r'v
Prvi slovenski dnevnik v h Zjedinjeniii državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov.
L	A
Has
Naroda
/

List slovenskih delavcev v Ameriki

The liTst Sloveni c Daily in
the United States. Issued every" day* except Sundays and Holidays.


TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR.
#
Entered as Second-Olaas Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON PISARNI!: 1279 RECTOR.
NO. 196. — ŠTEV. 196.
NEW YORK, TUESDAY, AUGUST 21, 1906. — V TOREK, 21. VELIKEGA SRPANA, 1906.
VOLUME XIV. — LETNIK XIV.
Po katastrofi
v Chile.
Potres v republiki Chile je končan in požar v Valparaiso je pojasnjen. Energična pomoč chitenske vlade. V Valparaiso je usmrtenih 500 osob.
V TACU IMAJO 50 MRTVECEV IN 150 RANJENCEV. — ŽIVILA IN ZDRAVILA. — KONJIČA LOVI ŽIVINO ZA VALPARAISO.
Denar za oškodovane državljane. — Položaj v Santiago se izboljšuje.
OGROMNA ŠKODA; TRGOVINSKA KRIZA PRETI.
-o--
Vai)i;irai>". Chile, 21. avgusta. Potres v Chile je prenehal; |*>žari so poga.-t ii in oblasti, kaLor tudi prebivalstvu m<-t Valparaiso m Santiago tekmujejo med seboj. da olajšajo bedo prebivalstva in ranjencev. l>«rba pomožne akti je se je pridela.
Prva jHirixila <> škodi in številu Usmrtenih ><> bi a zelo pretirana. — ljinl- v.» ~e je -e.laj jM»mirilo, t:» leni-boij, kertizvedenri zatrjujejo, da se ni bati .a-laljneza j<otr»--a. Razvaline ne "daj marljivo preiskujejo m za
V Santiiru uafbirajo denar, oblo'io in ie>tvine za prebivalce v Valparaiso.
Matenjehio ikodo eenijo od 20« do 300 milijonov dolarjev.
I/. Hiu-no- Ay re-. Argentina, se jk>-riH-a. da tamkaj tudi nabirajo denar za Valparaiso in da l>ode ar«rentin*k% \lada v to svrho dovoli.a vee;o svoto.
Santiago de Chile, 21. avg. Ud tukaj -«> p»la!i veliko količin« zdravil in obvez v Valparaiso. Vojni minister in minister notranjih zadev sla odjxitovala v razdejano mesto.	/
Vlada je ukazala provineij maliiim tntendaneijam, naj porabijo povsodi vladin denar, i.ijer je potrebna pomoč*.
S,: akaj dospeli beguaii iz Va'jpa-rai-a javljajo,	je bilo tamkaj
vsled p'trc;.a usmrtenih 500 ljudi. Ta-močuji zap.ri so se podrli in 140 jetnikov je bilo ubitih.
lji.adoii. 20. avg. Iz Valparaiso se brzojavlja tukajsnjej "Daily Mail", da je bilo minuli eetrtek tamkaj <*u-titi 82 potresnih sunkov in od tedaj naprej še 300 nadaljnih.
AmrU-š.ii k<mzul v Valparaiso po-t riuje - j »Osebno brzojavko vse dose-daj znane podrobnosti o tamošnjem potresu, tako tudi izgube vsled i*>-žara.
Santiago de Chile. 20. avg. Tukaj vlada' nepopisna, panika. Vse delo počiva in prebivalstvo biva na prostem. Uradoma se naznanja, da je bilo 55 o-ob ubitih in na stotine ranjen i h. V vsakej ee>ti je kako poslopje razdejano. Jetniki v zaporih t>o se uprli, toda vojaštvo jih je ukrotilo. Orir imen..m Cerro Samta "Lnein. ki d v iga sredi mesta, se je deloma podrl. Nadškofijska palača, zgradba niinisterstva notranjih zadev, ja a< a k<m,rr» sa. knjižtiiea, univerza in vojaške barake -o zelo poškodovane. Tudi cerkve »o pwfkodovane. Tukajšnjo šl .mIo cenijo na fG,«HM),000. Oblasti so preiMtvedale ljudem obiskovati eer-kve in gledišča.	j
Beguni iz Valparaisa so pričeli pri-' hajati s- rnkaj. Senor Grez, kteri je tudi pri bežal v Santiago^, naznanja, da je prvi p. rt resni sunek v Valparaiso traja! zelo dolgo. Hipoma so pri-bežali ljudje na ulice in vse je kri-i*m kriča o rn jokalo. Takoj pri prvem sunku se je podrlo večje število hi.4. Drogi simek je bil mn«20 jaeji in ta je provzroeil, da se je podrla večina hiš v mestnem delu Almendral.
Takoj po drugem sunku je zavladala |*> vsem mertfl popolna tema, katera pa ni trajala dolgo, kajti mesto je pričelo na v?-eh krajih goreti, tako da so bili fj udje še bolj prestrašeni. Kyr so ljudje $k> večini katoličani in e*» torej prazno verni, so nmogi m idil i. da je "sodni dan".
Med razdejanimi poslopji je gledi-š<"e \ ietoria, p<»sk>pje špansko-itali1 janske banke, kolodvor Bellavista in palača kluba de Setembre. Tudi cerkvi Espiritu Santo in l^a Merced sta razdejani. Največja škoda je med lii-šami na. Cal Je Victoria. Vsled razva-
Velikanske dovolitve zadnjega kongresa.
ZADNJI KONGRES JE DOVOLIL ZVEZINEJ VLADI ZA IZDATKE $879,589,185:16.
PODROBNOSTI.
lin, ki leže na ulicah, je hoja nemo«
• a. Avenida de Brazil je popolnoma ona za vojsko in za 40 milijonov več
Washington, 21. avg. Oba glavna klerka za dovolitve zvezinega senata in zastopniške zbornice, Th. P. Cleaves in J. C. Courts, naznanjata, da je 51). kongres za poslovno leto 1907 dovolil skoraj 1000 milijonov dolarjev, oziroma natančno $»79.589,185:16, kar pomenja v prime'ri za prejšnje le to dovoljeno svoto naraščaj za $59, 404,550:20. Največja dovolitev je ona za pošto, namreč $191,695,998:75, potem sledi svota $140,245,500 za pokojnine, ktera je dvakrat tolika, nego
razdejana.
Oni del anesta. kjer stoji carin a rs ki urad in mestna hiša. ni tako poškodovan. toda carinar-Ka palača je v plamenu. Vse j>oln*» hiš je tako po-š:i.>dovanih, da v njih ni mogoče stain* vat i.
Cevi mestnega vodovoda so popokale in voda se razliva po ulični«
Vlada je ukazala vojnim iadijam, ki so vsidra:ne v Talcahuno, da pridejo takoj v Valparaiso i'i 1 1 ~ ~oboj pot robne jest vine. Prebivalstvo je tieij»opisno preplašeno in jedva čafka, <la se i prav i jo železnice, da tako čim preje ostavi nesrečno mesto. Od tukaj st• odšli gasilci v Valparaiso, da pomagajo pri gašenju.
Število v Valparaisu usmrtenih še vedno ni znano, toda to Število bode zelo veliko.
.Med potresom so jetniki tukajšnjih zajmrov skuša i bežati in pazniui so bili prisiljeni streljali med nje. M nošo ljudi je tudi umrlo vsled strahu. Ker brzojavna zveza z deželo se ni popravljena, tudi ni znano, kolika šk^ida je ni ' " ATi sta Village, Casablanca, Sail Felijke, Iianeairua in druga so v razvalinah. V Coneep-eion je mnogo ljudi ubitih in ranjenih. Razdejana so tudi mesteca Ren-*ro. San Fernando in San Antonio.
Lima, Peru, 20. avg. Iz Valparaiso >e jKiroča, da so skoraj vsa mala mesta in vasi ob chilen^ietm obrežju poškodovana in da je mnogo pojxdno-ma razdejanih. Tukaj se zatrjuje, da je 7000 ljudi usmrtenih. Obrežno mestece Mincha se je pogreznilo v morje. Tudi Li.Lrua je razdejano in je izgubilo skoraj polovico prebivalstva ter večino najlepših poslopij
Tudi južno od Valparaisa je potres napravil veliko škodo, zla-sti pa v mestu Coquimbo, ujer je mnogo ljudi ubitih.
Santiago de Chile, 21. avp:. Materi jelna škoda v Valparaiso sega v stotine milijonov. Tukajšnje ulične železnice so zopet pričele s prometom. Položaj se počasi jasni in meščani so u stanovili pomožni odlK>r. V Valparaiso vlada še vedno popolna konfuzija. Ljudje iščejo obupani svojce in prijatelje. Večina prebivalcev, biva sedaj ob morskem obrežju in v parkih. Kljub temu pa čete povsodi vzdržujejo mir in red. Vojaške ambulance iščejo povsodi mrtvece in ranjence, kterili število še vedno ni mogoče dognati. Na nekem kolodvoru so našli 50 trupelj. Največji hotel v mestu ni bil poškodovan in gostje so prišli srečno na prosto. Od tu je odjezdila ska-drona konjiče proti Valparaisu z nalogom, v jet i vso živino, ktero najdejo na |>otu in jo prepeljati v Valparaiso.
V	Tuleali je bilo 50 osob ubitih in 150 ranjenih.
V	Melipilli bodo morali podreti vse hiše. To velja tudi o Salvadorju in S. T urinu. V Llailai se je podrlo 70 hiš in v okraju Terreniote je vse polno vasi razdejanih. V okraju Amagada so se podrle skoraj vse hiše. Nek grič med Valparaiso in Vina del Mar se je pogreznil.
Potres na Martinique.
Fort de France, Martinique, 20. av-susta. Včeraj-zvečer je bilo tukaj čutiti več jakih potresnih sunko\.
ja, nego dovolitev za mornarico.
Beli in zamorci. Preprečeno lincanje.
V	TAMPI, FLA., SO SKUŠALI LINČATI ZAMORCA WILL
L AWRENC A.
V	Mount Vernonu, O., so napadli za-
morci belega trgovca.
V GEORGIJI.
Yahta zgorela.
Branford, Conn., 20. avg. Velika yahta, last Henry C. Roweja, je zgorela do vodne gladine, ko je bila usidrana ob vznožju Rowejevega zemljišča. Škoda znaša $10,000.
Tampa, Fla., 21. avg. Maršal Ix>-*ran je z velikimi nevarnostmi dovedel semkaj 22 let starega zamorca Will Lawrence, kteri je skušal posiliti 13-letno hčerko železniškega uslužbenca Da visa. Xa potu so lincarji večkrat skušali zamorca lineati.	\
Mount Vernon. O.. 21. avg. Včeraj zvečer je le malo manjkalo, da tukaj ni prišlo do bojev med belimi in za-morei. Trije zamorci so namreč napadli belega prodajalca Arnolda, ktc-remu so skoraj razbili lobanjo. Policiji se je le z velikim naporom posrečilo napraviti v mestu mir.
Atlanta, (Ja., 21. avg. Včeraj zjutraj je blizu mesta napadel nek zamorec gospodično Ethel Lawrence iz Londona (Anglija) in njeno 131etno nečakinjo, ko sta nabirali cvetlice Gdč. Lawrence so kasneje našli ljudje, ktere je poklicala njena nečakinja, umirajočo. Zamorca dosedaj še niso dobili.
Fremont, N. C., 21. avg. Blizo tukajšnjega mesta našli so truplo 161et-ne hčerke farmerja Waddela. Na njenem truplu je poznati, da je bila posiljena na potu k nekej svojej prijate ljici. O morilcu ni ne duha ne sluha, toda ako ga dobe, bode signrno lin-čan.
-0--
Vročina v Iowi in Kansasu.
Des Moines, Ia., 18. avg. Po celej Iowi vlada neznosna vročina, ktera je dosegla na množili krajih po 100 stopinj. "Sukaj se je pripetilo vee slučajev solnčarice.
Fort Lilev, Kans., 18. avg. Vojaški manevri so se morali danes prenehati kajti nastala Je neznosna vročina. Toplomer kaže 100 stopinj.. Mnogo vojakov se je onesvestilo.
Revolucija na Gubi. Energično zatiranje.
VODJE ZAROTE PROTI PREDSEDNIKU ESTRADA PALMA DELOMA ZAPRTI.
Nadaljna zaporna povelja proti uglednim. politikom.
VARNOSTNE ODREDBE.
VELIKA HITROST.
Neka družba namerava graditi direktno električno zv jzo iz Chicaga v New York in obljubuje, da bodo njeni vlaki vozili med imenovanima mestoma še enkrat manj časa, nego vozijo sedanji potniški vlaki. To je značilno znamenje sedanjega časa; vsakdo skuša hiteti in bežati proti svojemu cilju, ne da bi pomislil, da je za kaj taeega pred vsem potrebno imeti vztrajnost in da je treba mazati tudi najboljši stroj. S tem nudimo Triner-jevo ameriško grenko vino, ktero o-hrani in poveča moč in jakost s tem, da upljiva na prebavalni sistem in čisti kri. Bledi in bolehni ljudje, brez teka in odločnosti, bolni in obupani, nervozni in za delo nezmožni, bi morali Trinerjevo ameriško grenko vino. Ono jim bode pomagalo tudi v zasta-ranih in kroničnih slučajih. Za želodec ni boljšega sredstva na svetu. V lekarnah. Jos. Triner, 799 So. Ashland Ave., Chicago, 111.
