedah predsednika KK SZDL in podpredsednice Društva upokojencev so nastopili v prisrčnem kulturnem programu učenci osnovne šole Oskar Kovačič in vrtca Krim Rudnik. Za prijetno vzdušje sta posjcrbela še kvinteta pod vodstvom Toneta Novaka in Toneta Fornezzija-Tofa. Na tem srečanju krajanov (mimogrede povedano, bilo jih je okrog 1M)J so častni predsednici DU Krim-Rudnik Angeli Miklavc-Mami pred njenim življenjskim jubilejem podarili priznanje in diplomo za njeno uspešno delo. Še istega dne pa je društvo upokojencev pogostilo več kot 250 starejših upokojencev, starejših nad 70 let, in jim tako ob dnevu republike pripravilo prijetno srečanje. S.SKOČIR V Utensilij podelili odlikovanja predsednika republike Sedmim članom delovnega kolektiva Utensilie je na slovesnosti ob Dnevu republike predsednik občinske skupščine Vili Belič podelil odlikovanja, s katerimi jih je za prizadevnost in zasluge odlikoval predsednik republike Josip Broz Tito. Pred samo podelitvijo pa je bil na krajši slovesnosti odprt tudi nov obrat družbene prehrane, tik ob proizvodni hali na Brdu. Podelitev državnih odlikovanj v Utensilii 01 iiss starejših članov Predstavniki občinskega odbora ZZB so ob dnevu republike obiskali starejše člane, ki preživljajo jesen svojega življenja v domu ostarelih na Bokalcah. Ob tej priložnosti so jim pionirji osnovne šole Vlado Miklavc iz Vrhovcev pripravili krajši kulturni program. Predstavniki krajevnih organizacij ZZB pa so v teh dneh obiskali več kot 250 svojih članov na domovih in jim izročili darila. Visoka priznanja tudi v Horjulu Dan republike so letos proslavili v Horjulu še posebej slovesno. Ob tej priložnosti so nekaterim zaslužnim delavcem ISKRE — Horjul podelili tudi državna odlikovanja — priznanja za delovne zasluge v kolektivu in nesebično delo pri razvoju naše samoupravne družbe. V imenu krajevne skupnosti Horjul je zbranim na priložnostni proslavi spregovoril najprej predsednik sveta KS Franc Golc, ki je poudaril predvsem pomen proslave in nanizal najvidnejše uspehe, ki jih je KS Horjul dosegla v zadnjih letih. Sledila je slavnostna podelitev odlikovanj, ki jih je po krajšem govoru in uvodni obrazložitvi podelil predsednik občinske skupščine Vili Belič. Z najvišjim priznanjem — redom dela z zlatim vencem je bij za svoje dolgoletno požrtvovalno delo pri vodenju kolektiva odlikovan dipl. ing. Radovan Vrabl, red dela s srebrnim vencem pa so za svoje dolgoletno uspešno delo v ISKRI — Horjul prejeli Albert Burnik, Marjan Vrančko, Pavle Zdešar, Jožica Jerman in Anton Abrovšek. Po podelitvi visokih priznanj so najzaslužnejšim krvodajalcem z območja Horjula podelili značke, nakar je mešani pevski zbor PD Horjul skupaj z recitatorji iz ISKRE in OS Horjul ter mladim, talentiranim recitatorjem Janezom Pogorelcem s pestrim kulturnim programom uspešno sklenil proslavo. BRANKO VRHOVEC Uspela proslava v Šentjoštu Podobno kot prejšnja leta so v Šentjoštu nad Horjulom tudi ob letošnjem 29. novembru pripravili slovesno spominsko proslavo. V skromnem, a prijetnem prostoru nekdanje osnovne šole, ki so jo deloma preuredili v začasni kulturni dom (novega doma namreč še nimajo dograjenega), so se zbranemu občinstvu najprej predstavili z zborno recita- SVEČAN SPREJEM V VRSTE ZK V prisotnosti številnih sekretarjev osnovnih organizacij Zveze komunistov ter družbenopolitičnih delavcev naše občine je pred dnevi potekal slovesen sprejem 93 tovarišic in tovarišev v vrste ZK. Ob tej priložnosti je zbranim spregovoril o liku in vlogi človeka — komunista namestnik sekretarja MK ZKS ing. Slavko Korbar. Trio Lorenz in oktet Galus pa sta imela krajši koncert. cijo in izbrano revolucionarno pesmijo šentjoški pionirji. Sledili so jim še recitatorji domačega KPD »Ivan Cankar« in starejši vaški pevci, ki prav tako delujejo pod okriljem tega društva. Ti so poživili slavnostno vzdušje v mali dvoranici predvsem z vrsto revolucionarnih in borbenih pesmi. Proslave pa so sklenili s staro, a še vedno zelo priljubljeno narodno pesmijo »Okoli hišice«. Proslava je v celoti uspela in Šentjoštarji so trdno prepričani, da jo bodo naslednje leto, če bo le denar, pripravili že v novem kulturno-prosvetnem domu. B. VRHOVEC Predsednik skupščine občine Ljubljana Vič-Rudnik Vili Belič je sprejel mentorje ter predsednike pionirskih odredov naše občine. Sprejema se je udeležilo 42 predstavnikov iz 18 osnovnih šol. Istočasno so bila podeljena tudi priznanja ob zaključku Jugoslovanskih pionirskih iger vsem šolam udeleženkam v tej akciji. Lična priznanja so prejele tudi šole, ki so se lani izredno izkazale na področju solidarnostnih akcij za pomoč otrokom Vietnama. S podelitvijo zveznih republiških in občinskih priznanj so slovesno zaključili slovesnost v počastitev dneva republike. OB DNEVU JLA V letošnjem jubilejnem letu bomo 35. letnico ustanovitve JLA še bolj slavnostno proslavljali skupaj z osnovnimi šolami, občani in delovnimi organizacijami. Vse osnovne organizacije ZRVS so že dobile navodila o povezovanju z osnovnimi šolami za izvedbo programa za šole in prebivalstvo v okviru krajevnih skupnosti. Učenci osnovnih šol naj bi pisali šolske naloge na temo ob dnevu JLA, najboljši trije spisi v osnovnih šolah pa bodo nagrajeni s knjižnimi nagradami. Letos bo osrednja proslava na občinski ravni v OO ZRVS Rožna dolina, ki bo razvila svoj prapor. Ob tej priložnosti bodo podeljene tudi plakete. V počastitev dneva JLA je občinski odbor organiziral , tudi športno tovariško srečanje med člani osnovnih organizacij v treh športnih panogah: streljanju z zračno puško, šahu in kegljanju. Iz vsake OO ZRVS bo nastopalo skupaj 15 članov ZRVS in predstavnikov ZSMS. Najboljšim ekipam bodo ob dnevu JLA podeljena priznanja — diplome. Ob tej priložnosti čestitamo vsem članom ZRVS ob 35. obletnici ustanovitve JLA. OBČINSKI ODBOR ZRVS PRIZNANJA OB VAJI BLEGOŠ 76 Na eni izmed zadnjih sej je svet za ljudsko obrambo pri občinski skupščini soglasno sprejel sklep o podelitvi priznanj štirim krajevnim skupnostim in sicer Dobrovi, Horjulu, Polhovemu Gradcu in Črnemu vrhu. Tako krajani kot tudi enote civilne zaščite in štabi v teh krajevnih skupnostih so ob zadnji vaji Blegoš 76 pokazali veliko pripravljenost in pomoč vsem udeležencem vaje. Priznanja bodo izročena ob dnevu JLA 22. decembru. ŠESTDESET LET ROZALIJE FERJAN Kmalu potem, ko je prvič videla partizane, se je Rozalija Ferjan tudi sama vključila v protifašistično gibanje. Sprva so ji tamkajšnji terenci zaupali lažje naloge, kot je raznašanje letakov po domači vasi. To nalogo sta vestno opravljali skupaj s sestro, pri tem sta posebno dobro poskrbeli za obveščenost soseda, ki je bil kot »mežnar« pač na strani okupatorja. Kot mnogo slovenskih vasi je tudi Setnik doletela enako kruta usoda, marca 1943. leta so namreč Italijani požgali vso vas. Rozalija se je morala kot dvajsetletno dekle z družino preseliti v Želimlje, kjer so našli začasno zatočišče pri nekem kmetu. Do pomladi leta 1943 so si domačijo toliko obnovili, da so se zasilno zopet naselili v domači vasi, kjer so drugi člani družine prebivali do konca vojne. S sestro sta nadaljevali terensko dejavnost in bili leta 1943 sprejeti v komunistično partijo. Zaradi svoje dejavnosti v OF sta morali v ilegalo. Bolj kot Italijani je postajala nevarna bela garda. V začetku leta 1944 sta s sestro odšli v partizane, v komando mesta Velike Lašče, ki je bila v Mačkovcu. Od tam sta kmalu odšli v Kočevski Rog kot bolničarki v partizansko bolnišnico Bobovec, nato pa v drugo bolnišnico, imenovano Barje, ki je bila tudi v Kočevskem Rogu. Od tod so jo premestili v partizansko bolnišnico v vasi Dučiči na osvobojenem ozemlju blizu Bele krajine. Tam je ostala do končnega pohoda na Ljubl jano. Drugi dan po osvoboditvi je tudi sama vstopila v osvobojeno Ljubljano. Do septembra 1945 je delala v ljubljanski bolnišnici, nato pa se je zaposlila pri Bonaču, sedanji Kartonažni tovarni. Kljub delu v tovarni in obveznostim v družini ni opustila družbenopolitičnega delovanja. Navzlic temu, da Ferjanova letos praznuje šestdesetletnico svojega življenja, še vedno aktivno deluje v vrsti družbenopolitičnih organizacij na Lavrici. Tako je član ZZB in zveze komunistov, delegat SIS socialnega skrbstva in delegat KS Lavrica ter blagajnik Rdečega križa. S svojim delom med NOB in povojni graditvi ter v današnjem času je svetal zgled revolucionarke sedanji in prihodnjim generacijam. Ob njeni šestdesetletnici ji iskreno čestitamo in jhželimo še mnogo srečnih in ustvarjalnih let. F. PREŠEREN Rozalija Ferjan V_____________________________________________/ SPOMINJALI SE JIH BOMO Albina Gorkič Moje besede slovesa naj bodo spomin nate. Spomin na ženo, delavko, revolucionarko, aktivistko OF, spomin na zgledno mater, ki je vzgojila štiri otroke v naprednem revolucionarnem duhu. Kaj bi lahko lepšega napisal o nekom, ki je storil toliko dobrega ne le za domovino, ne le za sodelavce, ne le za izgradnjo lepše bodočnosti? Albina Gorkič je občutila nepravičnost starega kapitalističnega sistema že kot otrok, ko je preživljala mladost v zavetišču v Šiški kot sirota. Doživljala je vsa ponižanja in zapostavljanja, ki jih je tedaj doživljal delavski otrok. Zato je ušla iz zavetišča, saj se ni pustila več zatirati, ker se je s 14 leti čutila že dovolj zrelo za samostojno življenje. Pečat upornice jo je spremljal nato ves čas in to upravičeno, nikoli se ni pustila pokoriti, nikoli zatirati, nikoli premagati. Potem ko je ušla iz zavetišča, je služila v Tomišlju kot kmečka dekla, kasneje pa je do poroke delala v Trnovskem pristanu. Za NOB je delala od jeseni leta 1941. Partizanom je pomagala na vse možne načine: študentje so imeli pri njej pribežališče, shrambo za orožje, hranila je prehrambene artikle, po vojaški obveščevalni liniji pa je bila povezana tudi z aktivnimi borci. Tudi sinova sta šla po materinih stopinjah in se vključila v NOB. Dušana so zato v odsotnosti okupatorji obsodili na dosmrtno ječo, Vladimirja pa zaprli. To je bit hud udarec za mater, vendar ni klonila. Klonila ni tudi tedaj, ko je zvedela, da je sin Lado padel za domovino, padel za njene ideale, za tiste ideje, v katerih duhu ga je vzgajala. Dušan pa se je boril dalje za materine ideje, ki so postale tudi njegove. Partizanska aktivistka in mati Albina Gorkič ga je pričakala , da se je srečno vrnil kljub ranam, da je nosil tudi še general ideje svoje m* tere — revolucionarke. Gorkičeva ni klonila nikoli, tudi tedaj, ko sojo zaprli, tudi tedaj, ko je bilo najhuje, kojt; izgubila sina. Albina Gorkič pa tudi po NOB ni ostala neaktivna,! temveč je prizadevno pomagala na vseh področjih gra diti novo domovino - njeno domovino. Jovo Galič ..Omahnil si v smrt, ko bi moral še živeti. Bil si spo" soben oficir in predan komunist, poln idej in volje d dela, vedno pripravljen prenašati vojaško znanje t" bogate partizanske izkušnje na mlade rodove," je P°ve. dal v slovo Jovu Galiču njegov bojni tovariš. „V težkih trenutkih naj bo družini v uteho in ponos, d3 imeli moža in očeta, ki se je široko razdajal za veliš cilje socialistične revolucije, da je vseskozi dosledno s ^ na braniku svobode in domovine ter nesebično in v*®1 stal v prvih vrstah boja za napredek naše samoupr31® socialistične družbe," so povedali njegovi tovariši, ko#j se poslavljali od soborca in dolgoletnega vzornega marljivega sodelavca. . Jovo Galič se je rodil v Podgračevem pri Brcži® , mladost pa je preživljal v bližini Novega mest. Že na začetku vojne se je vključil v NOB in bil eden otH)! nizatorjev oboroženega odpora. Že leta 1942 je vstoP v vrste ZK in spomladi istega leta odšel v partizane. ^ prvem mesecu je postal komisar čete v Beli krajinkjj veliko nalogo organizirati čim hitrejšo in številčnejši rast partizanstva na tem koščku naše zemlje. Ce*s ?.! rast partizanstva na icm k.us<-r.u nase tenujv. ~ . v0; kmalu prerasla v Belokranjski bataljon, kjer je bil^ lt) Galič komisar. Borbena pot ga je nato vodila v vzh0 , in potem v 18. divizijo. Ko Je f'®*'. dolenjski odred in potem v opravljati funkcijo prvega komisarja podoficirske j 18. divizije, je postal pomočnik komisarja 18. JlV™y Za svoje sodelovanje v oboroženem boju od sameg3 čtka je dobil kot visoko priznanje tudi spomenico 19J| odlikovan pa je bil tudi z drugimi visokimi odlikovan Po koncu vojne je po nalogu CK KPS prevzel dolzh tajnika republiškega odbora sindikata tekstilnih in 00 k! čilnih delavcev Slovenije, kasneje pa je bil t3J ; cntralne uprave tekstilnih oblačilnih delavcev JuiP j vije. Nazadnje pa je bil do upokojitve direktor R35ic*'|, J Vsi, ki so poznali Jova Galiča, bodisi kot botca. (V munista , delavca ali pa družinskega očeta, so ga SP | vali in izredno cenili. Zato je bila izguba še tolik0 I boleča. »avla Hladnik Pretrgala se je življenjska nit družbenopolitične vke in dolgoletne aktivistke Rdečega križa Pavle , k. Rodila se je kot ena dvanajstih otrok, zavedni nski družini leta 1898 v Batah nad Gorico, od J je njena družina leta 1917 preselila na Bled. v mladosti spoznala, kaj je preganjanje, kajsoVI ujčkaj pomeni biti napreden Slovenec. Hkrati s stop^ . r,„a u Itnliii le 1 K.aj pulMUHI Ulil Iiapi^UVU UiWYVIIW. j ijem fašističnega terorja nad Slovenci v Italiji P zorela tudi njena politična zavest, ki jo je v. ^«1 :h druge svetovne vojne, pripeljala v organi* ^ odnoosvobodilnega gibanja. Na terenu Rožne o .