Dr. Kukovec in učiteljske plače. Bil je torej v Gradcu med nemškimi uSitelji geaeral Narodne stranke. In ta narodni general je go¦voril v Gradcu seveda — nemško; niti besedica mu ni prišla iz ust v slovenskem jeziku. Korajžen kakor je, ta mož ni protestiral proti terau, da so Slani nemSkega, Lehrerbunda na letakih zmerjali naše mladeniče, da so Šentjursko kmetijsko šolo posvinjili. Ne samo, da ni protestiral, tudi niti prosil ni ponižno, naj bi vendar člani nemškega Lehrerbunda slovenskih mladenieev ne zmerjali vefi s svinjami. Pozabil je tudi nemške in nemškutarske u&itelje po spodnještajerskih mestih in trgih opozoriti na to, da ni njihova !glavna vzgojiia naloga ponemčevanje slovenskih otrok' in sejanje najhujše in najodurnejše narodne nestrpnosti proti slovenskemu narodu. 'To povedati v> Gradcu, za to mož ni imel poguma. VefinemŠSinar je odprl usta ter v nemšBini izjavil: zvišanje učiteljskih plač je pri spodnieštajerskih kmetih prav popularno, to je, prav priljubljeno. Dobro je, da je mož to izjavil v nemščini, ker menimo, da bi mu slovenska beseda pri taki izjavi zaostala v grlu. Se nikdar ni bilo nobenemu ljubo, Če mora vefi plaSevati, posebno, 6e se v tem sluSaju še vzame v poištev, da so učitelji, ki zahtevajo zvišano plafio, s prav malimi izjemami popolnoma udinjani in politično zasužnjeni Narodni stranki, in da naša krščanska kmefika stranka nima po deželi hujših nasprotnikov, kakor so liberalni učitelji. Zgodovina volitev v politične zastope na Stajerskem je in ostane neovrgljiv dokaz za to. Toda pustimo danes to stvar, ker ni izkljufeeno, da bo učiteljstvo vendar enkrat spregledalo in uvidelo svojo veliko politiSno zmoto. Dandanaišnjl se gre na Štajerskem za velikb večje reči^ Slovenci bijemo obupen boj za obstanek. V tem boju so bili naši deželni poslanci prisiljeni, poseči po najostrejšem opozičnem orožju, po obstrukciji, ker ohola svobodomiselna nemška večina v svoji skrajni -mržnji zoper Slovence tepta z nogaim naSe naiskromnejše zahteve, In ravno ta nemška svobodomiselna stranka je sedaj v velikih škripcili,. Nemški liberialni učitelji, najzvestejši agitatorji za nemSko svobodno Tnisel in najdelavnejši priganjaSi za nemško liberalno «tranko, so se namreS v svojem teženju po zvišanih plačali spuntali proti liberalni stranki in pretijo, da bodo izstopili iz Siidmarke iz Sullerajna in vseh obrambnih in izobraževalnih nemškili organizacij, ako so jim takoj ne poviša plača.. Nekateri so to grožnjo res že tudi izvršili. Povišanje uSiteljskih plač bi naj torej omogoftilo nadaljno delovanje učiteljev v teh, nam Slovencem do kosti sovražnih obrambnih dru§tvih_ In v teh raz. merah pride slovenski liberalni poslaneo ter izjavi, da je povišanje uciteljjskili plafi pri spodnještajerskih kmetih prav popularno. Pri našem slovenskem ljudstvu naj bi nič ne bilo tako priljubljeno, kakor z povišanjem učiteljskih plaft pomagati k temu, da morejo nemSki učitelji po Sudmarki in ŠulJerajnu dalje delovati za narodni' pogin slovenskega ljudstva? Ali je že kedaj bila od kakega slovenskega štajerskega politika izgovorjena vefija politiSna neresniea? MogoCe je dvoje: ali namreč Narodna stranka ne pozna v tem vprašanju pravega mišljenja na§ega kmečkega ljudstva, ali pa ne govori resnice. V obojnem slučaju ne sodi za zastopnico naSega kmeta. In že iz tega lajiko spozna naše kmečko ljudstvo, kako uslugo je storilo samo sebi s tem, da je lažnjivi liberalizem pri volitvah vrglo ob tla. Pri naslednjil. volitvali, in najsi bi tudi kmalu prišle nove deželne volitve, bo to izvršila še bolj izdatno, in sicer tako temeljito, da bo naS lažnjivi in sleparski liberalizem popolnoma obležal s polomljenimi kostmi na tleb.,. Potem ne bo ve5 mogel javnosti farbati, češ, da kmečki davk.oplačevalci ni8 ne nasprotujejo povišanju uSiteljskili plač in da je Stajerska tako davčno-močna, da kar lahko prenese povišanje deželnih dokla<^> En sam pogled na gospodarsko stanje kmečkega ljudstva dokazuje, dakinet že seda] z največjo težavo zmaguje davSna bremena ter da že obupno stoka pod težo raznih placil. Pa gre slovenski liberalcc med nemške liberalce ter javno izpove, da more kmečk.o ljudstvo prenašati Še veo davka! Ali je liberalec ljudski, krae5ki prijatelj? Se nikoli ni bil in nikoli ne bo! Njega goni le ljubezen do liberalizma, stroške za to ljubezen pa bi naj plačalo ljudstvo; ljudstvo bi naj plačalo liberalneaiu ufiiteljstvu večjo pla8o. To je liberalna Ijubezen do kmeta! Dr. Kukovec je na nemškem iifiiteljskem zborovanju v Gradcu pozval učitelje, naj vstrajajo v svojem boju in naj skrbijo, da ostane železo vroče. Potemtakem so si slovenski in nemški liberalci edini v tem, naj preneha slovenskaiobstrukcija v deželni zbornici in naj deželni zbor zafine delovati, da se raorejo zvišati učiteljske plače in se v to svrho zvišajo dež. doklade, Za vse druge nujne naže gospodarske zahteve liberalcem ni nie mar, Slovenska ktnečka zveza sg ne bo dala splašiti po ropotu, ki ga vganjajo združeni nemški in slovenski liberalci. Ona premotriva vprašanje slovenske obstrukcije z višjega stališča, stališča narodnih, politiftnih in gospodarskih zahtev našega celokupnega slovenskega naroda na Spodnjem Štajerskem. Narodni in gospodarski blagor našega ljudstva je cilj našim poslancem!