Havana, Cuba, 21. avgusta. Vlada je izdaža nadaljna zaporna povelja v zvezi z odkritjem zarote. Sedaj bodo skušali zapreti še generala Demetrio Duauy Castillo in polkovnika Pino Ouerra, Art uro Asbert, Miguel Liare-na, Evaristo Entonez, Juan Gilberto Gomez in druge.
Včeraj so se ves dan vršila posvetovanja med predsednikom Palma in ministri.
llevolucijonarji dobivajo denarna iz inozemstva, zlasti pa iz New Yorka oil nekega Orestes Ferrara.
Zarotnikov je sedaj 250.
Blizo Pillar del Rio pojavil se je neki sumljiv parnik. Vse obrežne ceste, ki vodijo v Havauo, so zastražene in mno<;o ljudi, kteri so skušali z avtomobili ostaviti mesto, so poslali na-zaj. —
Vstaši so zaplenili včeraj pošto nekega parnika. Vlada je odredila strogo cenzuro za vse brzojavke, ktere se razpošiljajo v inozemstvo.
Havana, Cuba, 21. avg. Sedaj se je tr.i.li v okraju Havana pričelo vstaško gibanje. General Quintin Bandera, kteri se je v vojni za neodvisnost Cu be odlikoval, ost a vi L je z ma'.<o čet< vstašev 12 milj od tukaj oddaljeni Arroyo Arenas. Tej četi pridružila se je iia deželi velika četa dobro oboroženih vstaŠev.
Vlada sedaj tudi sama priznava, da ima Bandera večjo četo dobro oboroženih pristašev. Danes so poslali od tukaj 50 in iz Santa Clara 100 orož-stf.vov v Pinar del Rio, tako da je se daj 000 orožnikov.
Predsednik je imenoval generala RafaeJe Montalvo poveljnikom vseh vojaških operacij proti vstaŠem. — Orožništvo pomnože sedaj na mož.
Vstaši so vladi ni brzojav med Con-solacion del Sur in Pinar del Rio pretrgali. To so storili tudi s telefonskimi žicami. Vstaši so napadli četo poročnika Gre gor io Ro<jue in ;ra ustrelili. Vsa dežela je preplavljena z oklici in pozivi na revolucijo.
Ko se je včeraj popohidne peljal governer Nunez z avtomobilom proti zapadu, srečal je četo orožnikov, kateri so sledili Bandferovim vstašem. Ko je ostavil orožnike za seboj, pričeli so vstaši nanj streljati, vendar se je pa rešil - z begom.
Vstaši se zbirajo blizo mesta Pinar del Rio, ktero mesto nameravajo zasesti. Banderova četa je med Guana-jay in San Antonio de los Banos vjela osem orožnikov, ktere so razorožili in izpustili. Vstaši so tudi napadli več prodajainic in odvedli mnogo konj.
Nameravani napad na francoskega predsednika.
ITALIJANSKI ANARHIST SKUŠAL JE VREČI BOMBO NA PREDSEDNIKA FRANCOSKE REPUBLIKE.
Anarhista, imenom Cirillo Francese, kteri je sumljiv, so zaprli.
V NJEGOVEM STANOVANJU SO NAŠLI BOMBE.
Krvava statistika Razne novosti
umorov v Rusiji. iz inozemstva.
Marseille, 20. avgusta. Tukajšnja policija je zaprla italijanskega čevljarja imenom Cirillo Francese, kteri je sumljiv, da je član zarote, ik.ter namen je ubiti francoskega predsed nika Fadieresn. Umor je nameraval izvršiti povodom predsednikovega ob wka tukajšnje razstave, in sicer z bombo.
V stanovanju imenovanega anarhi sta našli so vse potrebno za izdelova nje bomb. Potrebne materijalije je dobival Francese iz Italije.
Italijana so zaprli na podlagi ne kega anonimnega pisma, v ktero m so bile popisane tukli podrobnosti nameravanega "napada.
4000
PROTI ZAMORCEM.
Prebivalstvo mesta Brownsville, Tex., ponovno zahteva odstranitev zamorskega vojaštva iz Port Brown.
Brownsville, Tex., 20. avg. Semkaj sta dospela major A. P. Blockson od zvezi ne vojske in glavni inšpektor južne divizije, da preišeeta zadnje izgrede zamorskih vojakov 25. pešpolka, kteri tvorijo posadko v Fort Brown.
Inšpektorju so izročili prepise izpovedi vseh meščanov, kterim so zamorski vojaki storili kaj žalega. Dasirav-no ni pričakovati nadaljnih izgredov, zahtevajo tukajšnji meščani povsem odložno, da se zamorske vojake pošlje v kako drugo posadko.
Konj ubil duhovna.
Baltimore, Md., 20. avg. Tukaj je duhovna Rev. Thom. Wooda ubil njegov konj, ko mu je skušal iz kopita odstraniti nek kamen. Wooda so našli na cesti nezavestnega in je kasneje umrl v nekej bližnji hiši, ne da bi se 'zopet zavedal.
MORILČEVA SMRT.
Bančni ropar in večkratni morilec.
Lufkin, Tex., 21. avg. Bančni ropar in večkratni morilec John B. Roper, kteri je še 15. t. m. po noči ubil dva Svoja sojetnika, se je v ječi obesil Pred par dnevi je Roper pripoznal, da je 1. 1802 z drugimi tovariši oropal banko v Languieuru, Tex. On je tudi umoril šerifa Bovda v Arkansasu in mnogo drugih ljudi v Texasu, Louisi-ani in Arkansasu.
PO LINCANJU V GREEN-WOODU.
Governer je odredil zasledovanje in strogo kaznovanje linčarjev.
Columbia, S. C., IS. avgusta. Governer Hey wood se je vrnil iz Green-w<*nja, kamor je potoval, da prepreči linčauje zamorca Bob Da visa. Takoj ko je prišel semkaj, se je posvetoval s solicitorjem Cooper jem od vojnega sodišča v Greenwoodu ter mu naročil da stori takoj -vse potrebno za sodno zasledovanje linčarjev.
ITALIJANSKI NAPAD.
Italijani so v Pennsylvaniji streljali na državne konštablerje.
Wilkesbarre, Pa., 20. avg. V bo-roughu Hughestown je velika italijanska naselbina. Včeraj so Italijani ves dan pili in bili vsled tega tako nemirni, da so njih sosedje pozvali, naj skr-be za mir. Radi tega so prišli na lice mesta ^ržavni konštablerji iz Wyo-min ga. Italijani, kteri so že preje izvedeli o prihodu konštablerjev, so pričeli v temo streljati in tako ranili dva konšt able rja. Kasneje je prišlo več konštablerjev na lice mesta in so ko-nečno napravili zopet mir in red. Pet Italijanov je bilo ranjenih, dva smrtno. —
Denarje v staro domovino
poiiljam«:
» | 20.50 ............ 100 kron,
ca i 40.00 ............ 200 kron,
mm f 204.00 ............ 1000 kron,
sa $1020.00 ............ 5000 kron.
Poštarina ja všteta pri teh vsotah. Doma se nakazane vsote popolnoma izplačajo bres vinarja odbitka.
Nage denarne poSOjatr« IspUsJe dr. poitni hranilni urad t 11. im 12. lutk.
Denarje nam poslati J« najprfliS-neje de $25.00 v gotovini ▼ priporočenem ali registrevanem pismu, večje sake po Domestic Postal Money Order all pa New Tork Bank Draft.
FRANK SAKSES, 100 Greenwich DLieot, New York. 6104 StOlair Ave. JUS. Cleveland, O.
TEKOM JEDNEGA TEDNA UMORILI SO TERORISTI V RUSIJI 43 URADNIKOV IN 58 SO JIH RANILI.
Boji med delavci in dragonci pri U-zovki. Mnogo delavcev ustreljenih.
SMRTNA KAZEN ZA UPORNIKE.
Petrograd, 21. avg. Uradoma se naznanja, da so teroristi tekom minolega tedna po vsej Rusiji umorili 48 uradnikov, dočim so jih 58 ranili. Oblasti so zasledile 50 zalog bomb. Nadalje so revolucijonarji oplenili 0 blagajn in (33 osob oropali. Ropanja na deželi v tej statistiki niso vpošteta.
Varšava, 21. avg. Med 03 civilnimi osobami, ktere so bile povodom zadnjega metanja bomb usmrtene, je 45 čifutov in med 5 aretovanimi metalci bomb so 4 čifuti.
KronŠtad, 21. avg. Včeraj ob jutra-njej zori so tukaj ustrelili 10 osob. ki so se udeležile upora mornarjev dne 1. avgusta in bile vsled tega obsojene v smrt. Med ustreljenimi sta dijaka Ivanov in Nakrijan ter vojni zdravnik dr. Gusarov.
Uzovka, 21. avg. Včeraj zvečer so dobili dragonci nalog razgnati zborovanje premogarjev iz okraja Vjatka. ko so pričeli premogaiyi na vojake streljati. Vsled tega so bili dragonci prisiljeni tudi ustreliti. Več premogarjev je usmrtenih in ranjenih.
Petrograd. 21. avg. Položaj v Rusiji se hitro izboljšuje in ministerski predsednik Stoljpin je prepričan, da bode zamogel uvesti liberalne reforme, še predno se skliče nova duma.
Petrograd, 20. avg. Iz Varšave prihajajo vznemirljiva poročila, kajti bati se je, da tamkaj pride do splošnega klanja Židov. O Poljskej se je vedno mislilo, da se tamkaj cifutom ni ničesar bati, dasiravno je prebivalstvo na zidove zelo ogorčeno. Vsekako pa zamore priti sedaj do vsestranske agitacije proti socijalistom, kteri so po večini zidovi. Protižidovska propaganda je sedaj splošna in proti čifu-tom agitujejo narodnjaki in policija.
ZADNJE PROTIGRŠKE IZGREDE NA BOLGARSKEM POUZRO-ČIL JE GRŠKI METROPOLI T.
Novi guverner na otoku Kritu. — Italijanski minister Tittoni zboleL
ZIMA V AVSTRIJI.
TIHOTAPSTVO Z DIAMANTI.
Devetdeset odstotkov uvoza diamantov se v republiko utlhotapi.
Carinski odbor organizacije impor-terjev diamantov naznanjajo zastopnikom vlade, da tihotapstvo z diamanti in drugimi dragulji pri nas že nikoli ni tako cvetelo, kakor baš sedaj. Samo v minolem juniju importi ralo se je za $30,000.000 diamantov in za $10,000,000 biserov (javljenih carinskemu uradu).
Imenovani odbor pa izjavlja, da se ravno toliko draguljev utihotapi, kajti v imenovanem mesecu se je samo v Parizu prodalo Američanom za $40,-000,000 diamantov.
Sofija. Bolgarska, 21. avg. V Ahio-lu so zaprli grškega metropolita in 40 drugih Grkov in Bolgarov, kteri so obdolžeui, da so izzvali zadnje nemire in boje med Bolgari in (Irki. Potom preiskave se je dognalo, da je bil me-tropolit za nemire odgovoren. Poznane hiše v Aliiolu bo lo /.opt-t zgradili na vladine stroške.
Atene, 21. avg. (lovernerjem otoka Krita je imenovan Zainis. bivši grški m i n is t erski predsedn ik.
Rim, 21. avg. .Minister inpstranih del. Tittoni. je včeraj pri obisku poslanca Sua rdi (Jiamforte v Castello Trescore, nevarno zbolel.
Dunaj, 21. avg. V > edeljo so divjale po Avstriji in Osrrski izredne nevihte. Xa Alpah je padel sneg.
Mehikanski pogodbeni delavci.
Washington, IS. avg. Nadomestni glavni pravnik Charles H. Robb izdal je danes odredbo, s ktero določa, da ni dopuščeno uvažati mehikauske de-lavce }>od pogodbo v Texas, kjer delajo pri železnicah in drugih javni b gradnjah. Delavci, kteri so že na ta način prišli v Texas, se morajo p>slati nazaj v Mexico.
Vladini oddelek za trgovino ir. dela je nedavno dobil naznanilo, dix je radi pomanjkanja delavcev v Texasu nemogoče dokončati razna železniška dela, radi česar je treba importirati pogodl>ene delavce iz Mexike. To naznanilo so izročili pravosodnemu oddelku v rešitev, in ta je razsodil, da je uvažanje delavcev iz Mexike nedopustno.
Sedem osob utonilo.
St. Paul, Minn., 20. avg. V severnej Minnesoti je včeraj utonilo sedem o sob, vse pri kopanju in veslanju po raznih rekah in jezerih.
Gozdni požari.
Millinocket, Maine, 21. avg. Ob Bangor in Aroostock železniei napravili so požari v tamošnjih gozdih velikansko škodo. Tri milje severno od tukaj divja gozdni požar, kterega se ljudje zaman trudijo pogasiti.
Dve dekleti utonili.
Belle Plummer in Marguerite Sharp iz Potsdama, N. T., sta pri vožnji v čolnu po jezeru Massawepie utonili.