~ irodnoosvobodilnega gibanja. Na terenu Rožne Ljubljani je opravljala propagandno delo, zbir3!3 ^ ), obutev in drug material za partizansko vojsk0’^ j la zavetje ilegalnim sestankom mladine in zato ircem. Aktivno se je vključila tudi v tako imenovano o ljudsko pomoč. Kot medvojna aktivistka Dr E 10.40 flktlVll AF^1 1949 predsednica terenskega aktiva AFŽ an in dom. sts^' Njena dotedanja življenjska pot je bila Poln® Ipovedovanja, požrtvovalnosti, pomoči in hlinLt)ju * ic te svoje vrline pa je v tem povojnem oblLirjii)11 Lviru svojih moči prispevala k razvoju in K. Tako je bila že leta 1945 član koordin*03^p» Ibora za ustanovitev občinskih organizacij RR; sto let tajnik občinske organizacije RK v naši idnja leta je bila njen častni podpredsednik. yeir Poleg medalje zaslug za narod in dela s srebni' Jf m, s katerima jo je odlikoval predsednik ? Broz Tito ter srebrnega in zlatega znaka PriZ izadevnost v delu RK, nam bo ob njenim sk)v živem spominu lik požrtvovalne družbenopou vke - lik izrednih človeških vrlin. Glasilo občinske konference SZDL Ljubil31', Vič-Rudnik. Urejata izdajateljski svet — predsednik dr. Josip Vidmar — in uredni odbor: inž. Janez Čcmažar, Milovan Dinid1.' Janja Domitrovič (odgovorna urednica), 1,, Alojz Habjan, Janez Jagodic, Stane Florjan,' Ivo Zalar. Tehnični urednik Franc Anžel. Ur , ništvo in uprava Ljubljana, Trg MDB ?-*’ne 23-381, int. 26, tekoči račun 50103-678-51173. Rokopisov ne vračamo- ^ tiskarna Ljudske pravice v Ljubljani. G*1** dobijo vsa gospodinjstva v občini brezplaC DESET LET OBSTOJA IN USPEŠNEGA DELA INŠTITUTA ZA GERONTOLOGIJO DODAJATI ŽIVLJENJE LETOM Cilj medicinske gerontologije — relativno mlade medijske znanosti je danes organiziranje take službe in dejavnosti, ki bodo zagotavljale posameznim članom naše ružbe zdravo starost. To pa smo hoteli povedati s temi emi besedami naslova, ko želimo spregovoriti o delu ne-ega inštituta — edinega te vrste v Jugoslaviji, inštituta, ki e uje na področju naše občine in ki je pred dnevom praznoval jubilej — 10 let uspešnega dela. nštitut za gerontologijo — interne klinike III, Klinič-nega centra v Ljubljani, tak je poln naziv tega inštituta, 5 °ji pravzaprav ob spomeniku padlim ob Riharjevi cesti, "asproti novo nastajajoče soseske Trnovo. To sosesko jo omenili pač zato, ker se želimo v nadaljevanju tega f an ,a k "jej še povrniti. Gerontološki inštitut, za kate-®f>a je pobuda padla pred štirinajstimi leti na zasedanju republiške skupščino, je bil ustanovljen pred desetimi leti. j, s*an°vitev so narekovale tako potrebe po pedagoških • .. za "Jr n ~ti i im ,,111 iiiliiinTriii na področju geronto-c”^,e (v medicinske fakultete, šole za višje medi- 'n V'^e ^°*e za soc’a'ne delavce) kot nujnost n«vVv skih ur, 96 delovnih ur so opravili člani gasilskega drus Preserje, 72 delovnih urpa člani MDB Podpeč—P«0*^ Slavnostna otvoritev lokalnega vodovoda na Brezovici jc bila 18. maja ob krajevnem prazniku, kil temu, da dela še niso bila končana, saj je bilo treba diti še rezervoar s prostornino 100 kub. m. Pa tudi r« voar bo v kratkem dokončan in tako bo izpolnjena dol?0' letna želja vaščanov Gornje Brezovice. Zasluge p1 ,ri»: gradnji vodovoda ima vseh 11 družin, ki so pomaga!*' r napeljavi vodovoda, gasilci in mladinci, predvset0 gradbeni odbor in vodstvo KS. Za mnenje o tej akcij1 ^ vprašala predsednika KS, tovariša Baša Ludvika: , , »V zadnjih letih smo imeli na območju naše KSi««0 ^ veliko pomembnih delovnih akcij, angažirali smo različnih področjih — vse z namenom, da bi kar oa! napravili za naše občane, toda zdi se mi, da je bila na Gornji Brezovici izrednega pomena. Ta vas j° ^ zmerno precej odmaknjena od centra naše KS in le tudi zaradi tega brez vodovodne napeljave. V vseh teh letih niso v nobeni vasi na območju na^jj neko akcijo vložili toliko fizičnega dela, kot so ,0 ^j«! vaščani Gornje Brezovice. Vsa fizična in prevozna0 opravili vaščani v glavnem sami z udarniškim 0 jjfij čeprav je bilo delo otežkočeno zaradi kamnitega t*r ^ je bilo potrebno miniranje. Zato se ob tej priliki v i ^ KS Podpeč—Preserje zahvaljujem vsem vaščanom nje Brezovice, še posebno pa gradbenemu odbo«0. ASFALTIRANJE DELA CESTE NA JEZERU j je«*, KS Podpeč—Preserje sc trudi, da bi na vsem območju asfaltirali kar največ cestišč, predvsem ** (i«1 so naselja. V zvezi s tem smo tudi predlagali p«0 kom Republiške skupnosti za ceste, da asfaltira 0« nalnc ceste od križišča Kamnik do mostička pri l'v,s«'*f,' del regionalne ceste od gasilskega doma na ■lc/cr'1,, p«*1, proti Tomišlju, dolg približno 400 m, kar je 1,1 kratkim realizirano. Ker je bilo cesto na Jezero najprej še razširiti, jc bil septembra sestanek predstavniki republiške skupnosti za ceste. ^ rade volje odstopili del zemljišča v korist razširj®^ vt,|i> saj je bilo zadnji čas zaradi dokaj gostega Prorn.C,jr prahu in hrupa. Dober mesec pozneje so v vel • | voljstvo vseh vaščanov položili še asfalt ^ ------N r OBČANI LJUBLJANSKIH OBČIN SMO SE ZAVESTNO ODLOČILI ZA SKUPNI PROGRAM SAMOPRISPEVKA II. Pred nami so razgrnjeni rezultati referenduma o Samoprispevku II v naši občini po krajevnih skupnostih (po glasovalnih mestih pa so objavljeni v delegatski prilogi te številke našega glasila). Ni nam potrebno posebej poudarjati, da je bila ta naša skupna odločitev ljubljanskih občin izraz enotne odločnosti in skupnih prizadevanj, da zgradimo boljši in brezskrbnejši jutrišnji dan. Lahko pa nekaj vendarle spregovorimo v tem trenutku o rezultatih. Ti so zelo dobri, tako v Ljubljani sami, kjer je bila zabeležena skupna udeležba 90,74 odstotkov vseh volilnih upravičencev, od katerih sc je za samoprispevek izreklo 76,42 odstotkov, kot tudi v naši občini, kjer se je referenduma udeležilo N5,5 odstotka vseh volilnih upravičencev in jih je od tega glasovalo ZA 74,3 odstotka. Rezultati sami po krajevnih skupnostih pa so zelo zanimivi in prav je, da spregovorimo tudi o njih. Vsekakor je naša prva ugotovitev ta, da so se tokrat slabše odrezali v tistih krajevnih skupnostih, kjer so že zgrajeni objekti iz programa Samoprispevka I, končni rezultati pa so celo v primerjavi z rezultati samoprispevka 1 slabši. Za primer lahko služi kar krajevna skupnost Horjul, kjer so bili tamkaj živeči občani v bližnji preteklosti deležni tudi drugih oblik skupnih družbenih prizadevanj. Morda so se politični štabi oziroma vsi družbenopolitični dejavniki preveč »zanašali« na dejstva, češ naši krajani že koristijo šole in vrtce, zato ni bojazni, da bomo uspešni?! Ob tem sicer ne moremo ugotoviti ali kritično ocenjevati, da samoprispevek tu ni bil izglasovan. Le, če jih primerjamo z rezultati v drugih krajevnih skupnostih, kjer npr. krajani ne koristijo rezultatov prvega samoprispevka, pa tudi sicer jim skupna družbena pomoč pri preobrazbi njihovih krajev ni namenjena v večji meri, se lahko kar malce zamislimo in tudi vprašamo, ali smo zares vsi na vsakem koraku solidarni? Tisti, ki »jim družba nudi relativno malo«, so prvi pripravljeni storiti več za blagor vseh kot tisti, ki »imajo že skoraj vse«. Pa vendar lahko še z več skupnimi prizadevanji vsi storimo za vse še več. To pa je v tem trenutku najboljše zagotovilo. Zagotovilo pa zato, ker smo v tej za Ljubljančane zelo pomembni družbenopolitični akciji dokazali, da smo vsestransko dobro organizirani v vseh družbenopolitičnih in družbenih organizacijah in tako enotno delujoči v okviru Socialistične zveze delovnega ljudstva. Praktično so v vseh sredinah, od osnovnih organizacij ZK, sindikata, v samoupravnih interesnih skupnostih, društvih, vaških odborih in uličnih svetih do hišnih svetov in roditeljskih sestankov, program obravnavali in tudi akcijo zastavili ter jo dosledno izpeljevali. Ob tej akciji pa se lahko vsi skupaj mnogo naučimo in precej koristnega tudi uporabimo, V prvi vrsti smo ugotovili, da lahko ob tako enotno in složno zastavljeni akciji vseh družbenopolitičnih organizacij storimo mnogo več, če je naš skupen pristop enoten, da smo imeli tokrat lepo priložnost, da smo preverili in ocenili organiziranost v vseh družbenopolitičnih sredinah in skupnostih, da je treba naš sistem dograjevati s ciljem, da so naše odločitve resničen odraz življenja in hotenj naših krajanov ter navsezadnje tudi njihovih in naših prizadevanj. To pa velja za vse, tako za krajevne skupnosti, delovne organizacije, občinske družbenopolitične organizacije kot tudi za mesto. Izglasovali smo našo skupno odločitev, vendar akcija se nadaljuje. Izgradnja vseh v programu predvidenih objektov mora biti opravljena dosledno in pravočasno! J. DOM1TROV1Č KS Skupno število upravičenih glasovalcev Skupno glasovalo Odstotek udeležbe Glasovalo ZA (v %) KRIM-RUDNIK 6.331 5.604 88,5 74,1 trnovo 3.912 3.345 85,5 72,8 kolezija 4.062 3.392 83,5 67,4 Milan Cesnik 3.273 2.895 92,4 70,6 Malo BELIC 4.912 4.230 86,1 75,4 rožna dolina 3.684 3.413 92,6 87,6 vic 3.085 2.824 91,5 76,5 BRDO 1.392 1.283 92,1 80,1 VRHOVCI 1.478 1.303 88,1 75,9 KOZARJE 1.593 1.301 81,6 65 LAVRICA 839 760 90,5 74,8 VELIKE LAŠČE 1.417 1.403 99 84,4 ROB 529 515 97.3 87,7 Turjak 357 355 99,4 90,7 ŽELI MIJE 214 214 100 81,7 Škofljica 1.476 1.298 87,9 72,4 IG 1.509 1.429 94,6 79,2 golo 280 276 98,5 92,1 tomišelj 586 559 95,4 78,8 Rakitna 265 244 92,0 79,2 Preserje 1.424 1.395 98 84,5 Brezovica 1.032 923 89,4 67,4 VNANJE GORICE 655 636 97 82,0 notranje gorice 945 899 95,1 81,3 DOBROVA 1.584 1.507 95,1 76,4 HORJUL 1.640 1.430 87,2 57,5 POLHOV GRADEC 1.126 983 87,3 66,7 Črni vrh 304 267 87,8 56,9 SKUPAJ OBČINA 49.904 44.683 89,5 74,3 ZADNJI OBJEKT S sredstvi, zbranimi s prvim samoprispevkom, so na Viču pričeli graditi še zadnji predvideni objekt. 17. novembra so v Mokrški ulici položili temeljni kamen vzgojno varstvenega zavoda Murgle Rakova Jelša. V vrtcu bo prostora za 210 otrok, njegova investicijska vrednost pa je okoli 20,700.000 dinarjev. »Za šole, za vrtce, za zdravstvene domove... glasujte »za«... so pisali naši najmlajši po viških cestah in trgih nekaj dni pred referendumom. Najlepše pa je prav gotovo poslikan trg Mladinskih delovnih brigad pred občinsko skupščino, kjer so svoje slikarske sposobnosti preizkušali učenci-osnovne šole Vič. — (Foto: I. Brečič) °D 21 NOVEMBRA dom na kureščku ponovno odprt Obnova doma, ki je sedaj last go-stinskega poletja Vič, je veljala 1,2 vj^jona dinarjev tešfij na 833 metrih nadmorske višine pod vrl Turjs'tj!'° gradili pred približno 20 leti. Sprva ji M,"'*8 društva Rudnik, kasneje pa ga je ■Vsak je /^'p**Adria in za njim nek zasebni i 0bl>°VoSHUSal* n^c8‘' potegniti čim več denarja. dru5,Vo |(0m!, n' s*crbcb obnovljalo ga je le t štev, pr’ ' Pa ie 'trielo za temeljito sanacijo prem ?aPrla t*ven'a letoma pa so se vrata doma po| SkujJV nicm 50 do sedaj gospodarili pajki PUninsk''j3ob^*ne Vič-Rudnik se je odločila, d; Pa n, Us'llom na znani točki iz časov NOH obn 'kanili a vzbutb,i pravega zanimanja pri g< ^'ottiet °r8an'zactjah v Ljubljani. Dom je na lrdijo KoOV °ddaljen od Ljubljane. Za večji i/lc daktf 0!’ lr£i’ Preblizu, za izlet v bližnjo okolic. ^ isk-je zato vetjno vprašljiv. Končno je dom prevzelo gostinsko podjetje Vič,'ki je dolžno skrbeti za razvoj turizma v viški občini. Skupščina občine mu je nudila pod ugodnimi pogoji posojilo v višini 600.000 din, turistično društvo Krim pa 250.000 dinarjev. Celotna obnova doma je veljala 1,2 milijona dinarjev. Pri obnovi so sodelovali tudi sami delavci gostinskega podjetja Vič, ki so odšli na Kurešček na enodnevno delovno akcijo. Sicer pa so dom obnovili v rekordnem času. V enem mesecu so zamenjali ali obnovili zunanjo razpadajočo fasado, popravili streho in žlebove skozi katere je kapljala voda, obnovili okna ter uredili celotno notranjost. Poskrbeli pa so tudi za prijetno in toplo presenečenje. Napeljali sc namreč centralno kurjavo. Od zadnje nedelje v novembru, ko so odprli dom, so v njem zaposleni trije delavci, v konicah pa jim bodo priskočili na pomoč še z dodatnimi delovnimi silami. Poleg 20 postelj in 10 pomožnih ležišč imajo v lokalu prostor za prek 50 gostov. V GP Vič so prepričani, da bo marsikateri Ljubljančan rad prišel na svež zrak na Kurešček, kjer si bo po sprehodu po čudoviti bližnji okolici lahko potešil žejo in lakoto z domačimi specialitetami, kot na primer z domačo salamo, klobasami ipd. Skrbeli bodo namreč, da bo hrana čim bolj domača in pripravljena z rokami kuharskega mojstra. Obiskovalci naj bi vedno vedeli, kaj lahko zagotovo dobijo za pod zob. Vrata doma bodo zaprta ob ponedeljkih, sicer pa hodo odprt od 10 do 22 ure, ob petkih in sobotah pa od 10. ure zjutraj do polnoči. V bližnji prihodnosti nameravajo z Golega napeljati tudi vodovod, spomladi bodo zavrteli raženj, pozimi pa naj bi v bližini obratovala manjša smučarska vlečnica. V domu naj bi tudi gostovali otroci, ki bodo obiskovali šolo v naravi in seminaristi. Zamisli in želja za prihodnost imajo veliko in delo bo prav gotovo steklo mnogo bolj uspešno kakor doslej. ’ IVO BREČIČ DOSLEDNO URESNIČITI KMETIJSKO POLITIKO Povečanje proizvodnje hrane za domače potrebe in izvoz je ena temeljnih nalog srednjeročnega načrta. Njena uresničitev je tesno povezana z nadaljnjim razvo- jem in poglabljanjem družbenoekonomskih odnosov v kmetijstvu, gozdarstvu in na vasi ter hkrati s prizadevanji za stalno povečanje produktivnosti dela in zmanjševanjem proizvodnih stroškov. Za uresničevanje tako zahtev ne naloge je potreben organiziran pristop vseh dejavnikov z jasnim opredeljenim ciljem organiziranih v Socialistični zvezi. Potrebna je konkretna aktivnost delavcev, kmetov, strokovnjakov, vodilnih, znanstvenih delavcev v kmetijstvu in gozdarstvu ter ureditev nekaterih sistemskih vprašanj. Ob oceni uresničevanja sklepov 11. konference ZKS o kmetijstvu lahko ugotovimo, da ni potekalo poželeni poti in dovolj hitro. Ob sedanji akciji lahko rečemo, da gre za nadaljnje uresničevanje sprejetih sklepov ter izvedbo zakona o združenem delu v neposredno prakso. To ni nova kmetijska politika, temveč gre za konkreten organiziran poglobljen pristop k agrarnemu kompleksu ter ugotovitvi, kako smo že do sedaj oblikovano kmetijsko politiko izvajali. Pri analiziranju dosedanjih odnosov in razvoja poleg uspehov ugotavljamo tudi odklone kot posledico nasprotnih interesov, ki so jih imeli posamezniki, ki niso bili dovolj zainteresirani po vključevanju direktnih proizvajalcev kmetov v ustrezno samoupravo. Tudi kupoprodajni odnosi niso tega pogojevali, da ne omenjamo oddaljenosti, ki jo imamo v sedanji organiziranosti. Pri nadaljnjem izvajanju kmetijske politike si moramo tudi še naprej prizadevati širiti veliko socialistično kmetijsko proizvodnjo. Prav tako se moramo dogovoriti za nadaljnjo razširjeno vključevanje kmeta v družbeno kmetijsko proizvodnjo prek vseh različnih oblik njegovega sodelovanja. Dosledno izvajanje zakona o združenem delu postavlja vrsto nalog, ki naj jih dosledno izpeljemo v prakso na osnovi dejanske analize stanja. Družbeno gospodarstvo mora postati vzor za dobro organizirano visoko produktivno smotrno kmetijsko proizvodnjo, nosilci inovacij pri uveljavljanju novih tehnoloških rešitev bi morali v široki praksi sodelovati z zasebnim sektorjem. Zavzeti se moramo za dosledno oblikovanje temeljnih organizacij združenega dela v družbenih kmetijskih in gozdarskih organizacijah v skladu z. zakonom o združenem delu, zagotoviti moramo dosledno izpeljavo dohodkovnih odnosov. Zagotoviti moramo oblikovanje in izvajanje planov ter usklajenih programov nadaljnjega razvoja. Pri preobrazbi zadružništva moramo doseči, da zadruge resnično postanejo organizacije kooperantov. Novi zakon opredeljuje mesto skupnih služb, ki so pogosto delovale v podjetniškem smislu. Notranja delitev dohodka mora biti urejena ta način, da zainteresira kmeta za sodelovanje \ proizvodnji, pri prodaji in v ustvarjanju dohodka. Poleg ustrezne organiziranosti kmetijstva je treba zagotoviti tudi potrebni vliv potrošnika prek samoupravnih sporazumov in organizirane preskrbe z organizacijo ustreznih rizičnih fondov za premagovanje oscilacij, ki v proizvodnem ciklusu nastajajo. Še naprej je potrebno zagotoviti družbene napore pri vlaganju sredstev v modernizacijo kmetijstva, razširjanju zmogljivosti in povečanju produktivnosti. Brez investicij pa hi moč zagotoviti nadaljnjega razvoja. LOJZE HABJAN V LJUBLJANI ZBRALI 90 MILIJONOV DINARJEV POSOJILA VEČ, KAKOR JE BILO PREDVIDENO KAM PRESEŽEK POSOJILA? -v. V viški občini naj bi s presežkom zgradifi povezavo med Tržaško 'm Dolenjsko ter podvoz na Gregori-novi ______________________________ \ petih ljubljanskih občinah smo presegli vpis posojila za ceste za več kot 90 milijonov. V skladu s sprejetimi kriteriji, ki so jih sprejeli izvršni sveti občinskih in mestne skupščine, so predlagali, da bi ta denar porabili za izgradnjo nekaterih pomembnih prometnih objektov. V viški občini bi tako dobili mestno cestno povezavo Tržaške in Dolenjske ceste z izgradnjo mostov čez Ljubljanico in Mali graben. Ta povezava obeh vpadnic je za mesto velikega pomena, saj trenutno lahko vozimo le čez že tako ozek Karlovški most. Za to pa bi potrebovali 27 milijonov dinarjev. Prav tako pa naj bi s presegom posojila za ceste zgradili tudi podvoz med Gregorinovo in Tržaško cesto pri viški gimnaziji. Ta podvoz je pomemben za povezavo Šiške in Viča po Večni poti, ki naj bi jo asfaltirali. Gradnja tega prometnega objekta bi veljala 22,5 milijona dinarjev. Več o objektih, ki naj bi jih /gradili s presežkom posojila za ceste, pa bomo pisali v prihodnji številki. L B. IZ POGOVORA O AKTUALNIH VPRAŠANJIH VIŠKEGA GOSPODARSTVA STIMULIRATI PRODUKTIVNOST IN UVAJATI NOVE PROGRAME Prvi rezultati gospodarjenja v letošnjem letu, pa tudi polletni niso bili ugodni. Po lanski krizni situaciji in nekaterih rigoroznih ukrepih na področju gospodarjenja, ki so se jih večinoma tudi držali v delovnih organizacijah, so večinoma pričakovali v letošnjem letu malce »blažjo klimo«, malce lažje pogoje gospodarjenja. To je marsikod uspevalo, pa tudi upanja, da bo bolje.so bila preoptimistična,zaradi česar so nekateri rezultati »presenetili«. Položaj je bil sicer boljši kot prej, vendar niso bili doseženi rezultati, kakršne so optimisti pričakovali. Položaj viškega gospodarstva se je tudi spremenil z zakonom o zavarovanju plačil in zaradi tega prehoda na drugačno vrsto obračunov. To je povzročilo trenutna tržna nihanja, trenutne krize, ki pa so jih zdravi kolektivi brez t«;žav prebredli, vsaj brez takšnih težav, ki bi jih ogrozile. Novi zakon je bil tudi merilo elastičnosti kako so se delovne organizacije sposobne prilagajati spremenjenim razmeram na trgu in večinoma so delovne organizacije ta izpit tudi opravile. Prehod na novi način plačevanja in obračunavanja pa je pokazal v okolju delovnih organizacij samih tiste točke, ki šepajo, tiste točke, ki bi jih bilo treba okrepiti oziroma spremeniti. Torej je bilo to obdobje torej tudi značilno po indikatorjih, ki so pokazali, kje bi bilo treba ukrepati. Za viško gospodarstvo je nasploh značilno, da je v letošnjem letu sicer v prvem polletju ob obračunu marsikod šepalo, vendar se je pokazalo, da je jedro delovnih organizacij zdravo, saj je ob devetmesečnem obračunu večina delovnih organizacij pokazala že pozitivne rezultate in o izgubah večinoma ni več sledu. V posameznih delovnih organizacijah je sicer že v posameznih enotah prisotna možnost izgube ali komaj shajanja s pokrivanjem izdatkov, vendar se je večina že prilagodila in uspešno posluje. Viško gospodarstvo, posebej pa industrija je zašla v težave tudi zaradi strukture industrije same. Delovne organizacije, ki so zabredle v težave,izdelujejo večinoma takšne izdelke, ki se jim potrošnik, bodisi kot posameznik, bodisi kot delovna organizacija-kupec sicer s težavo, vendar lahko odpove. Skratka niso življenjskega pomena, oziroma, če so že neobhodni izdelki, jih naročajo čim manjše količine in skušajo čim več privarčevati. Nekatera splošna recesijska gibanja v svetu in pri nas pa so ponekod očitna šele sedaj. Vse to se je odražalo v letošnjem letu v gospodarstvu viške občine. Nekateri vplivi bodo očitni tudi v prihodnjem letu, saj se posamezne delovne organizacije še ne bodo povsem opomogle in dosegle zaželjene ravni. Za to pa ni krivo le splošno stanje v gospodarstvu doma in v svetu, temveč tudi samo gospodarjenje, ki je bilo v nekaterih delovnih organizacijah v preteklosti slabo. Kako smo letos uresničevali plan letošnjega leta, kako bo v prihodnjem letu in kako bo v srednjeročnem obdobju smo se razgovarjali s predsednikom izvršnega sveta občine Ljubljana Vič—Rudnik FRANCETOM MARTINCEM, načelnikom za gospodarstvo in članom IS JANKOM ŠOLMAJERJEM, podpredsednikom izvršnega sveta CIRILOM MARINČKOM in članom izvršnega sveta STANETOM GRČO. FRANCE MARTINEC: »Za prihodnje leto bo značilno še izredno dosledno stabilizacijsko vedenje vseh. To je nujno, če želimo doseči dobre rezultate in resnično »priti na zeleno vejo«. Stabilizacijsko vedenje je še vedno nujno, čeprav nekateri ne menijo, da je temu tako, ker je navidezno položaj boljši in je ponekod stabilizacijsko obnašanje že popustilo. Ko je začelo iti na bolje,« se jezi predsednik France Martinec, »so nekateri kar začeli pozabljati na stabilizacijo. Premalo so listali po akcijskih programih stabilizacije. Stabilizacija mora biti v prihodnjem letu še doslednejša kot letos, pa tudi za srednjeročno obdobje mora biti značilno stabilizacijsko vedenje. Stališče za izvajanje srednjeročnega programa je znano in smo v njem enotnega mišljenja, da je treba poostriti stabilizacijske ukrepe do te mere, da bodo učinki resnični in ne le navidezni. Pri temu pa moramo sodelovati vsi. Na osnovi devetmesečnih rezultatov v letošnjem letu in na podlagi letošnjega razvoja ter vseh gibanj je treba ugotoviti tiste osnovne disproporce, ki že dalj časa povzročajo težave, ki jih tudi v letošnjem letu še vedno nismo uspeli odpraviti oziroma zajeziti nadaljnja gibanja v povečevanju le-teh. Nekaj je treba narediti v večini delovnih organizacij zaradi padanja produktivnosti in istočasne rasti osebnih dohodkov. Padec produktivnosti in vis a vis porast osebnih dohodkov, to ne gre skupaj. Pri zviševanju osebnih dohodkov je jasno čutiti prisotnost socialnega elementa, ki vpliva na njih zvišanje. Osebne dohodke so marsikod zviševali zaradi zvišanja življenjskih stroškov. Osebni dohodki pa morajo in smejo rasti le v odvisnosti od dviga proizvodnje oziroma produktivnosti, ne pa da prehitevajo ali pa da se celo gibljejo v nasprotnih smreh. Popuščanje na teh linijah vodi v nadaljnje disproporce. Tega pa si nikakor ne moremo in ne smemo dovoliti,« meni France Martinec. FRANCE MARTINEC: »Naša velika odgovornost je tudi pri tem. da smo v preteklosti, pa to ne le letos ali lani, močno zanemarili stimulacijo na bazi delovnega učinka. Brez večjih izračunov lahko trdimo, da so v mnogih delovnih organizacijah nagrajevali v zadnjem času vse manj po učinku, da so bile prisotne težnje, da sc osebni dohodki vse bolj izenačijo. To vodi k uravnilovki in kam to vodi,je jasno. To je znano, da uravnilovka sploh ne spodbuja vlaganja naporov in da ob njej pada produktivnost. Procesa v smeri opuščanja nagrajevanja po učinku nikakor ne smemo dopustiti, ker to ne vodi dovolj v stimulacijo, ne vodi k večjim naporom, ki naj jih , »Pri zaposlovanju pa moramo misliti tudi na to, od kod dobimo delav-jca,« poudarja STANE GRČA, član izvršnega sveta. »Nova zadrega se namreč >>vitak°j, ko pripeljemo delavca od daleč oziroma sploh na novo, saj nima 1 ršne osnove in mu jo je treba preskrbeti. Ce pogledamo le en problem: itanovanja, pa bo vse jasno. To, da pridobivamo delavce od drugod,veliko itane. O produktivnosti pa mislim, da je treba poudariti, da pravo produktivnost »rimo z dejansko vloženim trudom.« JANKO ŠOLMAJER: »V prihodnosti, tako v letu 1977, kot v srednjeroč-»m obdobju je treba izboljšati pogoje in s tem doseči višjo produktivnost, •etos je porast produktivnosti 1,5 odstotka, v srednjeročnem programu pa »črtujemo porast za 2,5 odstotka. Večkrat imamo pri vsem načrtovanju težave tudi z merili in kriteriji. V letu 77 predvidevamo za 4 odstotke večjo proizvodnjo, več sredstev za razšir-F ranče Martinec in Ciril Marinček (od leve) eno reprodukcijo in ne več porabiti vsega za osebne dohodke in njih rast. Rast , , , , ., .., . „i,litl*ruž^ene8a proizvoda predvidevamo v srednjeročnem obdobju za 5,8 od- vsak posameznik vloži. Le s tem, da se bo vsak posameznik trudil, bomo ia» itotka letno. Veliko naporov bomo vlagali dosegli več.