Elektrarna zgorela.
Elektrarna v Tannersville. N. Y., ktera je last C. Hewitt Co. v New Yoricu, je zgorela.
Tndi ako je hiša, v kterej prebivate, i ie tako majhna, je v njej vedno dovolj Sidro Pain Expeller proti oelabeloeti in druge bo-Steklenice po 60 in 25 eeotov.
KRETANJE PAŠNIKOV.
Doipeli io:	<
Slavonia 20. avg. iz Reke. Va deri an d 20. avgusta iz Antwerpena. Ryndam 20. avg. iz Rotterdania. s 1092 ix) t niki.
Daapeti imajo: Bordeaux iz Havre. Gerty iz Trsta. Carmania iz Liverpoola. Georgic iz Liverpoola. Bremen iz Bremena. Carmania iz Liverpoola. Ida iz lieke. Bata via iz Hamburga. Baitie iz Liverpoola. Amerika iz Hamburga. La Savoie iz Havre. L/ucania iz Liverpoola. St. Louis iz SSouthamptona. Finland iz Antwerpena. Pannonia iz Reke. Astoria iz Glasgowa. Cevie iz Liverpoola. Giulia iz Palermo. Kronprinz Wilhe'mi iz Bremena. Potsdam iz Rotterdama.
Odpluli so:
Kaiser Wilhelm der II. 21. avg. v Bremen.
Odplnll We:
Tentonic 22. avg. v Liverpool. Statendam 22. avg. v Rotterdam. La Touraine 23. avg. v Havre. Barbarossa 23. avg. v Bremen. Vaderland 24. avg. v Antwerpen. Cedric 24. avg. v Liverpxd. New York 25. avg. v Southampton. Koenig Albert 25. avg. v Genovo, Caledonia 25. avg. v Glasgow. Pennsylvania 25. avg. v Hamburg. St. La ii re ilt 25. avsr. v Havre.
ženo, otroke
Hko si namenjen
» > ali pa sorodnike ter prijatelje v Ameriko vzeti, >iši za pojasnila in vožne cene na: FRANK AKSER, 109 Greenwich St, New York, N. Y, ker tu bodeS najpošteneje in najbolje postrežem Fr. Safcser je priznani zastop* oikvseh ir1-pitnih paro orodnih drui?
"GLAS NARODA"
SJSt slovenskih dclavcev v Ameriki.
USsednik:	Editor
ZMAGOSTJVV VALTAVEC. iJtftrik:	Publishes
FRANK SAKSER, V9 Greenwich Street, New York City-
ii leto velja list za Ameriko . . . $3.00
«* pol J-ta............. 1.50
ta Evropo, za vse ieto.......4.50
" «• pri leta.......2.50
u 44 44 četrt leta...... 1.75
V Evropo pošiljamo list skupno dve ___5t e vi 1 ki.
•GLAS NARODA .ihaja vsaki dan iz-vzetaSi nedelj ia praznikov.
«GLAS NAROOA4*
("Voice of the People")
w»uetl every dav, except S jndavB and Holidays.
Subscription year.y $3.0(1 Advertisement on agreement.
Za oglase ao de^et vrstic se plača 3C tcntov.
Dopiii brez podpisa in osobnosti se ic natisnejo.
Denar naj se blaeovoii pošdiat; do *4on~y Order.	^
Pri sprememb kraja naročnikov trosimo, da se nam tudi prejšnje bivali-Se naznani, da hitreje najdemo naslovnika. - Dopisom in pošiljatvam natedfee "teiicv.
"Gto i Nnroda"
•49 Greenwich Street. New York Citv.
Omejitev šole.
( as <itvoritve ljud.-kth šol se- vedno b»lj bliža in stari>i. ki imajo za šolo fpoxibao «1«-«-«.. skušajo odgovoriti na \*praiitjje: Bodo-li naši otroci pa-idejani Milini, ktcri bodo obiskovali šolo le ]m> j>ar i»r na dan, oziroma kteri Lo.lo d«-kv.:ii It* poind iievneira šolskega }"hrka. Uradniki m> i sk e oblasti na-.ši-ira mesta so izračunih, da i>ode to zim.• iad 100.000 otrok moralo ob-j-k« vati šolo le po pol dneva. M. ii ••: sv '.i'teri morajo obiskovati -olo It j o pol dneva, narašča pod «1» ratič: i m majorjem McClela-j 11 «>d It*j a do leta, dasiravno je o® koi kandidat obljubil, da btnle skrbel za to. ila l»>Hle vsak otrok obiskoval >" 1 k► <<*l« .liii. Te obljube pa nas mayor ni držal, baš kakor mnogi nje-
Najslabše razmere gle.le šol vladajo \ 11-!;.tm ilel 11 Bmoklyn, kjer bode \ č«P|i »-trok ..bi.-kovati - ■ > .1 hi jhil	K« r je prena-
j-ohijeiije šol v Brookl.vuu največje v !:«'; to naseljenih delavskih okra-• . >e bo-l.i mora i tamkaj >koraj vsi otroei zadovoljiti s |H>ludnevnim pod-
V	1; -t ,nn delu (Queens bode zna-' -levilo oti>»k. (.cteri bodo deležni
!-■ . i ■• ■ e-a jhMluka ti"><W) in v i Mi t. . 1 So.le takih otrok nad 30 5 ti-«-, <l:isiraviKi pojema število otrok
L .. 1!M>:. znašalo je število otrok s , ,i itn poduk-m 7s,U00: leta 1 <i '.1-1 je na ^(1,220 in leta i!'--" -:{.0«M». Dasiravno se /.arcore .1 ,.ata:.e.4o izračunati, za koliko j na e vsako leto število učencev, : ski-:»el je may >r >i«-ClelIan le za 62 ti-' ovili -e.ležev v mest.ni!i šolah. N >■ »h- /. imenovanim številom sede/.« v i»*lo gotove dne septembra, ■ - .a na dan pričel ka šole. V resnim b- M.le 1 »a min >1« še par mesecev, predno !>«' io te šole v resnici gotove, ;a.i;i bt iiih p -d jetnikov ni mogoče i ri-iliti, <ia bi se ravna i po pogojih svojih pogodb.
>> a mot a je. ila najbogatejše mesto na svetu ne skrbi za šole in pri tem meče milijone v zrelo raznih trustov. 1
Nogovice.
Se laj, ko smo sredi sezone fcopa-1 a, »rihijajo na dan tudi v tem "-jKjitu?* nove mode. Tako se polt- a iz kopališča na I>>ng Rrancbu, da >e t a mošnji letovišča rji čudijo, čemu dam«, ktere se kopajo ob tamoš-lijem obrežju, več ne oblačijo nogo- • vie. —
Nam se pa dozdeva nova moda zelo pametna, v kolikor pridejo dame v jštev, t-tere -e pokažejo brez nogo- ■ vie. Modeme nogoviee, ktere so dandanašnji v rabi pri damah iz "fashionable" krogov, itak mnogo več ne prikrivajo. Preje so se dame sramovale nositi luknjičaste nogovice, toda sedaj -o umetno luknjičaste nogovice rajno moderne in Iktera ženska le mak« "na se drži", si mora nabaviti
V	prejšnjih časih, ko so se ljudje k< ,.ali le kadar je bilo absolutno potreb: o. bilo je umestwo pri kopanju nogovice sleči, ker so pokrivale vse blato, lii <e je nabralo na nogah. Moderne nogovice pa ničesar več ne prikrivajo in človek si mora itak noge umiti, pred no gre v vodo. Radi tega
s>» dandanašnji nogovice uepotrebne.
Povsem resno moramo t/vre j pro-!■• kovati, da ne bode dolgo trajalo, ko b«-lo dame hodile v kopa/lisca obleče ,• v 44 pikebu-jopiče" mesto v se-danje pal ne obleke. To bode na-daljni korak na pravo pot. Ako gre človek v vodo, ^e mora sleči, ne pa obleči. Vsekako je pa za kopanje
dandanašnji ni -treba več obleči, nego za obi>lk opere ali pa kake plesne veselice.
Z ozirom na ^ se to se zamoremo od Japtmeev še mnogo naučiti. Tam se ljudje kopljejo brez sramu na ulicah pred hišnimi vr^ti — brez plavalnih nlačic. baš kakor pri na.s doma v ko-]»alnej sobi brez nogovie, brez pikebu-jopiča in brez plavalnih hlačie.
Pritožbe, da v kopališčih pomanjšuje m< ž, se vedno bolj množe. Toda jmj našem mnenju se ji i čuditi, da -tajajo mo^lii doma, ko ob morju ne vidijo nič druzega, nego le ženske obraze in kopalne toalete. Vse to pa zamorejo videti mnogo udobneje, ako gredo šetati na 14. ulico in gledajo tam v izložbena okna departmentnih pn>dajalnie.
Spoznanje iz leta 1848!
I.
V '" Jahrbuecher fuer s.avische Literatur" iz leta 1S4S čitamo na strani KlU na.-topni članek, posnet iz "Deutsche Zeitung":
'"Mi nočemo pahniti Avstrije od sebe. mi se le nočemo uda jati in izročati njemu, ki se ne zna nam tlda-jati. Mi hočemo -bistro iskati tistega stališča, iki je more in mora Avstrija v svojem in našem interesu zavzeti na-sproti Nemčiji. V ta namen iščemo pred vsem ti.sti položaj, ki bi ga Avstrija — ne glede na vse razmerje do Nemčije — morala zavzeti po svoji naravi. jh> svojem }>ok>žaju, po svoji kakovosti v političnem svetu, in gotovi smo, da se potem tudi razmerje do Nemčije poda svobodneje. Tisti splošni položaj kaze Avstriji pot na Iztok. Tjakaj se raztezajo nje raz--ežna posestva, tam nudila dežela in narod neizmernega polja za mlado kulturo, tam je široo torišče za novo i i\i.izacijo, za prosvitljeno upravo in /.a svobmlnostno vzgojevalno notranjo litilio. Tam je objednem bojišče asti in slave za velikansko \Tianjo M.litiku, s ktero bi mogla Avstrija zo-i et zavzeti mesto svetovne sile. ki je je }«>d Metterniehovo u]»ravo taktično izgabila. Po našem mnenju nima Av-: i ija tu še le kaj ugibati, če hoče jx)-šteno obstajati in častno napredovati, iimpalc j ^oprijeti se jej je vnanje i>oli-;ike. kakor jo zahtevata nje položaj in nje interes, lotiti se aktivnega ude-ležt v; !ija in zapričeti s pripravljalnim delovanjem v orijentaličnih stva-rt-b. Pravi vnanji jtolitii-ii ni možno -.editi brez primerne notranje polti-ice, na ktero Ikažemo mi: brez duševne in politične povzdige slovanskih plemen! !
Vpliv Avstrije nasproti Turčiji in Rusiji bode tem močneji, če se v ma-','arske in slovanske polke zanese du1-ševna in moralna moč. če se ta plcfne-na p-.tvzdigujfjo iz podrejenosti in za-..emarjenja, če se jim narodnega razvoja ne dovoljuje le pičlo, ampak če se isti :iirbno goji, ako se iste ne bodo "•utili v avstrijski državni zvezi i'e kakor belote, ampak kakor jednake. Av-tiija bode uživala |K>vsem drugačen ugled, alko bode tam, jedino tam, na Iztoku, iskala podlage vsej svoji
litiki. ako se postavi na č?Io svobodnemu Slovanstvu na jugu! V va-i iveaju navdušenja se je klicalo Avstriji, naj se iznebi svoje nemške posesti, naj vzpostavi Poljsko, naj se ut rdi v Carigradu, naj -pod svojo .centralno silo ustanovi novo bizantinsko državo, a i pa naj iz narodnosti te '' mnogo jezične meje med narodi" ustanovi zvezo držav z velikimi svobodami.
To je zvenelo pustolovski, dokler je vladal Metternich. Ali sedaj, ko na Ogrskem neprestano zahtevajo, naj Habsbutržani vsaj svojo poletno rezidenco prelože na Iztok, ko že Sla-vonei in Cehi nastopajo s svojimi zahtevami. da se menda tudi Srbi bližajo, ko se vzpostava Poljske vzlic obljubam, ki so jih sedaj zopet delali •na Dunaju, ne bode dajala trajno pre-prečati, ko to ogromno gibanje pretresa ta del sveta, da se vzdramljajo tudi lene mase Iztoka: sedaj je neiz-sgibno, da se tudi na Dunaju -vzpnejo do drznejših misli take vrste, ako hočejo obraniti eksistenco. Prenovlje-nje avstrijske državne gradbene bode
—	ob zglašenih zahtevah nje članov
—	možno drugače, nego s tem, da se goje in povspešujejo različni elementi življenja narodov v onih fcrajih — na-sprotno ruskemu postopanju uniformiranja in niveliranja: odvračanje ruskega vpliva po svobodi in narodnem razvoju bode tisto sredstvo, s kterim bode Avstrija direktno a.i indirektno mogla nadvladovati Donavo. Jednako varovanje ogrskih, jugoslovanskih in nemških interesov: to je tisto, ki more Avstrijo napraviti veliko in jo oživeti. Tu je vršiti vedike principe narodne, politične, verske svobode in toleranei-je v največjem obsegu, 'ki se sedaj prepoveduje svetu, iker nikjer ne prodira ta evropski klic tako neposredno pod orijentalsko otrplost eksistenc v veri, jeziku in narodnosti. Prastare so tu v teh krajih Tracije naselbine narodov in ver ttrez primesi, ali pa tudi spremembe narodnosti in vere
pod pritiskam in silo brez notranjega sodelovanja. Že v državi Hasarov, že v glavi sv. Štefana se je vzbujalo politično načelo, da bi se tu veram in narodnostim dovolilo jednako položenje in gojenje. Kako 'bi moralo delovati še le na plemena v tej, skozi stoletja tlačeni deželi., ako bi se to načelo upotrebija.lo — ne radi potrebe kakor v Turčiji — ampak iz prepričanja, afio bi lastna eksistenca ne bila odvisna od milosti kakega despota, ampak bi prihajala od svobodnih princi-jk)v humanne vlade. Kdor bi kedaj z delovanjem takega klasičnega duha — kalkor nekdaj macedonsko kraljevo pleme — še enkrat prodrl ta tra-ciška in ilirska plemena, njemu bi bila odprta pot v Orijent, danes kakor tedaj. in zagotovljeno bi mu bilo go-spodstvo na spodnji Donavi. — Vse to, kar omenjamo tu, niso morda le muhe Ikakih^sanjajočih možganov, to so marveč politični načrti, ki so bili že enkrat tu v velikih časih, ali le v Avstriji. Že v letu 1S05 je bila misel Tallevranda, da bi Avstrija dobila Moldavo in Yalahijo, Besarabijo in j Bolgarsko, da se kakor masa ohrani blagor civiliziranemu svetuj in kakor nasip proti Rusiji. To je bilo — piše <.11 — odklonjeno vzlic tisočem dobrih razlogov.
V letu 1890 nasvetoval je nekdo državnemu kancelarju velikansko politiko: Avstrija naj bi v družbi s Francijo zaposela Donavo do Besara-bije, Bosno in Bolgarsko, a- Turčijo naj bi odŠkodovala z novo Rusijo. Ru-ijo pa naj bi premagala in popolnoma odtisnila od vsega vpliva v Evropi-Vzpostavili naj bi Poljsko in v to svr-ho izročila Galicijo. To so bili drzni projekti onih drznih časov: za Met-ternicha predrzni, za te dneve morda ne predrzni, če tudi bi se pred nekoliko meseci še pom is! j ali, pred.no bi se s takimi projekti dozdevali smešni. Ce bi se našli v Avstriji možje, Iki bi hoteli zapričeti takovo politiko, navstalo
Pozdravljam vse rojake širne Amerike in tebi nam priljubljeni dnevnik "Glas Naroda" pa želim obilo naročnikov in predpl ačn iko v.
Mihael Muhvič, predsednik.
Box 156.
Chisholm, Minn.
Dragi "Glas Naroda":—
Nedavno sem se vrnil iz stare domovine ; potoval sem po Avstriji in Italiji in videl dosti zanimivega.
Truli Chisholm se je lepo razvil v tem kratkem času. Zida se vse polno zasebnih in javnih stavb.
Dne 15. avgusta sta se poročila pri nas Mr. Louis Kočevar in gospodična Marija Kočevar. Mlademu paru želimo vse dobro.
V stari domovini se mi ni nič Ikaj posebno dopadlo in to radi Čudnih razmer, ktere silijo leto za letom na tisoče ljudij iskati si v tujini svoj kruh.
Pozdravljam vse!
Štefan Zgone.
bi v obdonavskih deželah vse drugačno življenje in radovali bi se 11a sreči pomlajene Avstrije. In če bi bil postavljen Je prvi temelj za regenera-ijo ogrskega in jugoslovanskega življenja. pripadla bi — čim pride dan pada Turčije — bodočnost v Orijentu njemu, ki je na kopnem najbližji mejaš."
Talko so umevali položaj in nalogo Avstrije v letu 1S4S!!
DOPISI.
Shelburne Falls, Mass.
Dragi "Glas Naroda":—
Iz našega kraja nisem še čital dopisa. Danes ne poročam nii veselega, ampak le žalostno.
Dve naši rojakinji, Jera Kranjee in Jožefa Kocjan, ste .-li na sprehod po železnienem t inn. Kar prideta dva v.a-ka od nasprotnih strani j tako nana-iiloma, da se nista imeli kam umakniti. Nesrečnici sta zgrabila vlalxa in ju ra zmeša rila tako, da sta ostali na mestu mrtvi.
Jera Kranjec je bila stara 24 let in je bila doma j z župnije Bučka na Dolenjskem. Druga pa je imela še le 17 let in je doma iz Stopnega.
Obe sta bili pridni in marijivi*ter sti obilo pomagali svojcem. Obe zapuščati stariše v starem kraju, kakor tudi p) več bratov in sester.
Naj jima bode žemljica lahka!
Pire.
*
Baltic, Mich.
Cenjeni g. urednik:—
Prosim, natisnite teh par vrstic v našem priljubljenem listu "Glas Naroda".
Mi tukajšnji Slovenci smo si ustanovili novo podporno društvo svetega Florjana, ktero bode pristopilo k Ju-goslovanski Katoliški Jednoti in se nas je vpisalo lepo število 31 članov. Dasi imamo že društvo svetega Matije, spadajoče v Slovensko-hrvatsko zvezo, smo ustanovili še jedno, da rojaki lahiko pristopijo k jedn^nu ali drugemu podpornemu društvu in Jednoti.
Imeli smo sejo in volitev. V odbor so izvoljeni: Mihael Muhvič, predsednik; Jos. Dovrin, podpredsednik; Mihael Florjancič, I. tajnik; Anton Mušič, II. tajnik; Josip Lašič, blagajnik; Ivan Barič, zastopnik. Odborni-Iki so: Marko Bukovac, Pavel Luka-nič, Jurij Šutej, Ivan Verderbar, Rok Tomac. Mat. Či'baŠek, maršal. Bolniški obiskovalci: za South Range Matija Ožanič, za Baltic Jakob Bano-
vec. —D
Podporo smo določili 15 dolarjev na mesec. Za 5 dni mož ne dobi nič, če je doma manj kot 30 dnij; ee je doma 30 dnij, 'dobi tudi za teh 5 dnij podporo.
Seje se bodo vršile vsako tretjo nedeljo v meecu popoldne ob 2. uri v Ba-ričevi dvora-ni na South Range. Pristopnina je majhna, za zdaj 3 dolarje.
Zatorej, rojaki, iz Tjimounta in Cooper Range pridite in vpišite se v društvo. Če se bodemo Slovenci združevali in podpirali kogar kakšna nesreča zadene, potem bodemo dobro shajali
Sparta, Minn. Dragi "Glas Naroda":—
Od vseh strani j se bere ,od nesreč. Tudi pri nas ne počiva. Pri nas je zadela grozna nesreča rojaka Marka Butalo. Sel je v rov in misiil postaviti mino. A iz neznanega vzroka eksplodira ta, iko jo je še držal v roki. Nesrečneža je raztrgalo na drobne kosce. Dobili smo po jami le posamezne raztegane dele njegovega života. Pokopali smo ga dostojno.
Pokojnik je bil doma iz Radincev pri Starem trgu in je bil član društva sv. Jožefa št. 20 J. S. K. Jednote. Tukaj zapušča žalujočo ženo in tri brate.
Naj v miru počiva!
Ivan Zalar.
Denver, Colo.
Dragi gospod urednik:—
Ni še dogo. ko smo čitali dopis iz Denverja; a žal, da je bil neresničen in je provzročil le prepir v našem društvu1, iker ga je pisal neki neud slovenskega društva in kteri sploh še nikdar ni bil član kakega društva J. S. K. J. Obžalovanja je vredno, da je prišlo tako daleč, da se je moral voliti novi odbor zaradi netočnega dopisa. Izvoljeni so bili:
Predsednikom Ivan Pdkec; podpredsednikom Alojzij Andolsek; I. tajnikom Ivan Debevc; Ii. tajnikom Josip Erjavec; blagajnikom Ivan Kapš; ; zastopnikom Ivan Cesar; pre-gledovalei knjig: Fran Andolsek. Ivan Jakša in Fran Grande; zastavonoša društvene zastave Jakob Meden, zastavonoša ameriške zastave Andrej Jarc: za bolniški odbor: Josip Mavc. Anton Lun,ka, Ivan Pristavec; vratarja: Jernej Korošec in Anton Sever; maršal Pavel Varkov.
Kar se tiče dela. je tukaj po navadi; delo se lahlko dobi. seveda so j ako težka dela.
Z bratskim pozdravom
Ivan Debevc, I. tajnik.
Ethel, Wash.
Cenjeni g. urednik:
Naša nase lbina je majhna, a vendar polna novic. Nedavno se je vračal naš rojak Marko — priimek je i talk stranska stvar — precej pozno domov iz neke parite žage. Sredi pota sreča naenkrat pet ali Šest medvedov, kteri so se baje lasali meti seboj. Mauko je bil naenkrat ves potan; ves zmučen je prisopihal domov in pripovedoval o čudni družbi.
Ljudje pa mu nič kaj- ne vrjamejo, dasi trdi Marico z vso gotovostjo, da so bili pravi med ved je.
Neki drugi Markov vrstnik se je pa ponesrečil. Delal je na krožni žagi. Iktera ga je prijela in mu odtrgala dva prsta.
V obče je po starem. S poljskim delom končujemo, dasi imamo malo deževno vreme.
Pozdravljam vse rojake! J. P.
Slovensk j katoi!šlco

v v/M
Dragi dr. Leonard Landes,
New York.
Jaz Terezija Jordan Vam naznanim in se Vam srčno zahvaljujem za Vaše zdravila, ki ste mi jih pošiljali. — Vaša zdravila so meni tako nueali, ikakor ste Vi meni sporočili. — Zdaj sem čisto popolnoma zdrava, hvala Bogu! — Zato se Vam, dragi zdravnik, iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna
Terezija Jordan, Beach Park, Cleveland, O.
Jaz storim vse,.da se doseže {»polno in stalno zdravje vseh zunanjih in notranjih boleznij, kakor: Pljučne, srčne, jetrne, želodčne, krvne in kožne bolezni; nadalje vse skrivne bolezni možke in ženske. Kdor je kaj bolan, naj piše ali pa pride k meni v popolnem zaupanju na mojo 161etno prakso na zdravniškem polju.
Dr. LEONARD LANDES, 140 East 22nd St., New York, N. Y.
Konjak.
Španski napisal Carlos de Bat.e.
Na svoje godovanje povabil sem več prijateljev. Ko servirajo strežniki kavo in klonjak, Emil čašico energično odkloni:
"Dvakrat sem ga pil", pravi, "od obeh potov imam žalostne spomine. Povem vam, kako je bilo enkrat, da ne bodete menili, da je kaprica, ee odiklonim žgano pijačo."
Vsi smo obmolknili. Emila še nikoli nismo videli tako resnega.
Tako je pravil:
"Dvakrat samo sem konjak pil; dva dni v letu sta za-me strašna. Ko sem se vrnil iz Afrrkie, obiskal sem mater, ki je stanovala v Oviedu. Nekaj pri. jateljev je napravilo meni na čast obed. Jeden izmed teli je bil Edvard, še mlad človek, aje že veliko hudega prestal. Ko je bil star dvanajst let, bil je sirota; ostala mu je sestra, ki je bila nekaj starejša; ljiAil jo je iskreno. Z dvajsetimi leti bil je Edvard že čislan inžener. Sikiupaj je
stanoval s sestro in bil zadovoljen. Midva sva si bila dobra prijatelja : enkrat zvečer pride ves razburjen k meni. oklene se me, zajoka glasno in mi pove, da je sestra ušla z ljubimcem. Bal sem se za njegovo življenje: pri-govarjal mu na vse načine: nazadnje sem ga prepričal, da lahkomiselnost sestrina zanj ni sramota. Od tega trenotka sva bila še tesneje drug na drugega navezana.
Jedno leto preteče. Nič nisva mogla poizvedeti. kaj je s sestro, kdo <jo je zapeljal. Po opravkih odide Edvard v Madrid ; jaz grem ž njim. Ko svoje stvari opravi, sva se par dni zabavala. Prijatelji naju povabijo na večerjo, če-i. ničesar ne bodeva pogreša a. Ko stopiva v dvorano, Edvard prebledi kot smrt; mislil sem, da mu je slabo in ga tiho vprašam:
"Kaj ti je?"
"Poglej tje". pravi in pokaže v kot. kjer se je nekaj slaboglasnih žensk smejalo, ki so, bile tudi povabljene. Ko pogledam tja, sem se komaj zadržal, da nisem glasno zavpil: med ženkami je bila tudi Edvardov«? sestra.
Prosil sem prijatelja, da hitro od-ideva; 111 me poslušal, nego skt»či proti njej, a se sede na tla, kot bi ga kdo s kolom udaril po glavi.
Drugi da-n odpotujeva iz Madrida: težko sem mu izbil misel na samo-umor. Potolažiti se je dal, ko sem mu sveto obljubil, da nobeden ne izve. kam da je za ga žila sestra.