« Obnova za uspehe pa so kvalitetni programi, ki bi vnašali nekaj novega. Podpredsednik izvršnega sveta CIRIL MARINČEK: «Naše temeljni šujno je treba razvijati nosilce posameznih panog kot so npr. TTL, Hoja, Uiri-logc v prihodnjem letu bi razdelil v tri točke. Kot prvo moramo določil" a-Vedrog itn « membnost posameznih območij v občini in sicer v tem smislu kaj bomo1 »Menim> da je ,rcba dat- da „ menjavi dela še preveč ločeno obravna. gradil, m kdo lahko kje grad,, /nano je, da v obe,n, tega se mmamo Prm>«\amo delavce v proizvodnji, ki iz svojih bruto osebnih dohodkov zagotavljajo urejenega. Naša občina ima veliko površin, veliko še prostih površin m' lemir,od vpliva, ki ga imajo ti na sfero skupne porabe. Sfera skupne porabe prednost, ki jo kaže izkoristiti. To moramo storiti v prihodnjem letu, sajsn^ mhaja s programi katere pa nima dovo,j vpliva de,avec, ki to financira, itak v zamudi, ker bi morali to storiti ze pred leti. Razdeliti je treba povrSH* Usklajevati je treba možnost: s no,rebami « določiti, kje bo industrija, kje inštitut, kje šole, kje stanovanja, kje J *Pri integracijskih procesih smo nekoliko poenostavili posamezne stvari. Ne Neznana namembnost posameznih povrsm zavira razvoj tako industrije ,me,0 se podjetja združeva(i zaradj modernosti združevanja, temvee po do. vseh ostalih objektov. >odkih,« pravi France Martinec. Naslednje, kar moramo urediti, jc komunala. To je stara in občutij, »Drugo polletje'je letos bolje kot prvo. Vendar nas to ne sme zavesti. So boleča točka viške občine. Viška obema ima namreč v Ljubljani naffl tomreč še vedno problemi. V posameznih tovarnah programsko še niso dovolj komunalni standard. Jasno m, je, da v prihodnjem letu ne bomo mogli e« ^.delalisvojih planov. Potem se pojavljajo nenadoma težave. Npr. v Utensiliji uredit,, vendar je v srednjeročnem obdobju nujno vse spravit, č,m bolj v »do morali kmalu temeljito razmisliti,kaj bodo počeli. Njihovih izdelkov tek-Kot tretje pomembno pr, razvoju pa so razvojni program, vseh gospod h na industrija glede na razvoj tekstilnih strojev kmalu ne bo več rabila, ali pa panog. J u je treba panoge obravnavat, celovito,ne pa iztrgano iz okolja, » o malo. Že sedaj tekstilna industrija, ki je v krizLnaroča le majhne in nujno roma'z vsLga gospo arstva.« . ih no, re ne *l°hčine in imajo zato včasih težave. Tudi v Hoji bodo morali razmiš- »V industriji se bodo moral, ponekod odločit, za menjavo proizvodnih P Jat. o obešalnikih. Klasični obešalnik, nimajo bodočnosti in tam bodo moral, gramov. Treba ,e pripravit, taksne programe, k, bodo rentabilni 'n narediti. Najti bodo morali nov, drugačen program, ki jim bo zagotavljal dejansko tekli, taksne programe k, so prilagojen, današnjemu času m P« Ročnost. Navedel sem le dva primera, jih je pa več,« ugotavlja predsednik bam. Obstoječe tovarne m obrate je marsikod nujno potrebno modem« a. ti. Odločiti se je treba ponekod za novo politiko podjetja z veliko kapi« pnhodnjeletobo torej po vseh pokazateljih ugodnejše ko letos, vendar to ne intenzivnostjo. Ob vsem tem pa pri industriji nikakor ne smemo pozam1' me usnavat; ... . „ ,. . . . ....p. sedaj,« poudarja podpredsednik izvršnega sveta ter nadaljuje: *n*u, saj se ^ ,ako dvigova|a produktivnost in proizvodnja. »V naši občini, ki ima še zelo veliko kmetijskih površin,moramo mish*1^, kmetijstvo in sicer je nujno potrebno razvijati organizirano blagovno W zvodnjo in podpirati razvoj specializiranih kmetij. Povezovati je treba kn>e^ stvo s trgovino, to na eni strani in na drugi strani s predelovalno indusOT| Pozabiti jra ne smemo tudi na kooperacijo in na zadružništvo. Pri komunali pa veljajo naši osnovni poudarki električnemu omrežja stam, vodam, energetiki in kanalizacijskemu omrežju. Povsem se strinjam s programom, da je treba na Viču narediti racionaln{l razporeditev oziroma sploh razporeditev zemljišč. Tudi je treba poudari®) delovnih organizacijah, ko iščejo nove proizvodne programe, da se 1®°% opirati same na svoje lastne sile, ne pa iskati nekoga izven in nekje zunaj ideje in pomoči. Podjetje pa vsaj nekatera nujno rabijo nove program*-veda pa jim je treba sočasno nuditi širšo pomoč. Razveseljivo je in to je treba obdržati tudi v prihodnosti, da zaposlovanj® ušlo z vajeti, temveč je dobilo ekvivalenco v povečani proizvodnji.« DIREKTORJI NEKATERimOVNlH ORGANIZACIJ OB DEVETMESEČNIH REZULTATIH POSLOVANJA OSEM MILIJONOV DOLARJEV IZVOZA Rezultati gospodarjenja v občini Ljubljana Vič - Rudnik so ot devetmesečnem obračunu že bistveno ugodnejši kot pa ob polletju. Delovne organizacije so se že navadile in obračunski učinki in učinki, ki so ob prehodu na zavarovanje plačil slabo vplivali na rezultat so sedaj že mimo in gospodarjenje teče že dokaj normalno s prizadevanji čimbolj dvigniti produktivnost in seveda tudi proizvodnjo. ..Celotni dohodek je v primerjavi z lanskim letom s tem obdobjem porasel za osem odstotkov," ugotavlja Janko Solmajer, načelnik oddelka za gospodarstvo. „Pri tem je opaziti dokaj ugodno rast celotnega dohodka v industriji, kar je za našo občino tudi izredno pomembno. Precejšnje odstopanje in padec pa zasledimo v panogi obrti. To je verjetno posledica manjšega števila naročil. Ekonomičnost poslovanja se je izboljšala za en odstotek. Dosežen dohodek je porastel za 13 odstotkov v poprečju. Najbolj je narasel v trgovini, za 23 odstotkov in najmanj v indrustriji - za tri odstotke. Ob polletju je bilo v občini 43 delovnih organizacij, ki so prikazovale izgubo, ob devetmesečju pa le še 17 in to za 38 odstotkov manj kot v prvem jKilletju. Večina teh podjetij računa tudi, da bo do konca leta izravnalo izgubo. Izgubo so delovne organizacije izkazale zaradi nedoseženega dohodka, le pri Hoji TOZD Velox zasledimo izgubo pri substanci v višini 1,2 milijona din." Neplačana realizacija viškega gospodarstva je znašala ob devetmesečnem obračunu dobrih 250 milijonov, kar ni malo. Družbeni proizvod je v tem času porasel za 16 odstotkov. Razdeljeni dohodek pa se je povečal za 13 odstotkov, torej je zaostajal za rastjo družbenega proizvoda, kar je tudi prav. Dajatve vseh oblik se bistveno niso spreminjale, pomemben premik je viden le pri sredstvih za bruto osebne dohodke. Le-ti zajemajo v razdeljenem dohodku delež dobrih 60 odstotkov, medtem ko so lani zavzeli le 54,5 odstotka. To pa je hudo breme za delovne organizacije. Masa izplačanih osebnih dohodkov se je povečala za četrtino, pri tem pa je zaposlenost porasla le za 4 odstotke. Če k temu podatku primerjamo še produktivnost, ki je porasla za desetino, je očitno, da je v dokajšnjem razkoraku s jiorastom osebnih dohodkov, ki so desegli nivo 3.897 din. Istočasno pa se je ostanek dohodka zmanjšal za 12 odstotkov, torej imajo delovne organizacije manj dobička kot leto poprej. Ostanek dohodka pa ima »POSLOVNI REZULTATI SIKE BISTVENO BOLJŠI!« O letošnjih gospodarskih uspehih, pa tudi neuspehih, so se zamislili takoj po prehodu na novi način obračunavanja in plačevanja računov v večini delovnih organizacij, saj je prehod pomenil tudi vnašanje novih elementov gospodarjenja. Na videz računovodska operacija je pokazala številne slabosti gospodarjenja in kolektivom omogočila, da so začeli bolj natančno zadevati v bistvo težav in jih tudi reševati. Kakšno je in kakšno bo gospodarjenje, kako je z razvojnimi programi in kakšni so uspehi stabilizacijskih prizadevanj so bile teme, o katerih smo se pogovarjali z nekaterimi direktorji delovnih organizacij v občini Ljubljana Vič-Rudnik. »Prvo polletje je bilo za nas neugodno, saj smo poslovali z izgubo. Do tega je prišlo zaradi novega načina gospodarjenja oziroma zaradi novih predpisov o obračunavanju. To se je pri nas na naročilih poznalo, in mi smo bili v hipu ob posle,« pravi direktor SILVAPRODUKTA ADOLF BERNE. »Prodaja se nam je drastično zmanjšala in naročila so nam kar po vrsti stornirali. Našli smo se brez dela, saj so naročniki začeli zaradi novega načina obračuna in plačila varčevati kjer so le mogli. Zadeva se je popravila v tretjem četrtletju, ko smo uspeli nadomestiti izpad dohodka in smo sedaj že pozitivni. Dohodek, ki smo ga dosegli v tretjem četrtletja je pokril vso našo izgubo. Sedaj smo tako res pozitivni, vendar je ostanek dohodka majhen. Če dam primer zakaj: za osebne dohodke damo 1,4 milijona din mesečno, za dajatve in vse vrste prispevkov pa 2,8 milijona din. Šele kar je nad vsem tem je naš ostanek dohodka, to pa veste, da je težko. Naše gospodarstvo je še vedno preobremenjeno. Letošnje leto bo v primerjavi z lanskim slabše, vehdar so takšne primerjave vedno vprašljive in jih je treba videti v pravi luči. Lani je bilo za našo panogo konjunktumo leto. Leto 1974 je bilo poprečno leto in tedaj smo dosegli slabše rezultate kot letos. Torej napredek je. Lani je proizvodnja porasla za 43 odstotkov, kar je izredno. Prihodnje leto nam obeta spet izredne rezultate, ker smo razvili ognjevarno iverico, in to bomo tudi že začeli plasirati. To bo sicer bolj očitno šele kasneje. Tržišče ne bo problem, saj takšnega materiala manjka in bo povpraševanje. Na Zahodu že več let ne dovolijo gradenj nad 5. nadstropjem iz materialov, ki niso ognjevarni. Takšne predpise je pričakovati tudi pri nas in tu bo prišla na plan naša ognjevarna iverica. Ob vseh teh obetih pa ne mislimo pozabiti na nadaljnje stabilizacijsko vedenje. Zmanjšali smo zaloge surovin na minimum, uvedli smo osem novih izdelkov in začeli sami proizvajati nekatere kemikalije. Te smo doslej uvažali. Dinarsko smo sicer izgubili, ker je proizvodnja mala in zato dražja, obenem pa smo devizno pridobili, tako da je vse skupaj že pametno in rentabilno,« pravi Adolf Bcrnc. »Pri nas smo se že zdavnaj pred stabilizacijskimi ukrepi vedli stabilizacijsko in lose je videlo tudi pri gosjiodarjcnju. Nikoli nismo zašli v težave, tudiše tako ostri in restriktivni ukrepi nas niso nikoli ogrozili ali nam povzročili izgubo. Vedno smo pazljivo gosfntdarili in varčevali. Pojedli smo toliko, kot je bilo pametno, pa naši delavci imajo tako visoko stopnjo zavesti, da ni bila pri nas produktivnost nikoli problem. Zato tudi osebni dohodki niso problem in mislim, da se nikakršnih težav nimamo bati. V pisarnah pri nas nimamo ogromnega štaba, temveč le nekaj najnujnejših ljudi, pa vse lepo teče. Le delali je treba in težav sploh ni,« pravi direktor ELEKTROMONTAŽE JOŽE OREŠKOVIČ. »Kaj naj rečem o naših letošnjih rezultatih? Zvenelo bo sicer hvalisavo, toda ne moremo stokati in grajati in lagati, da nam gre slabo, ko pa ne drži. Zelo v redu, odlično nam gre kot vedno. Spremembe na tržišču in v strukturi gradnje so sicer tudi nam prinesle neprijetne posledice, ker ne bomo dosegli plana, vendar tudi kaj dosti ne bomo zaostali. Zakaj ne bomo dosegli plana? V času,od kar smo načrtovali letošnje delo,se je na tržišču spremenila struktura gradenj. Na to mi ne moremo vplivati, vpliva pa to na nas. Struktura investicij se nanaša na to, da je manj industrijske gradnje in več stanovanjske. To pa se kaj hitro pozna, saj je stanovanjska gradnja precej cenejša in zato ne bomo dosegli kljub enakemu delu in prizadevanju takih rezultatov, kot bi jih pri industrijski gradnji. Ostanek dohodka bo letos okoli 20 odstotkov. Drugo leto računamo na boljše. Mi si skušamo vedno ustvariti solidno zaledje, zalogo če tako hočete, pa ne • izdelkov ampak finančno. Da je to dobro,se je pokazalo tudi pri gradnji naših novih prostorov. Vse smo zgradili sami s svojim denarjem, brez posojil, čeprav je bila investicija za naš relativno mali kolektiv velika. Kratkoročno nam je poslovni partner res posodil nekaj denarja, pa smo že plačali, da bi pa kje iskali kredite, kot to počno drugi, ne^to pa ne! Drugo leto bo še boljše. Zagotovili smo si že posle, saj imamo že več kot pol pogodb podpisanih. V programiranju pa bi morala dobiti svoje mesto tudi mala industrija in obrt, ki jo prevečkrat pozabljamo, čeprav kot vidite dobro gospodarimo. ING. ANTON POClVAVŠEK, direktor GOZDNEGA GOSPODARSTVA LJUBLJANA: »Pri nas je ena najvažnejših nalog v sedanjem trenutku samoupravna organiziranost. To pa je naša boleča točka že vrsto let, saj prihaja v kolektivu do zelo različnih interesov, ki so bili večkrat očitni tudi pri poslovanju, saj nismo dosegli rezultatov, ki bi jih lahko v pogojih dobrih odnosov sodelovanja vseh. Notranje probleme moramo sedaj čimprej rešiti, da se bomo jutri sposobni dohodkovno pogovarjati na zunaj. Naša delovna organizacija je razdrobljena na 20 enot. Lefošnji celotni dohodek bo slabši kot lanski. Glavni vzrok je temu zima. Naša delovna organizacija gospodari z velikim delom gozdov, ki so zasebna last,« pravi ing. Anton Počivavšek, » in ker je bilo marca in aprila zelo slabo vremt^ so kmetje mulo sekali. To se pa takoj pozna. Jeseni bomo sedaj sicer nadoknadili delno spomladanski izpad, vendar realizacija količinsko ne bo dosegla lanske. Stvari je treba namreč primerjati količinsko ne pa številčno, ko se lahko za številkami skriva marsikaj kot inflacijski vplivi, dvig cen itn. Potem pa se nekateri hvalijo s številkami, resnično so še na slabšem kot prej. e tnaterja|an^ ^‘‘tiujemo z zniževanjem stroškov, predvsem je to pri nas pri damo količinsko. Tega pa mi nočemo, temveč gledamo realno. .