Kmalo potem sem odpotoval v tuje kraje: o Edvardu nisem nič s.i.Šal do večerje, ktero sem prej omenil. Radostno sem svojega prijatelja objel in zmenila sva se, da nekaj časa Čisto za-se preži viva "fm kmetih. Pri obedu je bilo vse dobre volje, moral sem prijateljem praviti o Afriki, o navadah divjakov. Nazadnje servirajo kavo in konjak. Koliko čašic konjaka da sem izpil, ne vem; le vem, da je vse šumelo v glavi. Spominjam se, da je Edvard stopil k meni in me s smehom s{xwnnil, ikar se mo Afriki pravil; kot da me je enkrat strah bilo pred divjaki. Mene pijanega je to zbodlo; nekaj sem odgovoril, kaj, sam ne vem; le razžalil sem ga ta^o, da je rekel, da se bodeva drug dan dvo-bojevala. Odvrnem mu, da je to nemogoče, in očital sem mu sestro.
Komaj se privlečeni domov, padem oblečen na posteljo in zaspim. A zgodaj me mati zbudi; tresla me je. dokler se nisem zavedel.
"Ali ne veš, kaj se je zgodilo?''' me vpraša.
' * Ne vem.''
"Edvard se je ustrelil in--- —"
Nisem več poslušal, nego skočim po koncu, dirjam v njegovo stanovanje: bil je mrtev. Jaz se nisem mogel domisliti, kaj je bilo prejšnji večer. Vprašam, kaj je vzrok tega groznega dejanja. Povedo mi,'kaj sem mu očital. Sesedel sem se, onesvestim se; štiri tedne ležim na smrt bolan. O-zdravel sem, a od takrat pijem le vodo, ker mi vest očita, da sem vzrok prijateljeve smrti. V Afriki se nisem tresel pred levom, a stresem se in strepe tam, kadar zagledam čašico konjaka." '
Emil utihne.
Veselo se je začelo naše godovanje, a žalostno nehalo, kot pogrebščina. Prijatelji so počasi odšli. Ko sem bil sam, sem videl, da so bile vse čašice polne; nobeden se ni dotafcnil konjaka.
podp. društvo
Jf;
svete Barbare
Ziedlnjen© države Severne Amerike.
Sedež: Forest City, Pa.
li^OPporirano dne 3!. januarja 1903 v	Henntw^t- > .r rI,
ODBORNIKI:
Predsednik: JOSIP ZALAR ml., Box 547, Forest Citv, Pa. Podpredsednik: IVAN TELBAN, Box 3, Moon Run* Pa.
I.	tajnik: IVAN TELBAN, Box 607, Forest City, Pa.
II.	tajnik: ALOJPIJ ZAVERL. Box 374. Forest Citv. Pa. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, Box 537, Forest City/Pa.
NADZORNIKI : IVAN DRASLER, Box 2S, Forest Citv, Pa. ANTON PIRNAT, Box SI. Duryea, Pa. ANDREJ SUDER, Box 10S, Thomas, W. Va. FRAN SUNK, Luzerne, Pa.
POROTNI ODBOR: KAROL ZALAR, Box 2S, Forest City, Pa. IVAN SKODLAR, Forest City, Pa. " ANTON BORŠTNIK, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: Ivan Telban, P. 0. Box 607, Forest City, Pa.
Društveno glasilo je "GLAS NARODA".
ZDR^Vl^l
DR. J.. E, THOMPSON
334 W. 29th St.	NEW;YORK.
V slučaju vsake bolezni in ako vas drugi zdravniki niso mogli ozdraviti, pišite ali pa pridite na to zdravišče in dobili bodete hitro in popolno pomoč in najboljša zdravila. Edino v tem zdravišeu morete dobiti za malo denarja popolno postrežbo in zdravje, in samo tukaj govori se slovensko. Mi trosimo denarje samo za dobra zdravila.
Rojaki! Pišite na SLOVENSKO-HRVATSKO ZDRAVIŠČE Dr J. E. THOMPSON, 334 WEST 29th STREET, NEW YORK, N. Y., po dr. Thompsonovo malo knjižico "REŠITEV BOLNHvOV", kterodo bite zastonj! —
DELO DOBIJO SLOVENSKI DELAVCI
aa izdelovanje dolgih dog (Binder-holz) in kratkih dog (Clarets). Plača velika, delo stalno za celo leto. Chas. O. Weimar,
Houston, Texas.
(Aug4—Sep4)
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
JOHN VENZEL,
1017 E. 6'iiid St.. N. E., Cleveland, O.
Izdelovalec kranjskih in nemških
HARMONIK
se priporoča rojaKonj za. lzd-lovam* in popra vljenje harmonik. Delo na-pravim n* zahtevanje naročnikov. Cene so primerno nizke, a aeio trpežno in dobro. Cene trivrstnih od f'22 do $45. Plošče so iz najboljšega cinka. izden.-jtm tudi plošče iz aluminija, nikel;a ali medenine. Cena tri vrstnim i* od 245 ^o J^n
PREPRIČAJTE'SE SAMI!!!
/plimo, da se oglasijo vsi tisti ljudje, klerili niso mogli ozdraviti drugI zdravniki! Mi jim namera\;i 1110 poslati zdravila zastonj na posknšnjo da se tako prepričajo, da imamo mi zdravila s kteri m i se je mogoče popolnoma ozdraviti.
Naj 11 i kdo ne misli, da ni zdravnik«, ne zdravil, s kterimi bi se dalo ozdraviti; nekteri zdravniki obetajo mnogo, store pa malo.
Naš zdravnik za slovenski oddelek v America-Europe Company je proneaval kronične in zastarele bolezni eelib dvai-vi Jet. On dela zdravila po predpisih ljudij in zdravnikov, kteri se leta in leta prgu-eavali te bolezni, da so iznajdb zdravila, s kterimi se gotovo ozdravi vsaka posamezna bolezen. Zdaj hoče delovati javno, da pomaga ljudem. kterih niso mogli ozdraviti drugi zdravniki.
Če so Vas torej že zdravili drugi zdravniki, ne da bi Vam pomagali, javite se nam in p<»pisite svojo bolezen. Zajedno pa nam poslite 50 centov v znamkah, kteri znesek je le povračilo za zabojček in steklenico v kteri vam pošljemo zdravila.
Ta zdravila Vam pošljemo samo za poskušnjo, da se prepričate kako Vam pomagajo.
Kje je resnica?
V mestu Milanu je po celem svetu poznat laboratorij za zdravila, ktera se imenujejo Orosi. Tam se napravijajo najnaravnejša in najboljša zdravila na svetu: ta zdravila so napravljena po predpisih tistih zdravnikov, kteri so proučavali leta in leta posamezne bolezni in iznašli zdravila, ktera gotovo pomagajo.
S temi zdravili se človek gotovo ozdravi; taka zdravila predpisuje ter pripravlja naš zdravnik in taka tudi pošiljamo vsem tistim, kteri nam pišejo. S temi zdravili se ozdravi na stotine in stotine takih boleznij, kakor jih imaje vi; a tudi Vi ozdravite.
Kogar niso ozdravili drugi zdravniki, naj ne misli, da ni zanj ne zdravnika ne zdravil.
Naš zdravnik Vas ozdravi!
Nova knjiga za Slovence.
Izdala America-Enrope Company po zakonih države New York.
Stem naznanjamo v tem časopisu vsem čitateljem odkrito, jasno in brez strahu, ne da bi nam mogel kdo prigovarjati, da izdamo največjo in najmodernejšo knjigo v slovenskem jeziku za slovenski narod v Ameriki z imenom : Slovenski zdravniški svetovalec. Pisana in izdana je v blagor Slovenskega naroda. A* tej knjigi bode povedano, kako izrabljajo nekteri zdravniki priprost in neuk narod, kako nastane bolezen, kako se jo zdravi, kako in iz česa so napravljenja zdravila in kako delujejo zdravila na raznovrstne bolezni. , Ta knjiga bode malo popisala vse velike svetovne zdravnike, kteri so iznašli taka zdravila da se vsakdo lahko ozdravi. Ta knjiga bode v veliko korist vsem Slovencem, ker jih bode celotno podučila, da jih ne bodo mogli v bodoče več izrabljati razni zdravniki.
Naša nova knjiga bode veljala 50 centov; onemu pa kteri nam pošlje naslov dveh oseb, kteri so zdravili drugi zdravniki, a jih niso mogli ozdraviti, pošljemo knjigo zastonj, ako nam priloži par znamk za poštnino. Pravtako jo dobe zastonj siromašni ljudje, če nam le pošljejo znamke za poštnino.
Onim pa, kteri žele priti osobno k nam, svetujemo, da pridejo vsak dan od 10—12 ure dopoldne, ker je drugače predrenj.
Pridite h nam ali pa pišite na:
Zdravniški oddelek za Slovence v
AMERICA-EUROPE CO.,
161 COI/UMBTJS ATE.,	NEW YOBK, N. T. •


®Kž3 Katol. Jednota.
^Mjp^ ==—=====
Jugoslovanska
Inkorpor«rana dne 24.januaija 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
---I
URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL STJNIČ, 421 7th St., Ca!umet, Mieh.,
Podpredsednik: IVAN GERM. P. O. Box 2S1, Braddoek, Pa. Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: ANTON GERZIN, 306 Pine St. Hibbing, Minn. Blagajnik: IVAN GOVŽE, Box 105, Ely, Minn.
NADZORNIKI^ FRAN MEDOS, predsednik nadzornega odbora,
947S Ewins Ave., So. Chicago, III. IVAN PRIMOŽIČ, II. nadzornik, B< x 641, Eveleth, Minn. IVAN KERŽISNIK, III, nadzornik, Box 13S, Burdine, Pa.
' POROTNI ODBOR: JAKOB ZABUKOVEC, predsednik porotnega odbora,
4S24 Blaekberrv St., Pittsburg, Pa. MIHAEL KLOBUČAR. II. porotnik, 115, 7th St., Calumet, Mich. JOSIP PEZDIRC, m. porotnik, 1401 So. 13tli St., Omaha, Neb. Vrhovni zdravnik Jednote: Dr.MARTIN J. IVEC, 711 N. Chicago
Street. J. diet, 111. Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise premembe udov in drupe listine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH Box 424, Ely, Minn.,"po svojem tajniku in nobenem drugem.	^	^
Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE Box 105, Ely Minn., po svojem zastopniku in nobenem dru-gem. Zast< pnikiki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake poSiljatve
tudi na glavnega tajnika Jednote.
Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ah posameznikov naj se pošiljajo na predsednika porotnega odbora: JAKOB ZABUKOVEC, 4924 Blackberry St. Pittsburgh, Pa. Pridejani morajo biti natančni podatki
vsake pritožbe
Društveno glasilo je: "GLAS NARODA".
OROBNOSTI
KRANJSKE NOVICE.
Strela je ubila 1. avgusta ob polu 5. popoldne na polju v Bohinjski Srednji va<i lepo kobilo posestnika J«>žet*a P režija — vredno kakih 500
Wj-,,1!, _ ve«" j a nei-reČ-a bi se bila
kmalu prij»etila nekoliko višje — na M-nožetih. Žmitkovi ^enoseki in grab-liice -o vedrili jod neko smreko. A ki r je bil naliv vedno hujši, /.bežali so od lam na neke svisli. Par trenutkov pozneje ie udarila strela v smreko in j,, razcepila od vrha do tal. Jerbas, ki it (»tal ]kmI sinreko, je prevrnila in
Novice iz Mirne na Dolenjskem. V
Voi.-tth njivah je padel dne 24. julija nose-tnik Jožef Kova!' s kozolca in -i ir /.lot i lil d<">no roko za jn-stjo. Moral je iti v bebu&nieo asihiljenih bratov v Kandijo. Tukajšnja nova šola it i M»d streho. Krita je z eternitom,
0	k te rem pravoijo fabrikanti, da l>o za vt-t-n«. Itonio videli, če prej ne u-, ., I>«.;,, j,, izvrši a tvrdka Kom iz IJ ubija ne. — Trta je do zdaj lepo
1	;1.._,].[ ]»d zadnji <-a- s.' je začelo o-
/..}«•; 1*. malo vin«. Piti bomo morali u tak« postati prisiljeni absti-:.iMit je. To ni d.-ti pri«.a. - V soboto. 2K jul. je jndjal neki voznik ka-
jni. Njemu jH.n a_njori delavec Rok M> ;/ 1*1.11. p.:; it-e it. u v sede na voz. Med vožnjo Meirln- neprevidno-: vtakr.. .._-o v kolo. ki mu jo / ■ rui. Nt -rečnt ža so odpeljali v bol-iii bratov v Kandiji. U-lKiti ]• . da !►»• -lavni dežtdni odbor re-,•/.» .-d-kod.oval za lndečine in telesno
Novice iz Dolenjske. «>d Sv. Križa
l»ri Kostanjevici piše: Zvonik naše župne cerkve je |x>drt. Visok kolobar k;iit.enja leži na mestu nekdanjega vitkejra -tolpa. Toča je napravila o-irromno škodo. V -.l»oi<>. dne 28. jul., ie pregledal državni jM.-lanee 1'feifer l„. toči ^»oškodovane kraje. Postarni irosiKid -<■ ni strašil irrudastih pot po i a š i h vinskih goricah. Poseben odsek i«- pregledoval in cenil škodo. Škoda ie eeniena na 140,0<>0 kron. K sreči je pas, koder je klepala toča. precej o-zek. Še več »j trpele nektere vasi ea-te-ke fare, kterim je toča popolnoma uničila vse poljske pridelke. Po dolinah ležeči travniki so zasuti s peskom in	— "Vzrok toče." Nekteri
bab je verni ljudje po gorskih vaseh domnevajo, da imajo duhovni moč točil narediti. To pit dolžijo unijatske-ga župnika iz Stojdrage, češ, "pop je točo naredil". Ubogi stojdraški župnik. ki je sicer vajen svojih divjih trorskih Vlahov, se skoro ne upa v so-sedne vasi. — Strah pred Gazicami. Otroci si ne upajo več v šolo in tudi postarne ženice ne več mimo po poti, -kozi več dni* na hrastu ob mostičku prikazni: Jezusčka,. riapol v rožah skrite-jra. Drugi pot zopet rakev z venci prepleteno, angel je in podobn'o. Pametnejši so izkušali dognati resnico, toda njih -o se prikazni izogibale. Sumijo nekega moža, ki prireja strah, da odvrne otroke od nabiranja <r»»b p tamošnjem gozdu. Lani je dobil zanje baje nad 100 K.
Strela je udarila v hlev Ivana Gorjanca v Orehku pri Kranju in ga upe-jtelila do zidovja. Zgorela je tudi krava. Škode je 3000 K. — V Dorfarjih pri Kranju je udarila strela v kozolec Mihaela Zakotnika, da je pogorel z vso vsezbino do tal. Škode je 1600 K.
— V Kostanjevici je udarila strela v konjski hlev gostilničarja Frana Ker-žišnika in ubila konja Antona Zalo-karja iz Dob. doeim je drugega konja težko poškodovala. — V Ograd u pri Hunarskem na Notranjskem je ubila -trela Giiletnega Matijo Tomea iz Nove vasi pri Logatcu.
PRIMORSKE NOVICE.
Vlom v žapnišče so v Lenju na Goriškem izvršili, kakor se je doznalo, cigani M. Held in tovariši v noči od 0. do 10. julija, ko se je kurat mudil deloma v Lomu, deloma v Borjani pri Kobaridu. Močno omrežje so zlomili v. debelim kolom. Odnesli so ven na vrt skrinjico za sv. olje z novimi po--odicami. en šapirograf (hektograf), okoli 200 starih krajcarjev, medeno škatljo polno starih razglednic. Vse to —o pa zunaj na dežju pustili, ker je bilo zanje brez vrednosti. Denarja v oni izbi ni bilo. Dekla je menila, da so le strahovi. Dalje tatje niso mogli, ker je bila soba zaklenjena. Vrata pa imajo zapahe skrite v* lesenih votlinah in jih ni možno od znotraj zgeniti. Ni ' druge škode. nego. da je lepa mreža 1 i križ), siara 52 let. zlomljena. Bila ie že stnlua obravnava v Kanalu proti 1 že prijetim zločincem.
I
ŠTAJERSKE NOVICE.
Požar. Dne 2. avg. popoldan je zgorela hiša Martina Jegriča s Pavlove vasi občine PiŠence. Škode je blizu 1«MH» K. V/rok požara pa ni znan.
Strela je ubila. Iz Pa meč se piše: Nedavno je pri nas silno bliskalo in irrmelo. Zanjiee so žele pšenico in strela je udarila v sestro gosjn'idarja župana, Apdonijo Vršej, ki se je ta-I koj mrtva zgrudila. V nedeljo je bil J |Kr_rreb. kterega se je veliko ljudstva 1 udeležilo.
Kazni se je hotel odtegniti 31 letni j Andrej Kuhar, izdelovalec opeke iz Št. .Turja ob južni železnici. Bil je ; namreč pri okrožnem sodišču v preiskovalnem zaporu zaradi tatvine. Kar je obolel, so ira oddali v Gizelino 1 bolnišnico. Tu je pa porabil prvo u-ffodno priliko, da je v sami srajci in s|»odnjih hlačah pobegnil. Najbrže se kmalu, čeprav ne prostovoljno vrne v varno zavetje okrožnega sodišča. j Dve železnični progi. Ob svojem ča-| su se je ne malo govorilo o železnici I Dunaj-Novi. Ta bi vozila z Dunaja I skoz Feliring-Radgono-Ljutomer-Or-n:ož dalje proti jugu do kraja Novi. Prostor za tir so 1. 1872 že merili. In pri tem je ostalo, delo se ni izvršilo. Pred desetletjem so pa iz Spielfelda potegnili železno cesto do Radgone in pa do Ljutomera. Sedaj se ti dve imeni pogosto čujeta. Radgona -in Ptuj. Radgona si želi železnice proti Ptuju, i a Ljutomer v Ormož. Za Radgono bi i nova proga sedanjo Spielfeld-Radgo-na-Ljutomer zapustila pri kraju Porekla in bi se vila med vinorodnimi goricami skoz Ptuj v Rogatec. Za Ljutomer bi se pa železnica podaljšala od kolodvora, cesta bi se okoli pokopališča zasukala v Že ravnice, ki so književnemu svetu znani po Vrazovih glasih "iz dobrave žeravinske", nadaljevala bi se vštric okrajne ceste pod Svetinjami do kolodvora v Ormožu. Ta proga bi merila 20 kilometrov in bi stala poldrugi milijon kron, črta Poreklja-Ptuj-Rogatee pa bi bila dolga za 80 do'100 km in bi potrebovala 12 milijonov kron. Zadevo Ljutomer-Ormož ima v rokah odbor, ki obstoji iz sledečih gospodov: Radgono zastopajo: župan Kodolič, potem Reitter in dr. Kamnikar, Ormož: župan
kraljujejo, vladajo pa zastopniki naroda potom parlamentov odgovornih ministrov. — Razmere med Anglijo in Nemčijo ostanejo zato tudi po nameravanem sestanku nespremenjene.
Listnica uredništva.
Mr. Ignac Supanc, Newark. Y Z ozirom na Vašo dopisnico in pismo Vam poročamo, da je bilo glede ponesrečene rojakinje itak vse poročano. Da se pa ne moremo v dveh ali treh listih pečati z vzroki njene smrti in drugimi okoliščinami, bodete lahko uvideli. Novica je le enkrat zanimiva. Naš list ni krajeven, ampak je razširjen po celi Ameriki; zato pa ne smemo pisati le za par čitateljev, ampak za vse. Mi smo storili kot kronisti svojo dolžnost; življenje posameznih osob pa ne moremo popi^a-vati. Pozdravljeni!
ZAHVALA.
Srčna hvala vsem darovateljem, ika-teri so dali kaj na kapelico sv. Srca -Jezusovega v Slavini.
Nabralo se je skivpno $16.00. kteri znesek se je odposlal po tvrdki Fran Sakser na p. g. župnilka Matija Prijatelja.
Se enkrat torej: lepa hvala! Bog povrni vsem.
Delagua, Colo.
Jakob Gliažar.
Opomba upravnistva. Potrjujemo resnični prejem $16.00, ktere smo odposlali na dan nam naslov.
Kje sta TOMAŽ KER ST J AN in JOSIP MAKAVC? Obadva sta doma iz Rateč na Gorenjskem. Za njih naslov bi rad zvedel: Math. Kom-poš, Box 63, Winter Quarters, Utah.	(20-21—S)
lvje je ANTON PIRC? Pred enim letom bival je v Waukeganu, 111. Za njegov naslov bi rad zvedel: John John Pire, Box 592, Turtle Creek, Pa.	(17-21—8)
Kje je ALOJZIJ INGLIČ? Doma je iz Srednje vasi št. 1 pri Škof ji L-ki. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoii naznaniti bratrancu: John Inglee, Box 51, Baggaley, Pa.
(17-21—S)
POGODBA
ZA IZDELOVANJI
dock
Kautzhammer, dr. Delpin in Petovar iz Ivankovec. Ljutomer: okrajni načelnik Ivan Kukovec in občinski odbornik Oswald Hoenigmann pa župan Thurn.
BALKANSKE NOVICE.
Črnogorski denar. Kakor javljajo iz Cetinja, pride v kratkem v kneževini v promet novi novi drobiž iz bakra in nikla.. Drobiž od 1, 2, 5 in 10 para je bil baje kovan na Dunaju.
Bolgarski narod ne more več brzdati svojega ogorčenja proti grškim banditom, ki že leta robne in divjajo, požigajo in koljejo starce, žene in o-troke po Maeedoniji, hujše in krvo-ločnejše, nego so v nekdanjih časih delali janičarji; Evropa pa mirno gleda in ne stori ničesar, da bi prave zločince ukrotila in kaznovala. Vsa delavnost evropske diplomacije obstoji v tem, da pišejo nepotiebue note turški vladi, da jej dajejo naloge, kako naj preustroji svojo upravo v Maeedoniji. da pošiljajo doli po par žan-darjev, ki ne morejo nič pomagati. Pravi hudodelci pa niso ni Turki ni turška vlada — ampak Grki, ki pod izgovorom narodne in verske propagande že leta in leta počenjajo največja grozodejstva po Maeedoniji. ktero bi radi na ta način pridobili za svojo "kulturo". Bolgari se branijo, kakor se morejo, in če se proti bandi-tu banditski postopa, je pač naravno. To pot so nastali pa nemiri proti Grkom v Plovdivu in drugih mestih po Bolgarskem. Narod je konfisciral grške cerkve in hotel prognati pope in grško prebivalstvo, pa bolgarska vlada je posegla vmes, pozaprla nekoliko Bolgarov ter napravila mir. Trajnega miru pa ne bode, dokler se Grkom ne stopi energično na prste ter jim da lekcijo, kakršno zaslužijo. Evropska diplomacija naj pa ne zgublja časa s pisanjem praznih not turški vladi, ki je najmanj kriva na homatijah v Maeedoniji, naj rajše poveri Bolgarom mandat, da napravijo mir v deželi in obrat-unijo z Grki. ako si "velevlasti' tega ne upajo.
RAZNOTEROSTI.
Trije veliki alpski tuneli. Tunel Montcenis, kterega gradnja je trajala od 1857 do 1871 je dolg 12.233 metrov, in je 1295 metrov nad morjem. Tunel je stal 75 milijonov. — St. Gothardski tunel je dolg 14,884 metrov, je 1155 metrov nad morjem. Gradili so ga od 1872 do 3887; stal je 67 milijonov. — Simplonski tunel: gradili so ga od 1K98 do 1905, dolg je 19,803 metre, je 7« 15 metrov nad morjem; iz njega teče gorka voda 3300 litrov na sekundo, stal je 80 milijonov.
Iz ljubosumnosti ustrelila je svoje-moža gostilničarka Pusch na Dunaju. Ko je v svoji pisarni sedel pri mizi, .je prišla, mu nastavila revolver od zadaj na vrat in ustrelila. Mož se je takoj mrtev zgrudil. Živela sta v vednih prepirih. Zadnji čas je baje zvedela, da je mož svoji ljubici nekje v bližini najel .-o!«>, da bi lažje ž njo občeval.
Belgrajka — mohamedanka. Po Be-gradn se je nedavno govorilo o poroki. kakoršne že zdavnaj ni bilo tamkaj. Hči bivšega ministra Steve Po-poviča se je omožila s T ur činom Rajf-begom, uradnikom turškega ]x>slani-štva. prestopivši pirej na moh&medan--ko vero. Ponoeni obred je izvršil turški hodža v tamošnji mošeji.
Petroleja so 1. 1904 izvozili iz Baturna 9.881,096 zabojev in 5.668.186 ko-sitarjevih posod.
Pretinemško demonstracijo so priredili Italijani v San Sebastianu ob bivanju berolinskega profesorja Meverja. Posredovalo je vojaštvo in orožništ vo.
Zaloga žita zgorela. V Kološvaru so zgorela skladišča tvrdke Ludovika Baleka. Razun lesenega materijala lastnika so zgorele zaloge pšenice tvrdke bratov Scliwarz iz Maros-Va-sarhelvja, cenjene na 100.000 kron, in zaloge čresla dunajske tvrdke Fisclil & sin. Škode je 200,000 kron, ki je pa z zavarovanji pokrita. Gasiti je pomagalo tudi vojaštvo.
Reka Nil je edina velika reka, ki nima v svojem toku od 2400 km niti : jednega pritoka.
Kitajskega jezika, oziroma temu sodobnih narečij, se poslužuje skoraj tretjina vsega prebivalstva naše zem-Ije.
Rusko državno žezlo je iz masivnega zlata in dolgo 90 centimetrov. Med drugimi njegovimi okraski ima 260 rubinov in 15 smaragdov.
Žirafa je edina žival, ki ne more plavati, čemur je v prvi vrsti kriv njen predolgi vrat. Vsaka druga žival PripozoSa rojakom svoja izvrstna se more, ako je prišla v globoko vodo, vin A, ktera ▼ kakovosti nadfcrilju-vsaj vzdržati na površju.	! jejo vsa druga ameriška vina.