^»ajo s,r(^a,erial se stalno draži in tu moramo najti pogoje, ki nam zmanj- Obveznosti do kupcev (rudnikov, lesne in papirne industrije) bomo izP° J TOBaz^' tu moranto skušati na ta ali oni način prihraniti. Prihodnje leto pa bo naša osnovna naloga pristop k povezovanju z lesno | ^Na TOVARNA LJUBLJANA, direktor ING. JANEZ ČEMA- strijo na osnovi novega zakona o združenem delu. Samo povezovati sc posebej ° Stevilkah so naši letošnji rezultati ob tej ali oni periodi ugodni. Še dejansko po koristnostni in dohodkovno, ne pa zato ker je moda. P°veza \/Ucliob ^ u8°dni, če upoštevamo položaj, v katerem smo, saj je treba videti treba s tistim, ki dobavlja surovino in s tistim,ki mu prodajaš, ne pa '‘‘J j)1j^kUpner<) l'Vne okoliščine in v njih okolju ocenjevati posamezne pa tudi celo-zaradi mode. Mi bomo to naredili na osnovi zakona o združenem delu. dri y puhate. Pri nasso v panogi neurejene razmere. Vse stvari še niso jasne odpira številne jierspektive za reševanje težav pri organizaciji.« n °n,ckstu je treba gledati vse rezultate. Obenem pa moramo povedati »Naši rezultati niso pretirano lepi. Hodimo iskreni in se ne izgovarja) •j-3*'1't'e*avcev, nas vseh, ki delamo v TTL, da nismo zadovoljni z dose- prvem polletju smo imeli izgubo in tudi sedaj ob devetmesečnem °*v v,eiireč produktivnost, povečanje nje in iz tega izhajajoči rezul-izravnali izgubo in pozitivno zaključili leto. Seveda pa,če bomo v tem r* >itj bistVen ,IVnost1o kateri bi moralo biti največ govora in ki bi morala pome-je le težko reči, upamo pa. . veno n Prern’k * Jem, da bi se dvignila, se še ni dovolj dvignila. To je treba Pri nas so zaradi zastoja v prodaji problem zaloge. Stojimo Prc jtt^isnji. 0Ve^a,i. kjer je to mogoče z razumnimi ukrepi in razumnimi investi-uganko, ko na eni strani hočemo in tudi povečujemo produktivnost' ^i« •>rinasb-1 , zaloge, ki jih nc moremo prodati. S tem si povečujemo trenutno ^ . sie t'vnos, brez ogromnih investicij in to je večkrat možno, morajo Pri nas je zelo pomembno varčevanje. To je osnova naših stabil®®*' ne bo stabilizacije Adolf Berne Jože Oreškovič 1 isPI- mMi. i Ing. Anton 1'očivavliek tudi v celotni strukturi dohodka procentualno bistveno manjši delež kot ga je imel leto poprej. Leto poprej je predstvljal ostanek dohodka še precej več kot četrtino v strukturi, sedaj pa komaj petino. Delovne organizacije torej poslujejo z manj dobička. Zelo se je izboljšala likvidnost, ker se je vrednost terjatev znižala za 58 odstotkov, istočasno pa so se obveznosti do dobaviteljev zmanjšale za 86 odstotkov. Viško gospodarstvo je torej še vedno mnogo večji upnik kot pa dolžnik. Zaloge so se povečale za 26 odstotkov, pri tem da gre tu predvsem za gotove izdelke, saj so zaloge le teh porasle za 54 odstotkov. To pomeni, da so delovne organizacije prej imele na zalogi surovine ali jtolizdelke iz teh ali onih vzrokov, medtem ko sedaj ne morejo prodati svojih izdelkov. Visok porast družbenega proizvoda in vseh kazalcev vezanih za družbeni proizvod je treba gledati v luči valorizacije osnovnih sredstev, saj je to nedvomno posledica le tega, saj so morale delovne organizacije po letošnjih predpisih to valorizacijo vse po vrsti narediti. Problem so ponekod trajna obratna sredstva, ki jih primanjkuje. Najbolj očitno pomanjkanje je v TTL - TOZD Tobak ter v Iskri TOZD SEM. Viško gospodarstvo je letos izvozilo v prvem polletju za skoraj devet milijonov dolarjev, kar je nedvomno izredno pozitiven rezultat. Izvozilo je tako za več kot polovico kot lani v tem obdobju. Ta izvoz predstavlja tudi lepo prekoračitev plana za letošnje polletje. Posebej razveseljivo je, da je večino tega (več kot osem milijonov) izvoza šlo na konvertibilno tržišče. Uvoz pa je bil v tem času vreden šest milijonov dolarjev in je usklajen s planom. Največji izvozniki v devetih mesecih so bili Hoja in Iskra TOZDElektro-optika. Hoja je povečala v primerjavi z lani svoj izvoz za 264 odstotkov, Iskra TOZD Elektrooptika pa celo za 366 odstotkov. Najvišji osebni dohodki so bili v devetih mesecih v družbenih in državnih službah, kjer so dosegli poprečje 5.148 din, najnižji pa v gozdarstvu kjer so desegli le 3.626 din. Tako industrija ni več na zadnjem mestu, kot je bila lani. V gospodarstvu so bili osebni dohodki v poprečju 4.058 din, v negospodarstvu pa 4.871 din. Poprečni osebni dohodek pa je bil v občini 4.322 din. SLOVENIJALES — TRGOVINA TOZD LESNI IN GRADBENI MATERIAL, direktor JANEZ PEČNIK razlaga: »Prvo polletje je bilo tudi za našo delovno organizacijo žalostno. Zaključili smo ga z izgubo. Ob devetmesečnem obračunu pa so rezultati že bistveno boljši. Devetmesečno poslovanje smo zaključili dobro, z dohodkom in smo tudi že pokrili izgube. Po naših sedanjih preračunavanjih bomo letošnje poslovno leto kljub neugodnim rezultatom ob polletju zaključili pozitivno. Naša izguba je v veliki meri rezultat novega načina plačevanja in obračunavanja. Mi smo zašli v težave zaradi zavarovanja plačil. Ta nevarnost pa še ni povsem odpravljena, temveč naši delovni organizaciji kot trgovski grozi še vedno. Še vedno se nam lahko zgode precejšnji odpisi in to prinese izgubo. Pri nas je treba namreč upoštevati, da opravljamo polovico našega prometa tranzitno, polovico pa v maloprodaji po celotni državi. Maloprodaja ima namreč pri nas 15 enot in povsod še ni v enaki meri uveljavljeno zavarovanje plačil in lahko zato pride do nihanj. V naslednjem letu bomo organizirani drugače. Organizirali se bomo v več TOZD in imeli bomo področne TOZD. To bo tudi spremenilo naš način notranjih obračunov in zato tudi poslovne rezultate. Prihodnje leto bo za nas težko, ker smo precej vezani tudi na devize. To bodo tudi težave. O letošnjem gospodarjenju je treba povedati še to, da ne bomo dosegli letošnjega plana, saj po trenutnih pokazateljih. Vzrok za to je treba poiskati v stagnaciji v lanskem letu, ki pa je očitna pri nas šele sedaj. Tudi kreditni sistem, oziroma njega spremembe vplivajo. Če je nekdo lahko v trgovini nabral gradbenega materiala za 30 tisočakov na kredit,je čisto nekaj drugega kot pa če ga mora plačati takoj in to v gotovem. To vse se pozna. V prihodnjem letu bomo reorganizirali tudi skladišča po državi, tako da bomo lahko povečali ekspeditivnost in elastičnost našega poslovanja, kar se bo nedvomno odrazilo tudi v naših poslovnih rezultatih. V okviru stabilizacijskih prizadevanj smo in še bomo zmanjševali režijske in reprezentančne stroške. To pa je pri nas veliko in se pozna. KOVINSKA INDUSTRIJA IG, o njej govori direktor SREČKO ŽER- Ing. Miro Repič JAV: »Za našo delovno organizacijo moram reči, da smo s sedanjimi rezultati zadovoljni, da se nam zdijo še toliko lepši zaradi pretresov, ki smo jih imeli v prvem tromesečju. Naši rezultati so tudi sicer primerjalno z drugimi podobnimi panogami in z našimi dosedanjimi rezultati sorazmerno dobri. Mislim, da imamo sedaj boljše rezultate poslovanja in proizvodnje kot lani in da bodo ob koncu leta še boljši. Menim, da bo letošnje leto v celoti boljše kot lansko. Ob koncu leta bodo dosežki v naši delovni organizaciji skoraj enaki planu, to pomeni, da bomo skoraj dosegli plan. Morda smo si plan zastavili le malce presmelo, zato, da bi nas priganjal s svojimi visokimi zahtevami. Morda je tudi to eden vzrokov, da smo uspeli izboljšati rezultate, ki pa sploh niso bili slabi. Ob vsakem tem pa je treba pri KIG povedati, da so vsi letošnji rezultati vezani na izredno velik trud vseh in takega truda prihodnje leto verjetno ne bi več zmogli. Takšnih nadčloveških naporov, kot jih je letos vlagal kolektivni lahko doseči. Zato bo letošnja realizacija precej višja kot lanska in to ne le številčno, temveč tudi dejansko, torej po narejenem. Porast proizvodnje pa načrtujemo tudi prihodnje leto, vendar računamo tedaj z normalnejšim, manj napetim in ne tako napornim poslovanjem kot letos. K stabilizaciji pa smo mi skušali prispevati ne le v naših okvirih, torej okvirih tovarne, temveč smo skušali pozitivno vplivati tudi na okolico, na širše smo želeli vplivati. To smo storili s tem, da smo dajali pri vsem petodstotni stabili-zacijaki popust in smo s tem hoteli doseči, da bi tudi drugi šli v kaj sličnega in bi tako sprožili verižno reakcijo. To pa nam žal ni uspelo in smo le mi prodajali s tem stabilizacijskim popustom petih odstotkov. »Ob šestmesečnem obračunu je bilo hudo, ob devetmesečnem pa je že bolje, ni več tako hudo,« ocenjuje položaj delovne organizacije HOJA njen direktor ING. MIRO REPIČ. »Še so problemi, saj ni mogoče vsega na hitro rešiti, vendar so ti problemi že bistveno zmanjša ni, tako da sedaj položaj ni več kritičen. Možnosti za izboljšanje našega položaja so predvsem organizacijske spremembe in sploh posegi v organizacijo. Izvesti pa je treba tudi ustrezne tržne posege, da se bo položaj izboljšal. Seveda pa vsega tega ne bo mogoče izvesti preko noči, ampak je treba časa. Čas je potreben zato, da se miselnost o skupnih naporih in skupnih prizadevanjih in vlaganjih truda vsede v vseh glavah delavcev. Potem pa bo že mogoče bolje, če si bodo vsi prizadevali in se trudili kolikor je le mogoče. Ob koncu leta letos ne bo krasno. To je jasno. Ti rezultati, ki bodo in kakršni so, so posledica večletnega slabega gospodarjenja, to se je pokazalo sedaj v polni meri. Sedaj bomo seveda izvedli tudi nekatere spremembe, ker bomo lahko le tako zagotovili resnično napredek. V prihodnosti bomo ukinili TOZD Velox, ker zanj ni bodočnosti, TOZD Podpeč pa se generalno spreminja in sicer z menjavo proizvodnega programa. Tako bomo tudi tam dosegli pozitivne rezultate. Za celotno delovno organizacijo pa bo nujno, da poudari tržno preusmeritev. Kar zadeva stabilizacijo pa je treba jsovedati, da je osnova zanjo stimulacijsko nagrajevanje režijskih delavcev. Veliko efekto v pričakujemo tudi v organiziranju in v izdelovanju rentabilnih izdelkov . Važno je pri tem nagrajevanju tudi. da bo vsakdo dejansko nagrajevan po vloženem delu in bodo tako iz njegovega dela, iz njegovega truda, iz njegovega prizadevanja izvirali njegovi dohodki, njega nagrajevanje. Vse po delu. S tem bomo dosegli tudi sistem avtokontrole vsakega posameznika in to je zelo pomembno. Pogovarjal sc je in fotografiral: MILOVAN DIMITRIČ KAJ OB LETOŠNJEM PRAZNOVANJU DEDKA MRAZA? OTROKOM SAMO NAJBOUŠE Izhodišča, ki jih upoštevajo pri novoletnem praznovanju otrok in dedku Mrazu Novoletna praznovanja otrok in praznovanje dedka Mraza naj bi imela tisto vsebino, ki je primerna za naš družbeni trenutek in samoupravno socialistično naravnost družbe, za oblikovanje našega mladega rodu, vsebino, ki bo krepila in žlahtnila ustvarjalnost, domišljijski svet otrok in v oblikah zdravega razvedrila vršila svoje vzgojno poslanstvo. To so tiste vzgojne in kulturne vrednosti, ki tudi danes našega človeka vzpodbujajo k mislim, delovnemu naporu svojega družbenega življenja in k nenehnemu poglabljanju medčloveških odnosov v naši socialistični samoupravni družbi. Novoletno praznovanje otrok pomeni za otroke željo po igri in doživljanju lepega, vrednega in razveseljivega. Predšolskim otrokom smo odrasli poklonili pravljično osebo dedka Mraza, ki ima podobo dobrohotnega očanca (po Gasparijevi prispodobi) in ki tako čudovito razvname čustva in predstave najmlajših ter jih uči razlikovati dobro od slabega. Šolski otroci, ki so prerasli pravljični svet, pa doživljajo dedka Mraza in novoletno praznovanje drugače. Radi se povesele v svojem kolektivu, radi so de- r SIMONA ZORMAN, 6 let: Dedek Mraz me je prvič obdaroval v očkovi službi. Takrat mi je dal punčko in ohlekce zanjo. I.etos pa sem mu s pomočjo mamice pisala, da naj mi prinese dudko, dojenčka in pralni stroj. Kaj mi bo prinesel, pa ne vem. V J r "'N BREDA PIVKO, 6 let: l ani smo v vrtcu narisali tisto, kar smo si najbolj želeli za novo leto. Tako sem od dedka Mraza dobila lego kocke in pižamo. Takrat mi je tudi rekel, naj mu kaj zapojem, pa sem mu rekla, da mu bom raje drugo leto. I.etos pa si želim samo punčko. V _______________________________J ležni ljubezni, pomoči m pozornosti odraslih, pripravljeni pa so tudi presojati svoja in ravnanja odraslih ter načrtovati sklepe in ravnanja za prihajajoče novo leto. Odrasli smo namenili novoletno praznovanje in dedka Mraza otrokom. Zato smo ga dolžni pripraviti tako, da bo prispeval k vzgojnemu oblikovanju in razvedrilu otrok. Ustvarimo pravljično vzdušje malim otrokom, starejšim pa pomagajmo, da sami sebi in mlajšim vrstnikom priredijo bogat in vesel novoletni praznik — doma, v šoli, v krajevni skupnosti. Mlademu rodu ni vseeno, kakšno novoletno ozračje, veselje in delovna volja vladajo med odraslimi, kajti njihova ravnanja so jim vzor. Zato smo dolžni, da jim ga ob takšnem prazniku, pa tudi vsak dan znova bogatimo z etičnimi in kulturnimi vrednotami. IZHODIŠČA, KI JIH UPOŠTEVAJMO PRI NOVOLETNEM PRAZNOVANJU OTROK IN DEDKU MRAZU Novoletni praznik in dedka Mraza moramo približati vsem otrokom in poskrbeti, da bo vsak otrok deležen radosti novoletnega praznovanja. Zato morajo poskrbeti dom, VVZ, šola in druge otroške ustanove, društva in družbene organizacije, delovne organizacije in krajevne skupnosti. rale praznovanja za svoje varovance in za vse druge otroke v krajevni skupnosti. Za vse predšolske otroke v krajevni skupnosti organizirajmo praznovan ja s pomočjo VVZ, šole in DPM. — Potrebno je organizirati čimveč javnih prireditev za vse otroke. V mestu bi bil umesten sprevod dedka Mrazit s spremstvom, ki je tako za otroke kol odrasle mikavna prireditev. Za praznično okrasitev VVZ, šol in krajevnih skupnosti naj sodelujejo tudi pionirji in mladina. — Družbena sredstva naj se stekajo v skupni sklad krajevne skupnosti, s katerim naj upravlja že prej omenjeni koordinacijski odbor. Z njim naj se financira celotni program praznovanja, glavni del sredstev pa naj se porabi za nabavo kolektivnih daril otroškim kolektivom: igral in drugih pripomočkov, ki bodo služili za Igro, razvedrilo in delo celotnemu otroškemu kolektivu VVZ. šole ali drugim skupnim prostorom v krajevni skupnosti (športni rekviziti, televizor, diaprojektor, fotolaboratorij, tehnične igrače, kolekcija mladinskega tiska za celo leto itd.). Torej tista kolektivna igrala in pripomočke, ki bogatijo in ustvarjalno razvijajo kolektivne igre in skupna interesna spoznanja otrok. To vsklajcno ravnanje bo preprečilo, da bi otroci tekali iz ene ustanove v drugo, dobivali cenene pakete in bili opeharjeni za čustveno doživetje ter kulturne vrednote. — Delovne organizacije naj sredstva, ki jih drugače namenjajo za darila otrokom svojih delavcev, tudi prispevajo v skupni sklad. Tako bodo najbolj koristno prispevali k skupnemu programu novoletnega praznovanja vseh otrok. Delovne organizacije pa na j bi tudi jioskrbele, da bi se otroci pred novim letom seznanili z delom, ki ga oprav ljajo njihove organizacije in z rezultati tega dela, oziroma proizvodnje. Takšno seznanjanje pa zahteva sodelovanje vzgojnih organizacij. — Društva prijateljev mladine so že vrsto let osnovni nosilci in iniciatorji novoletnih programov otrok. Zato morajo najti metode in oblike za usklajeno sodelovanje vseh dejavnikov v krajevni skupnosti in občini ter skupno in usklajeno načrtovanje praznovanja dedka Mraza. DPM so del angažirane fronte Socialistične zveze na vzgojno-iz.obraževalnem področju, zato je prav, da Socialistična zveza, kjer DPM niso tako vplivna, pomaga s svojim političnim vplivom društvom prijateljev mladine in drugim dejavnikom za čimboljšo izpeljavo teh nalog. Uresničimo ob novem letu akcijo: »OTROKOM SAMO NAJBOLJŠE«. Dobro igračo, dobro slikanico, dobro knjigo, dobro prireditev in razvedrilo. Vse to v zdravem vzdušju medčloveških, socialističnih odnosov v družini in družbi. — Ne pozabimo, da je doživljanje dedka Mraza pri majhnih otrocih drugačno kot pri starejših. — Ne razvajajmo otrok, sebe in naših najbližjih s predragimi darili. — Poudarek naj bo na vsebini, na notranjem doživljanju vrednostnih sporočil, ki jih prinaša novo leto. — Dedka Mraza bodo otroci doživljali v otroškem kolektivu, VVZ, v šoli in družini. Predšolske ustanove, ki so za to najbolj usposobljene, bodo organizi- r \ RDK GLIH AR, 6 let: Dedka Mraza sem prvič videl v Študentskem naselju v menzi, kjer smo imeli praznovanja ob novem letu. Dal mi je igrače. Letos pa mu bova z mamico najiisala pismo za novo darilo. Želim si, da bi mi prinesel letalo. \_____________________________) MATEJA LORČIČ, 6 let: Dedka Mraza sem prvič videla lani, ko mi je prinesel lego kocke. Letos pa bova z bratcem v Kamniku. Upam, da nama bo tudi letos prinesel lego kocke, ker je lanske bratec že skoraj vse izgubil. \_______________________________J OBDARITEV OTROK V TOZD INŠTITUT ZA PRENOSNO TEHNIKO »ISKRE« Predsednika sindikata Iskrinega TOZD Institut za prenosno tehniko Franca Kmetiča smo povprašali, kaj se pri njih pripravlja za novo leto in obdaritev otrok zaposlenih. Na naše vprašanje je odgovoril: »V mesecu decembru bomo obdarili okrog 350 otrok. K akciji so pristopile vse družbenopolitične organizacije v TOZD O organizaciji dedka Mraza smo razpravljali na izvršnem odboru sindikata, kjer smo se dogovorili, da obdarimo otroke le v okviru naše TOZD. Kajti izkušnje so pokazale, da je treba različne proslave organizirati interno, ne glede na enotnost TOZD v naši zgradbi, kajti ob takih priložnostih in organiziranju skupnih proslav ni prave naklonjenosti med njimi. Krajevna skupnost nam je sicer sugerirala da naj bi sredstva, namenjena za obdaritev otrok, združili v okviru KS, vendar smo mnenja, da tako ne bi imeli pravega pregleda nad temi sredstvi. To je eno. In drugo, menimo, da če gradimo vse na mladini, potem moramo izkazati skromno pozornost našim otrokom v okviru TOZD. kjer smo zaposleni. Program, ki smo ga za to priložnost pripravili, vsebuje tudi otroško igrico, ki jo bodo zaigrali dijaki viške gimnazije- Pri izbiri primernih daril bo sodelovala psihologinja svetovalka. Starost otrok je od dveh do deset let in letom primerno bo potrebno najti darilo. Darilne pakete bo pripravila mladinska organizacija. Naj povem še to. da imamo pokroviteljstvo nad vzgojno varstvenim zavodom Malči Belič, tako da istočasno pripravljamo darilne plakete ali finančna sredstva (odvisno od dogovora) za obdaritev teh otrok. IGOR KREVL NAGRADE IN PRIZNANJA ŠOLARJEM ------------------------------------- ^ Dobili so jih za najboljše naloge in likovne izdelke na temo NOB v______________________________________________________________y Katere so tiste svetle \rednote in pridobitve našega narodnoosvobodilnega boja, katerih poslanstvo in tradicije je potrebno še posebej negovati, da jih mladi danes in jutri ne bodo pozabili, o tem je na proslavi ob Dnevu republike mladim šolarjem spregovoril predsednik občinskega odbora ZZB Stane Vrho- vec. Šolarji sami pa so dokazali, da znajo ceniti in spoštovati žrtvovanja in boj [troti okupatorju, kar s svojimi deli, proslava je bila namreč namenjena tistini učencem \ iških osnovnih šol, ki so se uvrstili natečaja za najboljši spis in likovni izdelek na temo obujanj dogodkov NOB. Ob tej priložnosti je bilo podeljenih 30 enakovrednih knjižnih nagrad (neka) izmed teh objavljamo na straneh našega glasila) za najboljše dosežke, ostali udeleženci natečaja pa so dobili sicer simbolično, a enkratno darilo — ponatb prve slovenske partizanske pesmarice. Prisrčen kulturni program pa so pripravili gojenci zavoda za slepo in slabovidno mladino. Razmišljanje ob spomeniku NOB Ccpomislimo ihi:tij — mi (lnif;o svetovno vojno, nas obide nekakšen sinih: ko se spomni mo miljonov človeških žrtev, ki jih je zahtevala svoboda. Postavili jim spomenike. Veliko je pogrešanih, :a katerih grobove ne bomo nikoli zveddi Na tisoče jih je ostalo r taboriščih. Mnogo jih je bilo ubitih, dragi so umirali oi mučenja in lakote. Z.elo velik spomenik padlim žrtvam je postavljen na Raho-Tam je zakopanih na tisoče naših očetov in bratov. Nekaj se jih je vrnilo dontttj' Največ jih je lam umrlo od lakote. Ko si ogleduješ tisto pokopališče in lepo Itd' jene grobove, te nehote obide žalost. Nikoli več ne smemo dopustiti tujeein, da bi man odvzeli, kar so nam pribah" naši očetje m bratje. Horili se bomo proti vsakemu sovražniku naše lepe dain& vine. MU. EN A N O V\ 6. a. O. S. POPRAVA Kurrček Zgodaj zjutraj se kurir zbudi m r hosto temno odhiti. V torbici kurirski pošto nosi, in za prtizane po vaseh še hrane pi t1" Po obronku gozda iv hiti. Po dolini mirno reke tečejo, polh Čez most nevarni se spusti, da čimprej se izogne sovražnih0''1 pasti. Nekoč kurirček je prepozen bil, zlobni Nemec ga je ubil, krogla mu srce prebila, s krvjo mu rano je zalila IRENA KU M A h 5 A RAZRV1 »Trpeči in ranjeni«, Nevenk11 IMeško, OŠ Brezovica Najbolj mi je ostalo v spominu Oil konca vojne je minilo te trideset let. Sama je nisem doživela, zato dogodke slikala zelo površno. Ob pripovedovanju starejših sem si mislih1’ 1 mogoče malo preveč poudarjajo trpljenje med vojno. Najbrž sem btTii še P1' majhna za bolj zrelo razmišljanje. Pse moje ravnodušno gledanje na vojna le,l‘ se je spremenilo nekega dne v koncentracijskem taborišču v Dachauu. raš«1' Ko smo prišli do Mimchna, nismo vedeli, kam naj bi se obrnili. Povpra smo ljudi, toda nihče nam ni hotel ničesar povedati. So se ti ljudje sramovali < * jan j svojih prednikov? So poskušali prikrili zločine prejšnje generacije? T,,l’r^. pričanje se mi je še bolj utrdilo, ko sem zagledala taborišče. Dedek, ki p’ a nami, je vzkliknil: »Saj niso ničesar obnovili!« Res, pred nami je ležalo tuba če, stružni stolpi na vogalih, vmes pa je bila napeta za moža visoka Žica. \ , ogradi je mora! dedek preživeti res strašne trenutke, saj ti je že pogled vzbtr mravljince. ,.t/ Najprej smo odšli e zgradbo, kjer je bilo polno fotografij. Na njih si videt Z okostnjake, oblečene e cape. ki so bodisi stali e vrstah, bodisi uživali škrob brano. Dedek mi je povedal, ila so uživali nekakšno čorbo, v kateri je pl11' nekaj krompirčkov. Pseh slik si sploh nisem ogleduh^ ker je bilo preveč grtK gledati kupe ljudi, ki jih je bila sama kost in koža. Odšla sem prti barakam. Tam so r vrsti stali pogradi s slamnjačvmi. I e š" I' najbrž nove, saj mi je dedek povedal, da so bile gnile in smrdljive, da nisi .v bi legel ali bi samo gledal in stal. Ro vročem pesku sem odšla proti krenUltO Ob lem sem se spomnila na jetnike, ki so tudi po pet ur stali na vročem t>‘> ^ Kdor je omahnil, so ga kar pokosili s strojnicami. Tako so dobiti prostor prišlece, ki so kar naprej prihajali. Ra še tako so bile barake napolnjene do1 j Ob krematoriju sem sedla na klop in se zamislila. Tu so torej sežigali št’ b i^ žive ljudi. Ko so popadali na delu, so jih takoj sežgali, ne da bi pogledali, mogoče še živi. Ra še sami interniranci so jih morah vlačiti do krematorija. Kako se je P0' nekdo, ki je vlekel svojega tovariša, ki mu je mogoče celo pomagal, ko P u bolan! Mogoče ga je prosil za kozarec vode, pa mu ni smel pomagati, drufb .j ga ustrelili. Stražarji pa so kar mirno gledali vse to, ne da bi se v njih vzbud1 kanček usmiljenja. /at1*- ^ Lahko razumeš vojake na fronti, ki so ubijali, ker so pač morali, drUta,M drugi pobili njih. Ne moreš pa i azumeti, da lahko človek brezčutno gleda, zverinsko mučijo sočloveka. Take misli so mi rojile po glavi še vso P01 dv nisem pa mogla najti odgovora kljub vsem razmišljanjem. Ljudje, ki so seznanjeni z grozotami, ki so se dogajale v preteklosti, nikbk> bi smeli ponovno zanetili spopadov, posebno ne zaradi kakih norih -.ai" meznikov. Hitlerjeva misel, da bi osvojil ves svet, je najbrž že bila neko sat I nje, ljudje pa bi morati prej ugotovili, dii je vse skupaj nesmiselno. , * i ti MARJANA SIMČIČ IZKUŠNJE CELODNEVNE ŠOLE NIČ VEČ DOMAČIH NALOG I.etošnje šolsko leto je že naše drugo leto, ki ga pričenjamo v celodnevni šoli na Dobrovi. Poldrugo leto izkušenj ob novi organizacijski obliki in novi vsebini dela nam je omogočilo, da smo začeli tokrat dobro pripravljeni ter smo si zato zastavili bogat in pester delovni načrt. Oh tem smo seveda želeli, da kar najuspešneje uresniču jemo tiste cilje, ki so v celodnevni šoli prisotni in zaradi katerih smo to obliko dela v naši osnovni šoli tudi pričeli razvijati. Ena izmed naših pomembnih nalog je brez dvoma zmanjševanje socialnega razlikovanja z ustvarjanjem enakih pogojev za delo ter /a maksimalen razvoj vsakega posameznega otroka. Že drugič smo letos uspešno uresničili