Nemškemu cesarju se je naposled I Rudeče Tina (Concord) prodajam p»srečilo pregovoriti svojega ujca, ; po 60c galono; belo vino (Catawba) angleškega kralja, da ga obišče. Oba vladarja se snideta na gradu "Fried-richshof" pri Hamburgu. Nemški vladni krogi in njih glasila se vesele tega, kakor velike diplomatične zmage ter sanjajo o blagodejnih posledicah tega sestanka za oba naroda. No, to so prazne sanje in prazne besede. Sestanki vladarjev imajo dandanes le redkokedaj več nego oseben pomen — veliki narodi določajo sami smer svoje notranje in vnanje politike, ustavni kralji in cesarji pa dandanes samo'
Mi kupujemo in izdelujemo pofodb« ia francoske dag« in ca doc« ca kail Posodimo tudi potrebni denar sa Is delovanje dog. Ako imate dofe na pre daj, pišite nam, naii pogoji so ugodai FREEDLAENDE* It OLIVEN CO. Ikreveport. La. P. O. Baz 60S
NAZNANILO
Rojakom v Milwaukee, Wis., ii. okolici priporočamo našega večletne ga zastopnika Mr. FRANK BAUDE KA, stanujoč 342 Reed St., Milwau kee. Wis., ali Boz 5, Station A T* sprejema naročila za list, oglase ix ima v zaVgi raznovrstne sloven3k, knjige,
Upravništvo "Glasa Naroda"
Alojzij Češark
59 Union Ave., Brooklyn, N. Y
Pošilja
denarje v staro domovino
najceneje in najhitreje.
Preskrbuje parobrodne listke,
(Mfkarte) za razne prekomorske črte.
V zalogi iuia veliko število zabavnih in podučiiivili knjig.
JOHN KRACKER
EUCLID, O.
POZOR ROJAKI!
Tem potom vas opozarjamo, da so zadnji čas ustali lažnjivi preroki, katerumed nase rojake razpošiljajo različna pisma in cirkularje, s katerimi tajno na nesramni način blatijo vse izkušene strokovnjake. Isti razpošiljajo tudi male ničvredne knjižice, obsegajoče le par strani, v katerih ne opisujejo bolezni, ker jih ne poznajo, ampak samo hvalijo sebe, tako, da so rojaki vsled tega popolnoma zbegani ter v slučaju bolezni več ne vedo, kam se obrniti in komu verjeti.
To je povod vedno naiaščajoči se množini neozdravljenih rojakov, kateri so verujor zgoraj navedenim dopisom takoj poverili svoje zdravljenje neizkušenim zdravnikom.
ZATOKAJ R0JA1Q SLOVENCI! Pazite, komu poverite zdravljenje svoje bOleani, kajti mi, kateri gledamo za splošni blagor in korist naših rojakov, vam* svetujemo in priporočamo, da se v slučaju katere koli bolezni obrnete edino le na:
Dr. E. C. COLLINS4Medical Institute,
ker oil je edini, kateremu je vsaka bolezen popolnoma in tameljito znana ter edini more t resnici garantirati za popolno ozdravljenje vsake bolezni, kakor: boleznina plučah, prsih, želodcu,
črevah, ledvicah, jetrah, mehurju, kakor tudi vse bolezni v trebušni votlini, bolezni v grlu, nosu, glavi, nervoznost, živčne bolezni, prehudo utripanje in bolezni srca, katar, prehlajenje, naduho, bronhialni, pljučni in prsni kašelj, bluvanje krvi, mrzlico, vročino, težko dihanje, nepravilno prebavljanje, revmati-zem, giht, trganje in bolečine v križu, rokah, nn^ah, ledjih in boku, zlato žilo (hemeroide), grižo ali p^ liv, nečisto in pokvarjeno kri, otekle noge in telo, vodenico, božjast, slabosti pri spolnem občevanju, po-lucijo, nasledke onanije (samoizrabiievanja), šumenje in tok iz ušes, oglušenje, vse bolezni na oceh, izpadanje las, luske ali prh na glavi, srbenje, iišaje, mazolje, ture, hraste in rane, vse ženske bolezni na notranjih organih, neurastenični glavobol j, neredno mesečno čiščenje, beli tok, bolezni na maternici i. t. d., kakor tudi vse ostale notranje in zunanje bolezni. On je prvi in edini, kateri ozdravi jetiko in Sihlis kakor
tudi vse tajile spolne bolezni moške in ženske (zdravljenje spolnih boieznij ostane popolnoma tajno.)	•	f
Oni katerim pa bolezen ni popolnoma znana, naj pišejo po obširno kujigo ,,Zdravje", katero je napisal slavni Dr. E. C. Collins M. I. in katero dobi vsaki zastonj, ako pošlje nekoliko poštnih znamk ali mark za poštnino.)
O resnici se lahko vsak prepriča ako se sam pismeno obrne na katerega koli ozdravljenih rojakov.
A at. Klapčič.
Box 183, Barberton, O.
Spoštovani gospod in zdravnik Dr. E. C. Collins
New York.
Leto je minilo, kar ste mi posijali Vaša zdravila, katera sem po Vašem navodila porabil in se popolnoma ozdravil, da se še danes čutim popolnoma zdravega, za kar se Vam nešteto krat zahvaljujem.
Z vsem spoštovanjem • Jakob Žagar, Box 131, Delagua, Colo.
Slavni doktor Collins Al. I.
Vam naznanjam o bolezni mojega deteta, katero je popolnoma ozdravilo kar je Vaše druge medecine ponucalo, nobenih znakov bolezni ni več in noben mazutj se mu več ne izpusti. Sedaj je čisto popolnoma zdravo, toraj se Vam iskreno zahvalim za Vaš trud in zdravila ter Vam ostanem hvaležna Ivana Šume, Box 87, Forest City, Pa.
Zatoraj rojaki! zakaj da bolujete in trpite? Vse vase bolezni, trpi en j a ill slabosti točno opišite v svojem materinem jeziku — natanko naznanite koliko ste stari, kako dolgo tra a bolezen in vse dru« ge podrobnosti ter pismo naslovite na sledeči naslov:
Dr. E. C. COLLINS Medica! institute,
140 W. 34th St.,
New York, N. Y.
Potem smete biti prepričani v najkrajšem času popolnega ozdravljenja. — Za tiste, kateri želijo sami osebno priti v ta zdravniški zavod, je isti odprt od 9 ure zjutraj do 6 ure popoludne. Ob nedeljih in praznikih od 10 ure dopoludne do 1. popoludne.
POZOR, ROJAKI!
Ta slika predstavlja JAKOBA LAZAR iz vasi Kandarže v fari Vače. Ta je odprl dne 15. marca t. 1. v tukajšnjem kraju mesnico. Ker ni imel denarja dovolj, pomagali so mu roja-iki s posojili. Prejel je od Fran Božiča $300, od Karola Grossa $100, od Ivana Barvar $55, od Ivana Krajcar $50, od Mihe Papež $40, od Antona Južnik $35, od Lea Bedene $27, od Fran Jazbeca $10, od St. Limburg Co. $57.,
Mesto da bi rojakom pošteno vrnil težko prislužene svote, je pa pobral šila in kopita ter odšel neznano kam.
Kdor od rojakov kaj pozve o njem, naj naznani na:
Prank Božič, P. O. Box 35, Frontenac, Kans.
Rojakom .na znanje !
Ne kupujte likerjev in žganja od trgovcev. Zakaj bi kupovali za drag denar, kar si lahko sami napravite in sicer za 80 odstotkov ceneje. Mi prodajamo izvleček, napravljen iz žganja v kemičnem laboratoriju Orosi v Milanu. Ta izvleček kupujejo zdaj trgovci, kavar.arji in gostilničarji vsega sveta, ker je odlikovan v mnogih velikih državah z zlatimi kolajnami/
Napravljiili žganje in likerje ni le/l o.
Če imate jedro steklenico našega izvlečka, f rt terete sriro listtk r.? nji; tam je ratačno zapisano, kako ir.orate irtšati. da dobitezahte\ar.i liker. Jamčimo vrm da dobite žganje, kterega bi rrorali sictr dr.-go ph čati. \ el"a pa Vas ta M> odstotkov manj. To se piavi: ramesto jec*nes"a dolarja, kuiega bi n 01 ali izdati, plačate le 20 centov.
Po italijanskem 73koru sklenicrcm '24
f
SPRIfFVAl O ro iiaiijsnsKtm 7aKO»u »•»'3, sklenicrem n junija 01 IMV.1LV/1LU ltt>5 se vsi nagi izvlečki pej pegedajo po državnih uradnikih; če so čisti, cdtisre se na njih pečar.
Steklenice so za rr.piavo 1, 2, 4, 32 litrov ali več. Kdcr še ne pozna tega dobrega in finega izvlečka "Orosi." mu fcšleiro mi v rafisvo litrov (3 galon) kterega sitedi sledečega žganja:
1 liter slivovke	1 liter Pelir.ovca	1 liter Chartreussa
1 „ Vlahova	1 ,, Konjaka	1 ,, Ferneta
1 „ Maraskina	1 ,, Irir.ovca	1 „ Absirta
1 „ Kimljevca	1 „ fcur. a	1 „ Anisetta.
12 litrov (3 galone) samo zu tri dolarje. Istočasno Va.n priložimo zastonj jedno knjigo, v kterej je popisano, k<.KO se delajo razna žganja.
Pošlite nam tri dolarje po money orderu ali v pismu in pošlemo Vam takoj rečene izlvlečke in knjigo. Brezčlenaria se r.e cdpcsilja.
NADALJE PRODAJAMO vsemogoče parfume iz starega kraja in sicer jeden liter za en dollar. Prcdajemo zdravilno milo za lišaiasto kožo in razne prišče na njej; naše milo je napravljeno iz čistih koreninic, je zdravilno in odstrani vso nesnago iz telesa.
Ml JAMČIMO ZA VSE NASE STVARI. Pišite n?m zsuplivo, karkoli potrekujete tukaj ali v starem kraju. Poskusite pravtako zdravila iz lateratorija "Orosi", ktera imamo za vsa-kcf bolezen.
Pisma in vse poizvedbe naslovite na
AMERICA-EUROPE COMPANY
161 COLUMBUS AYE.,
NEW YORK, N. T
NAKAYNA
C A LIFORNIJSKA VINA
ISA. PRODAJ.
1 po 70c galono. NAJMANJ ŠE NAROČILO ZA VINO JE 50 GALON. BRINJUVEC, za kterega sem import iral ormje iz •Kranjske, velja 12 steklenic sedaj $13.00. TROPINOVEC $2.60 gaiona DROŽNIK $2.75 ga Iona. — Najmanje posode za žganje •o 4V4 galone. naročilom j« priložiti denar. Za obil* naročila se priporoma
JOHN KRAKER
Enclid, Ohio.
Dobro črno in belo vino od 35 do
45 centov gaiona. Staro belo ali črno vino 50 centov
gaiona. Reesling 55 centov gaiona.
Kdor kupi manj kakor 28 galon vina, mora sam posor do plačati.
Drožnlk od $».25 do $3-75 golona. Slivovlca po $3 gaiona Pri večjem noročilu dam popust.
Spoštovanjem Stefan Jakie, P. O. Box 77, Crockett, Contra Costa Co., CaL
Zdravju
najprimernejša pijača je
»^»LEISY F>IVO«f»«f»
ktero je varjeno iz najboljšega importiranega češkega hmela. Radi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svejo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih.
Leisy pivo je najbolj priljubljeno terse dobi v vseh boljših gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri ueo. Travnikar-ju 6102 St. Clair Ave. N. E. kteri Vam dragevolje vse pojasni.
THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY
CLEVELAND, O.
^^ Prvi in edini slovenski zdravniški zavod v Ameriki ©)
Zdravimo vse 'plucne, želodčne, srčne, oceane, ušesne, nosne, vratne, krvne in kožne bolezni, mrzlico,» revmatizem, jetiko, ^^ sploh vse notranje in zunanje bolezni in vse
^^ tajne moške !r»	bolezni.
Dobra, prava in cena zdravila. Izkušeni zdravniki z e^ropejsko M^M in ameViško zdravniško prakso.
Rojaki! Pišite ali pridete. Ni humbug. Vsak bolnik se Jah-ko prepriča, da so zdravila napravljena po zdravnikovem predpisu. Recept je vsakemu bolniku na vpogled. V	Govori se slovenski in hrvatski.
M	L Ordinacijske ure so vsaki dan od 9 zjutraj do 6 zvečer,
ob sredah injsobotah pa do 8 zvečer in ob nedeljah od 9 zjutraj do 1 popol.
THE WORLD'S MEDICAL INSTITUTE,
38 EAST 7th STREET, NEW YORK, N. Y.

"jt-
ippp . " - _ .. .. .■; :.•'■ ■
"Winnetou, rdeči gentleman
Spisal Karl May. Priredil za "Glas Naroda" R.
99
(Nadaljevanje.)
"Če mi "bodete nazdravljali, Sir, da ne bode zastonj. Nas imajo resnično zelo na piki. Žive nas hočejo poloviti." "Torej ne usmrtiti?"