zahtevo »vse šolske potrebščine v šoli«. Res je sicer, da šolskih potrebščin ne dajemo brezplačno, ker pač zanje še nimamo potrebnih družbenih sredstev, smo pa na željo staršev prevzeli vso skrb za učbenike in druge potrebščine ter jih skupaj nabavili. Naši učenci so že prvi šolski dan prišli v šolo brez šolskih torbic. Vsak otrok je prinesel s seboj le tri stvari: copate, telovadno obleko in pcresnico. Vse druge šolske reči je pravočasno kupila šola. Učitelji so po temeljitem pomisleku Predlagali, kaj učenci za nemoteno delo v posameznem razredu potrebujejo. Ob nakupu smo izbirali predvsem kakovostne ter za šolo najbolj primerne in uporabne šolske potrebščine. S takšnim načinom oskrbe smo staršem prihranili precej denarja, saj so novinarji izračunali, da slovenski šolar to šolsko leto stane od 800 do 1000 din, odvisno od razreda, ki ga obiskuje, od »debeline učenikov« ter od standarda posameznih družin. Iz. izkušenj pa vemo, da se ob takšni organizirani in skupni nabavi, pri kateri Je najpomembnejša še uporabnost, ti stroški zmanjšajo tudi za polovico izra-nnanc vsote. Pomemben pa je tudi prihranek pri času, ko staršem ni potrebno P° nakupih v mesto, ko ni potrebnega čakanja in negodovanja. y naš delovni dan smo letos vnesli tudi majhno spremembo. Nekateri starši naših najmlajših učencev so izrazili željo, da bi imeli ti otroci krajši delovnik, er prihajajo domov zelo pozno in včasih preutrujeni, večina pa ima tudi v neposredni bližini doma ustrezen prostor za igre, kjer se lahko sprostijo in igrajo, asi učenci domujejo namreč v okolju, kjer je za igro na travnikih in gozdovih e dovolj prostora. Predlog staršev smo zato dobro premislili, iskali najboljše ntožnosti in končno tudi na predlog strokovnih služb zavoda za šolstvo skrajšali ^cnccni od 1 do 3 razreda delovni dan za eno šolsko uro. Ti učenci so v času, 0 prihajajo njihovi starši iz delovnih mest v Ljubljani domo^že doma. Sskraj-^nevne obveznosti učencev smo skrajšali predvsem število ur re- S takšnim spremenjenim delovnim dnevom se je moral spremeniti tudi vozni šolskega avtobusa, ki vozi učence po pouku domov v tri smeri. Po razgo-ru s predstavniki Viatorja smo le našli najustreznejši povratek najmlajših encev z avtobusom domov. V izjemnih primerih pa mlajši učenci v šolskem srstvu počakajo svoje starejše brate in sestre ter se skupno z njimi vračajo °niov eno uro kasneje. fehrana šolarjev je naša velika skrb. Otrok potrebuje za normalno delo v 1 m za svoj telesni razvoj ustrezno prehrano. Na šoli pripravljamo dnevno po s*’ °broke. Zajtrkujejo le mlajši učenci, ki so tudi prvi v šoli, ker jih starši ob Jem odhodu na delovno mesto pripeljejo v jutranje varstvo že kmalu po peti .n zJutraj. Vsi učenci dobijo v šoli malico, večina pa tudi kosilo. Domov odha-JaJo v opoldanskem odmoru na kosilo le učenci, ki stanujejo v bližini šole. Stroški za šolsko prehrano obremenjujejo starše, višina prispevka pa je od-lsna od osebnih dohodkov staršev, od števila nepreskrbljenih družinskih čla-Prav zato mnogi starši prosijo za regresiranje šolske prehrane. Ta vpraša-Ja urejuje posebna komisija za šolsko prehrano, ki jo je imenoval svet šole. ^beremo skupno le 75 odstotkov potrebnih sredstev za prehrano naših 'ati )CV- ManJka nam torei 25 odstotkov sredstev, ki jih mora najti in prispela. ruzbena skupnost, da lahko našim šolarjem pripravimo skozi celo šolsko le,°uUs'rezno prehrano. T0 1V ,eiTI š°!skem letu smo vključili v neposredno delo z učenci več staršev. u SOs,arši in občani, ki radi delajo z otroki, ki svoje znanje in sposobnosti radi zaH Z° tu^‘ Pr' z učene'- Tako so mnogi starši in mladinci izredno pripri ,Vni ^ t*e*u v taborniškem odredu, nekateri so mentorji v šolski zadrugi, Sasilski pionirski četi ali mentorji in sodelavci v drugih dejavnostih naših vencev. Ije . ':,nc' 'majo te sodelavce in občane radi, saj prinašajo v šolo svežino in živ-kjCr 17 l’k°lja, v katerem živijo in prinašajo spoznanja iz delovnega področja, s^rj.^ Palično udejstvujejo. Želimo le, da v takšno delo vključimo čimveč mladincev in vseh tistih krajanov, ki jih delo s šolsko mladino veseli. s(0j l> 'n življenje učencev in učiteljev v celodnevni šoli tvori pouk, samo-nje :l’u<-'er'je, interesne dejavnost in prosti čas z rekreacijo. Samostojno uče-Hojj,0b''! Prava novost, zdaj ga že dobro poznamo. To je tisti del našega vzgoj-dobii. r'lzcv:,lnega procesa, ko učenci utrjujejo, ponavljajo in uporabljajo pri-in iiruCn,a sPoznanja, pišejo vaje in naloge, se učijo ob učbeniku, slikah, skicah i°Rc Tm so 10 ‘Jd" opravljali doma in smo mu rekli pač »domače na- skih . zclaj ni več. Učenci prihajajo v šolo in odhajajo iz nje brez vseh šol-sani0 ‘-1: Odhajajo, ko opravijo vse zadolžitve tistega dne. Naši učitelji so pri prjp S,°inem delu prisotni, da po potrebi učencem svetujejo, jim pomagajo, Učjj0 t ..° zanjc ustrezne naloge in vaje, zbirajo ob sebi učence, ki se težje Tudi'- ),'n’ Plo ek' JaiTln'ku na Vrhovcih. Prireditelje je prijetno presenetilo veliko šte-^0seže ' Sa^ 80 Pr'juvilo kar 36 moštev s 196 tekmovalci in tekmovalkami, urej 80 bili naslednji rezultati: Ženske: ekipno — Utensilija, Zavod za av' Zenilj., TVD Partizan Vič 11 in... Posameznice: Prezelj (SOB Vič- Rudnik), Adamič (TVD Partizan Vič), Kastelic (Utensilija)... Moški pa so si priborili naslednja mesta: Ekipno: KS Vrhovci, Utensilija, SGP Grosuplje II, Iskra Horjul,... Posamezniki: Nikolič (IBE), Zdešar (KS Vrhovci), Ambrož (Utensilija)... Če pogledamo število udeležencev, lahko zlahka ugotovimo, da zanimanje za to športno panogo v naši občini hitro raste. Najboljše ekipe in posamezniki so pokazali veliko znanja in telesne pripravljenosti, kar je predvsem stvar rednega treninga. Nekoliko manj pa je razveseljiv podatek, da se na vsa športno rekreativna tekmovanja v naši občini prijavijo skoraj vedno eni in isti ljudje. Če primerjamo sezname prijavljenih ekip na tem tekmovanju z drugimi, lahko opazimo, da so v glavnem vedno isti športniki. Le ti sicer za svoje uspehe in marljivo delo zaslužijo vse priznanje, toda na njih je tudi širjenje športne miselnosti med sodelavci. Zlasti pogrešamo ekipe iz posameznih krajevnih skupnosti, saj je na tem tekmovanju sodelovala le ena, ki pa je sicer bila med ekipami najboljša. Le s skupnimi močmi dosedanjih udeležencev in drugih športnih delavcev lahko dosežemo še večje zanimanje za rekreacijsko športna tekmovanja. ' OBČINSKO PRVENSTVO OSNOVNIH ŠOL V NAMIZNEM TENISU V četrtek, 2. 12. 1976 ob 13.30 je bilo na osnovni šoli Polhov Gradec v organizaciji TKS Vič-Rudnik in osnovne šole Polhov Gradec ter ob pomoči NTK Olimpija občinsko prvenstvo osnovnih šol v namiznem tenisu. Prvenstva se je udeležilo 50 mlajših in starejših pionirk in pionirjev. Rezultati: mlajše pionirke: 1. Monika Reflak OŠ Trnovo, 2. Erika Repovž OŠ Trnovo, 3. Ramona Oltra OŠ Trnovo. Mlajši pionirji: L Matjaž Šteblaj OŠ Trnovo, 2. Janez Gruden OŠ Velike Lašče, 3. Marko Tijanič OŠ Trnovo. Starejše pionirke: 1. Žužek Vesna OŠ Velike Lašče, 2. Andreja Grebenc OŠ Velike Lašče, 3. Saša Kranjc OŠ Trnovo. Starejši pionirji: L Vojko Podlogar OŠ Polhov Gradec, 2. Sandi Koprivec OŠ Polhov Gradec, 3. Darko Peterlin OŠ Velike Lašče. Prvenstvo je pokazalo, da najboljši namizni tenis igrajo na osnovnih šolah Trnovo in Velike Lašče, pri starejših pionirjih pa so bili zelo uspešni tudi pionirji osnovne šole Polhov Gradec. NOVICE TKS Vič-Rudnik in SD Rajko Škapin organizirata v počastitev dneva JLA občinsko prvenstvo osnovnih šol z zračno puško. Tekmo-vafnje bo v ponedeljek, dne 20. 12. 1976, ob 15.30 na strelišču SD Rajko Škapin, Rožna dolina, blok V, klet. \__________________________________________________J SMUČALI SE BOSTE S POPUSTOM! Smučarska zve/a Slovenije je za novo zimsko sezono 1976-77 pripravila nove članske izkaznice. Vsak član katerekoli osnovne organizacije (Smučarskega kluba) v Sloveniji bo imel z novo člansko izkaznico vrsto ugodnosti: — 10% popusta pri enkratnem letnem nakupu smučarske opreme — imel bo popust na žičnicah — bo nezgodno zavarovan za vso smučarsko sezono. Samoupravni sporazum o posebnih ugodnostih, ki jih bodo nudili proizvajalci in prodajalci smučarske opreme, turistične in prometne organizacije v Sloveniji, je podpisalo večina teh organizacij. Pogoj pridobitve teh ugodnosti je vpis v članstvo SZS oziroma SMUČARSKI KLUB.Višina letne članarine: L Za člane SK starejše od 15 let — 150 din 2. Za člane mlajše od 15 let (rojene do 30. 6. 1961) — 60 din Za ilustracijo naj navedemo, kaj pomeni npr. 150 din letne članarine v primerjavi s popustom: — samo pri nakupu kvalitetnih smuči naše proizvodnje pomeni 10% popusta 240 din, da o drugi opremi, ki jo s posebnimi kuponi, ki jih dobite z izkaznic^ lahko nabavite, da o vozovnicah na žičnicah in zavarovanju ne govorimo. Zbrana finančna sredstva s povečanjem števila članstva pomenijo SMUČARSKEMU KLUBU izboljšanje materialnih pogojev pri izvedbi programa za povečanje množičnosti v rekreativnem smučanju ter izboljšanje kvalitete tekmovalnega smučarskega športa. Smučarska zveza Slovenije pa pridobljena finančna sredstva porabi izključno za razvoj in napredek vrhunskih tekmovalcev in tekmovalk. V Smučarskem klubu Brdo je vpis vsak torek in petek od 18. do 20. ure v domu družbenih organizacij na Brdu, kjer prejmete člansko izkaznico in klubsko značko (prinesite 1 sliko velikosti 3x4cm). PROBLEM ZAPOLNITVE PROSTEGA ČASA Časi so se spremenili. Delovni človek ima vedno več prostega časa, ki ga porabi v različne namene. Narašča zanimanje za razne konjičke in dopolnilna razvedrila, znatno pa se je med zaposlenimi povečalo zanimanje za športno rekreacijo. Dejavniki, kot so tehnizacija in urbanizacija družbe, nagel industri-ski razvoj in stopnja standarda vedno bolj in bolj potiskajo človeka v delovno (fizično) pasivnost. Prosti čas je postal pereč problem tudi zato, ker avtomatizacija in sodobna u rbanizaci ja prodira vedno bolj v domače intimno okolje. Ob vsem tem pa se je človek znašel v nezavidljivem položaju. Povečal se je sicer življen jski standard, revolucionarno je spremenil pogoje dela in življenja, ni pa uspel spremeniti sebe in svoje biološke, duševne ter družbene navade. To pomeni, da tudi moderni človek urbanizacije, tehnizacije in avtomatizacije potrebuje za svojo biološko eksistenco naravne faktorje: zrak, vodo, sonce, gibanje v naravi, naravno prehrano in drugo. Veliko teh potreb lahko sodobni človek zadovolji z redno in organizirano športno rekreacijo preko celega leta. Vsak letni čas nudi pogoje za določeno športno panogo, saj si le s težavo lahko zamislimo brez zimskega veselja na snegu in poleti ob vodi. Pomembne vloge rekreativne dejavnosti se zavedajo v veliki meri tudi za to poklicani športni delavci v športnih aktivih in TKS. Zato je povsod v vedno večji meri poskrbljeno za športno rekreativno dejavnost čim večjega števila zaposlenih. Tudi v naši občini ne zaostajamo za temi težnjami. Organizirana je vrsta dejavnosti športnega značaja, z namenom, da se k rekreaciji pritegne čim večje število občanov. Organizirano je rekreativno plavanje, na voljo so TRIM kabineti in TRIM steze, organizirana je skupna priprava na smučarsko sezono in še druge dejavnosti športne rekreacije. Zlasti bi ponovno opozoril občane na možnost redne telesne vadbe v telovadnicah TVD Partizan Trnovo in TVD Partizan Vič. Prvi ima organizirano splošno vadbo za odrasle ob sredah od 19. do 20. ure. Temu sledi rekreativna članska košarka. Na Viču pa imajo članice vadbo ponedeljek in četrtek od 20.30 do 21.30, moški pa ob istem času v torek in petek. Ob sredah pa so mešano od 16.30 do 19. Dosedanji redni udeleženci z veseljem pričakujejo nove člane. Ne odlašajte na jutri, pričnite danes! ŠPORTNE DROBTINICE Na prvenstvu osnovnih šol v košarki, ki ga je organiziral KK Slovan, so se dobro odrezali tudi učenci OŠ O. Kovačič. Z dobro igro na turnirju so zasedli drugo mesto in s tem ponovno dokazali, da košarkarska tradicija te šole ne bo splahnela. Dobro vodstvo. Čeprav se pričenja smučarska sezona, plavalci PK Ljubljane ne mirujejo. Med prazniki ob 28. novembru je del tekmovalcev nastopil na mednarodnem tekmovanju v Gradcu, drugi del pa je po štiridnevnih pripravah v Lipici pomeril svoje moči z vrstniki iz drugih slovenskih klubov. Preizkus moči nikoli ne škodi. V naši občini smo letošnje leto dobili tudi državnega prvaka v avtomobilizmu. Prvo mesto ob koncu tekmovanja je zasedel Miha Simončič v razredu do 785 ccm. Z uspešnimi nastopi na rally tekmovanjih po vsej Jugoslaviji je na koncu zasluženo slavil. Čestitamo! Končan je jesenski del nogometnega tekmovanja na področju TNZ Ljubljane. V ljubljanski ligi so nastopali tudi predstavniki naše občine in zasedli naslednja mesta: 5. Krim, 9. Podpeč-Preserje. Med mladinci pa so bili na lestvici više uvrščeni nogometaši Podpeč-Preserje in za njim NK Krim. Uspešna pomladanska sezona? Na ogorčeno pritožbo člana ekipe TKS na orientacijskem teku v Medvodah tovariša Černoša, da je uspeh ekipe znan in da jih ni ovirala megla, se iskreno opravičujem. Ekipa je zasedla 41. mesto. Upam, da bo noga ostala tako nezlomljena! \___________________________________________________/ prostovoljno delo 7 POT 00 USPEHA "»jaktua”^*'.1 ®as'*s'c'm domom, ki ga je že načel zob časa? je bila nekaj časa SeVeda n e^5a tema pogovorov gasilcev v Vnanjih goricah. Odgovor je bil 2Kraditev *>rost’ sai ie ostala samo ena možnost — adaptacija, ki naj zajema ^Se tosmo°V'h San',arijv obliki prizidka ter prekritje strehe^asiIškega doma. kodo i>rr,k S1 ilan' stavili kot nalogo že vspomladanskem času z upanjem, da 2vCsn k°nČana Pred z'mo * ^okutne (°S • smo Poprijeli za delo, najprej pa uredili vse potrebno v zvezi natti vsj pret?C^°’ ^o^rii gradbeni materi al in pričeli z gradnjo. Pomagali so de|a ivalci našega kraja, nekateri celo s prek 100 urami prostovoljnega ^kom v v""0 .re^emo’ ria smo dosegli to, kar smo želeli. Gasilski dom s pri-1,1 RR dokonč^'*' g0ricah ‘ma novo s,rerio. Z deli bomo nadaljevali spomladi želja n0 ob 80-lctnici obstoja našega gasilskega društva. P* »e zahval ^’ V Prihodnjem letu reahziramo^zadane si naloge, krajanom jujemo za pomoč in jim želimo SREČNO NOVO LETO 1977! GASILSKO DRUŠTVO VNANJE GORICE JJRJA CIVILNE ZAŠČITE ^NOTRANJIH GORICAH a'tt'Vnimj |jnt za^šite v KS Notranje Gorice—Plešivica je vsekakor med L ^ks, Urjzj' nOVembra j* izvedel že druge vaje v letošnjem letu. i,?,eri je takoi r ^ S° liUr'r^ *e z'e,e'i po terenu, sestal se je štab civilne zaščite Vr,e Skupno«:!2«' ° Potekn vaj. Na vzhodnem delu območja naše kra-arsko posloni •SC ^0),,v ,r' žarišča požarov in to »Žabnica« kjer gori gospo- 1 F m stanovanjska hiša. tam je tudi 5 ranjencev. V istem trenutku sc pojavi požar tudi v bližini Zadružnega doma, to je v stanovanjski hiši Šebenik Alojza in v gospodarskem poslopju Franca Lenaršiča kjer je 7 težko ranjenih. Že se zbirajo enote na zbornih mestih, pripravljajo opremo in čakajo ukaze. Enote red in varnost že zavarujejo važne komunalne objekte Zadružni dom, kje je sedež štaba CZ, železniško postajo, šolo, rezervoarje za vodo, tra-fopostajo, pa tudi promet na cestah že usmerjajo. Gasilci že zapustijo gasilski dom, sirena na avtomobilu žalostno zavija in naznanja, da so v akciji. Ena skupina z motorno brizgalno oddirja v Žabnico druga skupina pa z hidrantnim nastavkom na hidrant proti Zadružnemu domu. Takoj za njim pa enote prve pomoči, ki so na terenu numudoma nudile prvo pomoč ranjencem in jih odnesle na zbirno mesto za ranjence, od koder so bili odpeljani v bolnico. Enota za veterino je morala izprazniti hlev in trem govedom nuditi prvo pomoč. Ves čas vaj je bil v celoti prisoten odbor za SLO. Med vajami, kljub našim pozornosti, se je vrinila skupina vohunov z orožjem in fotoaparatom, nekaj od teh je naša varnostna služba prijela in oddala štabu civilne zaščite. Po vaji je zbor za Zadružnim domom. Ekipa za socialno delo in preskrbo je delila topel čaj. Skoraj 100 zbranih pozdravi poveljnik štaba, zahvali se za udeležbo in dobro izvedbo vaj, zbrane pozdravi tudi predsednik krajevnega SLO Jože Saje. VESELO V NOVO LETO V Notranjih goricah se že vneto pripravljamo na zaključek starega leta. Najmlajše bo obiskal dedek Mraz, za najstarejše pa bo »pogostitev starčkov«. Tako je poskrbljeno za dve generaciji, kaj pa ostali? Vsako leto je v dvorani zadružnega doma silvestrovanje. Organizator letošnje prireditve bo naše Gasilsko društvo, ki bo po svojih močeh poskrbelo za kar najlepše slovo od starega leta. Izkupiček bo namenjen popravilu gasilskega doma. Zato vabimo vse krajane, da se v čimvečjem številu udeležijo novoletnega praznovanja, v novem letu pa jim želimo mnogo zdravja in osebne sreče z željo, da še vnaprej tako tesno sodelujejo z nami! Gasilsko društvo Notranje gorice-Plešivica POJASNILO Bralcem glasila kot tudi viški občanki, ki nam je poslala prispevek pod naslovom »Še beseda o Večni poti in živalskem vrtu«, smo dolžni pojasniti, da je v omenjenem prispevku, ki je bil objavljen v zadnji številki našega glasil^ prišlo do neljube napake. Med stavljenjem se je vrinilo več napak, ki jih sedaj popravljamo. V drugem odstavku mora biti izpuščeno besedilo v oklepaju, v tretjem odstavku pa se besedilo glasi v šesti vrsti: Torej morda kure, občasno piščančki, domači zajčki, petelini, ki jih imajo otroci tako radi in jih poznajo iz pravljic..., pravilno pa se mora glasiti tudi koleselj in ne kolesej! V______________________ J ZIMSKA SLUŽBA V zimskem obdobju ovirata cestni promet sneg in poledica. Dokler na novo zapadli sneg ne doseže večje debeline kot 15 cm, ne pomeni v ravninskih predelih posebne zapreke za promet, nasprotno pa postane lahko na strmih klancih resna ovira za motorna vozila, če niso opremljena z verigami. Zastoji v prometu na račun zimske službe povzročajo veliko škodo za gospodarstvo in s tem izpad narodnega dohodka. Prav tako je lahko nepravočasna in neučinkovita zimska služba vzrok za težke prometne nesreče z veliko gmotno škodo ali celo s človeškimi žrtvami. Zaradi tega ima cestno-vzdrže-valna služba nalogo, da vzdržuje na cestah tudi pozimi stanje, ki zagotavlja nemoteno razvijanje prometa. Za smotrno in ekonomsko delo pozimi je potrebna dobro pripravljena organizacija, ki vsakega delavca poimensko zavezuje dolžnosti. Z naglim razvojem gospodarstva in s tem v zvezi zlasti še cestnega, je tudi zahtevnost zimske službe iz leta v leto večja. Pred 10 leti je bila še večina cest na izven področjih plužena s konjskimi vpregami in plugi, ki so jih prebivalci posameznih vasi napravili sami. V mnogih primerih so prebivalci tudi na lastne stroške plužili posamezne odseke cest, medtem ko danes zahtevajo to od družbe — občine, kolikor pa se vključijo v zimsko službo, zahtevajo primerno plačilo. Zimska služba postaja zaradi tega vse dražja, še posebno v zadnjem času, ko praktično ni več zaselka ali vasi, kjer ne bi imeli vsaj eno motorno vozilo, ki mora vsak čas priti do zdravnika, trgovine, pošte itd. V primerih večjih padavin pa prav zaradi neprimerno ozkih cest te po večkratnem pluženju postanejo preozke in jih je treba razširiti, največkrat s težko gradbeno mehanizacijo, ker čelni plugi tega ne zmorejo, to pa zahteva zopet dodatna finančna sredstva. Odstranjevanje snega na lokalnih in cestah s čelnimi ali vlečnimi plugi se opravlja na vseh imenovanih ulicah in cestah, katerih širina in utrditev ustreza tehničnim pogojem pluženja z delovnimi sredstvi izvajalca do debeline 30cm snega. V primeru, da v roku 24 ur zapade več snežnih pada viruse celotna mehanizacija preusmeri na pluženje cest ter ulic^po katerih poteka javni potniški promet (mestni in primestni), nato sledijo tranzitne ceste, važnejše dovozne ceste iz strnjenih naselij in ceste, ki povezujejo prehrambene centre, bolnice, reševalne postaje itd. Vse ostale ulice in ceste se očistijo po prenehanju padavin večjega obsega v najkrajšem možnem času. Sicer pa se na mestnem območju praviloma prične pluženje, ko zapade 5 cm snega in ko še sneži, na izvenmestnem območju pa pri 15cm in ko še sneži. Zimsko službo na območju mesta Ljubljane vodi in organizira mestni štab. Medsebojni odnosi med SML in odgovornim izvajalcem se vsako leto urejajo s pogodbo, tako kot je urejeno za druge kolektivne komunalne storitve. Pravna podlaga za ureditev medsebojnih odnosov pa je odlok o ureditvi zimske službe v Ljubljani. Mestni štab zimske službe je poseben stalni organ SMLozi-roma IS. Tajniške posle zanj opravlja oddelek za komunalne in stanovanjske zadeve, gospodarstvo in promet, sestavljajo pa ga ustrezne službe po službeni dolžnosti. Navedena organizacija velja za mestno območje (po GUP), katerega naročnik in plačnik del je Skupščina mesta Ljubljane. Na izvenmestnih območjih občin so ti odnosi urejeni pogodbeno med izvajalci del in posameznimi občinami, ki so tudi plačnik del. Na našem območju zimske službe v sodelovanju s podrejenimi delavci ter nadzornimi in inšpekcijskimi organi usklajuje celotno delo v zimski službi. Med delom in po končanem delu skupaj z nadzornim organom ugotavlja obseg in kakovost del, pomanjkljivosti in predlogi pa se vpišejo v gradbeni dnevnik obojestransko. Organizacijo zimske službe je potrebno vsako leto dopolnjevati in prilagajati tehnološkemu napredku. Delo z uvedbo mehanizacije je opravljeno hitreje, vendar se na začetku srečujemo z večjimi stroški in z navidezno dražjimi storitvami. Prav pri tem pa so bili s pomočjo Zavoda za analize in cene določeni tako imenovani »liksni stroški«. To so stroški, ki jih imajo posamezne delovne organizacije z. zimsko službo, ne glede ali je sneg ali ga ni. To so npr. specialni stroji, ki so uporabni samo pozimi — plugi kreze, posipalci ipd. Veliko vlogo pri uspešnem izreševanju zimske službe ima tudi poročevalska služba. Izvajalci zimske akcije morajo imeti vseskozi jasno sliko o stanju cest, da lahko v primeru potrebe ukrenejo vse potrebno za hitro odstranjevanje ovir in za obveščanje javnosti. Prva dolžnost po končani zimi je proučitev vseh napak, ki so se dogajale v času zimske akcije. Kritično je potrebno pregledati delo ter na ta način zbrati izkušnje, ki bodo služile pri naslednjih zimskih obdobjih. alojz Čepon ŽIRIJA ZA PODELJEVANJE PRIZNANJ ■ OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA | PRI MESTNI KONFERENCI SZDL LJUBLJANA KOMENSKEGA 7 RAZPISUJE ZA LETO 1977 80 SREBRNIH PRIZNANJ OSVOBODIM FRONTE, ki jih hunto podelili za območje ljubljanskih občin ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda — 27. aprila 1977. Priznanja bomo podelili posameznikom in organizacijam na območju mesta Ljubljane za dosežke trajnejše vrednosti v družbenopoli*.. tični dejavnosti, razvijanju samoupravnih odnosov in uveljavljanju revolucionarnih tradicij Osvobodilne fronte. Žirija bo predvsem upoštevala delovne ljudi, občane in njihove organizacije, ki so sc posebno izkazali in so še dejavni pri uresničevanju; idejnopolitičnih nalog SZDL, v družbenopolitičnih in družbenih orgu nizacijah. organizacijah združenega dela, samoupravnih in družbenopolitičnih skupnostih, še posebej pa pri socialistični vzgoji mladine. Pri tem bomo upoštevali tudi mlajše družbenopolitične delavce. Izbral bomo zlasti tiste, ki za svoje družbenopolitično delo še niso dobil pomembnejših družbenih priznanj, odlikovanj in nagrad. Predloge za srebrna PRIZNANJA OF naj pošljejo predlagatelj' (družbenopolitične in družbene organizacije, organizacije združenega dela, društva in drugi družbeni dejavniki) komisijam za podeljevanj* Priznanj OF pri občinskih konferencah SZDL oziroma mestni žiriji najkasneje do 15. januarja 1977. Kasnejših predlogov žirija ne ho mogla upoštevati v letu 1977. Žirija za podeljevanj* Priznanj O? pri Mestni konferenci SZDL Ljubljane Komenskega 7 NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA Ob novoletni križanki razpisujemo tri enakovredne nagrade po 400f00 din, ki jih bomo izžrebali izmed pravilnih rešitev - Rešitve pošljHe $ 5. januarja na naslov: »Naša komuna« Trg MDB 7/1 z oznako »novoletna križanka« — Imena nagrajencev bomo objavili v januarski ^ vilki. srednjeveški POTUJOČI pevec DEL LJUBLJANE V CENTRU PISEC ROMANOV BRCA, SUNEK DINASTIJA IGRALEC SHARIF ROKOME- TAŠICA TORTI OSEBNI ZAIMEK OBLIKA CVETA TONE PAVČEK PLAT OSCAR ISAAC OTON TORKAR SEŠTEVEK JETRNA KLOBASA EMILIJAN CEVC BOJAZEN SLAVKO NOVAK VARNOSTNO OBVESCEVA SLUŽBA (KRATICA) GRŠKI BOG VOJNE DROG V KOZOLCU ŠAHIST IVKOV VARNOSTNI SVET MURSKA SOBOTA MOČVIRSKA RASTLINA INTRIGANT ALIDA VALU NATRIJ LUČAJ STAR SLOVAN NADA MLINAR MESTO NA PORTUGALSKEM DINAR STRNlSCE IRIDIJ HOMERJEV EP RASTLINA, KI SLUŽI KOT ZAČIMBA DESNI PRITOK SAVE SINJSKA IGRA MOČVIRSKA PTICA MAJHNA JAMA TELESNA POŠKODBA NOVO MESTO NE MLADA PLIN BREZ BARVE IN VONJA ZIMSKI >0JAV NA DREVJU ITALIJAN (ZANlCLJ.) FINOME- HANIK VZKLIK NA BIKOBORBAH ALUMINIJ OSEBNI ZAIMEK ANGLEŠKO Ž. IME ŽELEZOV OKSID LANTAN ZNAČILNI PRED- STAVNIK RISBA: C.KOVAClC UROŠ IPAVEC LOVSKI PES SATOVJE GLAS TROBENTE UGOVOR, REPOVED LEPENKA GORAN CVIJIC LISTNATO DREVO VELIKO SREČE EZERO IN DRŽAVA V AFRIKI PRI REŠE- VANJU PRITOK UNE STREHA NAD ODPRTIM OGNJIŠČEM NAVIGA- CIJSKA NAPRAVA v« $ SESTAVIL: JOC LIVADA