"O da. toda ne takoj. V jet i nas hočejo nepoškodovane in odvesti potem v niest-alerske vasi ob Iiio Pecos. kjer nas hočejo privezati na kole in žive paliti. Well, prav kot ribe, ktere se vjame, nese domov in se jih izcvre v vroči masti. Radoveden sem. kakšno meso bi dobili od starega Sama, če bi -a vse-ra potunkali v ponev in pekli z lovsko suknjo vred, hi-hi-hi!" Zasmejal se je skrivnostno ter nadaljeval:	v
••^osebno na Mr. Rattlerja imajo piko, kteri sedi tako nedolžno med vami in ^e ozira, prav kot bi nebo z vsemi božjimi blagoslovi komaj čakalo nanj. I>a. vi -re si napravili vozel, iz k terena ne ujdete. Vas hočejo zabosti, na kol natakniti, zastrupiti, zaklati. ustreliti, na kol privezati in obesiti; v>i' to se bode vršilo drugo za drugim, vsakega pomalo, da ostanete na ta na ."in dolgo pri življenju in da okusite polagoma vse načine in sladkosti smrti, ("'e bi pa ostali kljub temu še živi, vas pokopljejo zajedno s Klekih-
petrom živega v grob."
"Moj Boir! Ali so tako govorili?" vpraša Rattler, kterega obraz postane naenkrat smrtnobled.
% * * Seveda >■> govorili. Saj tudi zaslužite: v tem vam ne morem pomagati. Jaz le želim, <la ne napravite zopet takega zla potem, ko bodete prestali že vse načine smrtr. Mislim pa. da ^ potem ostanete taki kot ste. Klekih-petrovo truplo so oddali nekemu medieineu, da ga spravi domov. Vedite, da umejo južna rdeča plemena z mrtvimi trupli tako ravnati, da se zel., doluo ohranijo. Sam sem videl mumije indijanskih otrok, kteri so po sto letih t.iko izgledali, kot bi bili pred jednim dnevom umrli. Ko nas vse polo ve, nam napravijo to veselje, da bodemo smeli gledati, kako bodo Mr. R^ttlerja pri živem telesu spreminjali v mumijo."
•4 Jaz ne ostanem tukaj." za kriči rečeni. "Jaz zbežim. Mene ne
dobe!"
Il. re v>tati; Sam Hawkens pa ga prime in opozori: • Ni koraka ne, če vam je življenje drago! Rečem vam, da so Apachi mogoče že zasedli celo okolieo. Vi bi jim pritekli naravnost v roke." "Ali je res tako. Sam?" ga vprašam.
••I)a. To ni nikako strašen je. ampak gola resnica. Tudi v drugih ozirih ->e nisem motil. Apachi so res na potu proti Kiowom: cela četa jih je, kteri -e hočeta pridružiti tudi tudi oba glavarja, kakor hitro končata z nan,i. Le na ta način je bilo mogoče, da sta se tako hitro vrnila. Ni jima bilo torej potreba jahati po svoje vojnike v njih vasi, ker so se srečali spotoma; tam sta oddala Klekih-petrovo truplo medieineu, da ga spravi domov, sama pa sta izbrala petdeset jezdecev in jo udarila na nas." "Kje so čet", ktere so namenjene iti nad Iviowe?"
••Ne vem. O tem se ni govorilo ni besede. Sicer je pa to konečno vse jedno.''
V tem pa mogoče mali Sam ni imel prav. Nikakor ni moglo biti za nas vsejedno. kje so mnogobrojne njihove čete. To smo občutili že po nekoliko dneh. Sam nadaljuj^:
••Ko sem zadosti zvedeb vrnil bi se bil lahko takoj k vam; toda ponoči je težk . zakriti sled; zjutraj bi ga lahko zapazili : tudi sam sem jih hotel še liiMo opaževati. Zato ostanem vso noč v gozdu in se odpravim .šele, ko so oni odšli. Sledim jim do primeroma šest milj od tukaj, potem pa jih po ovinku prebitim in pridem neopazen do vas. Well, to je vse, kar vam imam povedati."
"Torej vas niso videli?"
"Ste li tudi skrbeli za to, da ne najdejo našega sledu?" "Da."
"I'a -te rekli, da >e jim bodete pokazali in---"
"Ž.- . n . že vem! To bi bil tudi storil, če bi bilo potrebno, kajti--
stoj. ali nisem nekaj slišal?"
Njegov _;ovor je prekinilo trikratno kričanje orla.
"To so kiotfnški ogleduhi," pravi, "(iori na drevju so. Rekel sem ji)t:.„: aj 11 i dajo to znamenje, ko uglednjo Aj>aehe na savani. Pojdite, Sir; ln»čem vi leti. kakšne oči imate!"
Ta I o/i\ je veljal meni. < Mi usta ne, jaz pa vzamem svojo puško in mu sledim.
•■Stojte!" pravi mi. "Pustite puško tukaj! Pravi west man se sicer ne sme nikdar ločiti o« svoje puške, toda tukaj je izjema in izjema potrjuje pravilo; mi se moramo namreč tako delati, kot bi ne pričakovali nobene nevarr.o-ti. Hočeva >-.• narediti tako, kot bi ]K>birala les za kurjavo. Jz te-a b«»do Apachi sklepali, da hočemo zvečer taboriti, kar nam utegne le koristiti.
Korakava na videz popolnoma brez namena med drevjem in grmovjem na odprto trato proti savani. Tam počneva nabirat^ suhe veje in pogledujeva skrivoma j»o Apacbili. Če jih je bilo kaj v bližini, so morali biti skriti za grmovjem, kterega je bilo nekaj raztresenega po savani. "Vidite li kojza?" vprašam Sama za nekoliko časa. "Nes" odvrne. "Jaz tudi ne."
Napenjava svoje oči kar se da, a ne ogledava ničesar. In vendar sem zvedel jw.zneje od Winnetouva. da je bil komaj petdeset korakov od naju in na- je opažhval. Ni dovolj, da ima človek dobre oči; tudi vajene morajo biti. kar moje nikakor niso bile še tedaj. Danes bi Winnetouva takoj izvohal. četudi le po mušicah, ktere letajo okrog grmovja vedno v gostejših rojih, kot drugod, če namreč tiči kako živo bitje za njim.
Vrneva -e torej, ne da bi kaj opravila; nato začnemo vsi nabirati les. Imeti smo ira morali namreč več kot za lastno potrebo. "Prav tako," godrnja Sam.
"Mi moramo pripraviti jedno kopico za Apache, da jo nažgo takoj po izvršenem napadu na i.aše prazno taborišče."
Nato ju »stane temno. Sam se skrije kot najizkusenejši izmed nas prav -predaj, tam. kjer >e počenja širiti savana. On je hotel izslediti ogleduhe, kteri imajo priti na vsak način, da ogledajo naše taborišče. Zažgemo d£enj;
jc_'ov rdečkast i plamen je svetil daleč po savani. Za kakšne neprevidne in n.-izkušene l.iudi so nas morali smatrati Apachi." Ta veliki ogenj je bil kaj pripraven ka/i|*>t že za velike daljave.
IV i-r-erjan:o in sedimo tako, kot bi prav ničesar ne pričakovali. Puške mi ležale : a kupu precej daleč od nas proti polotoku, da jih zamoremo po-z... -j. ma vzeti seboj. Polotok pa je bil, kot rečeno, zavarovan s konji.
(s• i'ovo je bila že tri ure tema, ko se vrne Sam, tih kot senca in pravi š»-j tetajt.ee:	_ .
"Dva ogleduha prideta, prvi na tej. drogi pa na drugi strani." BI io s,, nam torej od obeh stranij in se skrivajo za gosto grmovje. Sam pri-, d< i: začne glasno razpravljati o nekemu predmetu. Mi mu «d-go* ar jamo in tako se razvije živahen pogovor, kterega namen je bil, pre--l.-i-ili ogleduce. Vedeli smo, da nas strogo opazujejo; zato smo pazili na to, da ni nikdo pogledal nezaupno v grmovje.
Z ij smo morali zvedeti pred vsem. kdaj se odstranijo. Slišati nismo i: , \i ieti tudi ne in vendar ne smemo zgubiti ni trenutka od tedaj, ko s, v > . jo; kit ti potem utegtle pridrveti vsak hip ostala četa. Med tem mo-i > o rudi Kioui zas< ^ti »tok. Zato je bilo najbolje, ne čakati trenutka, kdaj s, ve . .. ampak prisiliti jih v to. Zato ustane Sam in izgine na jedni ..	,,t bi 1141 .* 1 nabrati ;e nekaj lesa; jaz se splazim na drugo
„f, , xji ta na* in mih 1 ili zagotovljeni, da so ogledohi odšli. Sam dene i.- ;, mi i-ta in o[M»u»ša trikrat vrsti žabo. To je bilo znamenje za K	Ker sn.o bili pri vodi, ni moglo oponašanje žabe vzbuditi nobenega
Mirna. Nato zleze Sam zojtet nazaj proti preriji, da nam naznani prihod
bile pretekle še dve minuti od danega, znamenja, ko prisopihajo Kiowi v dolgih vrstah drug za drugim. Oni niso čakali v gozdu danega zna-»itenja, ampak -- se priplazili prej do roba, da bi tem hitreje dospeli na pol-i	Kot kače >o -e zvijale vrste pred nami in zginjale na tleh polotoka.
V-e se je vršilo tako hitro in spretno, da je bilo v treh minutah vse gotovo. Zdaj smo čakali le še na Sama. Ta pride kmalu in nam pravi: '' Bližajo >e nam in sicer na ol»eh straneh, kot sem slišal. Ne nalagajte več drv! Mi moramo paziti na to, da ostane še vedno žrjavica, ko pogore vsa drva. da zamorejo rdečniki hitro napraviti ogenj."
(Dalje prihodnjič.)
V slučajih nesreče
i«vijenja udov, ako skoči kost iz svojega ležišča itd. rabite takoj
Dr. R1CHTERJEV Sidro Pain Expeller.
On suši, zdravi in dobavi udobnost. Imejte ga vedno dama in skrbite, da si naba-* vite pravega z našo varnostno ^ znamko sidrom na eti-. 1 i keti.
F.AD. RICHTER & CO.
215 Pearl Street,	New York.
V vseh lekarnah po
25 in 50 centov.
BRZOPABNIKI
francoske družbe, nemškega Lloyda in Hamburg-ameriške črte, kteri v kratkem plujejo iz New Torka v Evropo, / in sicer:
V Havre :
La Touraine. .23. avg. ob 10. uri dop. La Savoie___.30. avg. ob 10. uri dop.
V Bremen :
Kronprinz Wilhelm
4. septembra ob 7. uri zjutraj. Kaiser "Wilhelm der Grosse
11. septembra ob 10. uri dopoldne.
V Hamburg:
Deutsehpland. .23. avg. ob 7. uri zjutr. Deutschland. .20. sept. ob 6. uri zjutr. Deutsehland. .18. okt. ob 5. uri zjutr.
Za vsa druga pojasnila glede potovanja pišite pravočasno na FRANK SAKSERJA, 109 Greenwich St., New York City, kteri Yam bode točno odgovoril.
Rojaki, kteri želijo z manjšimi stro^-ški potovati v staro domovino, se lahko poslužijo parnikov Cunard- in Austro-Americana - črte, kteri plujejo direktno iz New Yorka v Trst in Reko kakor sledi:
Parniki* Cunard-črte:
Slavonin... .28. avg. ob 11. uri pop. Pannonia.. .. 11. septembra opoldn^. Carpathia... .25. sept. ob 10. uri dop.
Parniki Austro-Americana-črte:
Gertv..........25. avgusta opoldne.
Giulia........1. septembra opoldne
Francesea... .13. septembra opoldne.
Krasni poštni parniki raznovrstnih črt pdplujejo iz New Yorka:
V	Artwerpen:
Vaderland... .25. avg. ob 8.30 zjutraj Finland... .1. sept. ob 2.30 uri pop. Zeeland......8. sept. ob 9. uri dop.
V Hamburg:
Amerika......30. avg. ob 2. uri pop.
Bliicher......6. sept. ob 9. uri dop.
Aug. Victoria. .13. sept. ob 12.30 pop.
V	Rotterdam :
Statendam. ,2p. avg. ob 10. uri dop. Ryndam----29. avg. ob 10. uri dop.
Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v'New York, pričakuje ga naš uslužbenec na postaji, dovede k nam v pisarno in spremi na parnik brezplačno. Ako pa do-spete v New York, ne da bi nam Važ prihod naznanili, nam lahko iz postaje (Depot) telefonirate po številki 1279 Rector in takoj po obvestiln pošljemo našega uslužbenca po Vas.
Le na ta način se je možno rojakom, ki niso zmožni angleškega jezika, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorku.
Vožnje listke za navedene parnike prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb.
PRANK SAKSER 109 Greenwich St., New Tork City.
Skušnia uči!
Podpisani naznanjam rojakom, da izdelujem
ZDRAVILNO 6RENKQ VINO
po najboljšem navodilu, ii najboljših rož la korenin, ki jih je"dobiti v Evropi in Ameriki, ter iz finega, naravnega vina.
Kdor* boleha na želodcu ali prebavnih organih, naj ga pije redno.
Pošilja se v zabojih po 1 tucat (12 steklenic) na vse kraje zapad-nih držav Severne Amerike.
V obilna naročila se priporofia JOSIP RUSS 432 South Santa Fe Ave., Pueblo, Colo.
NAZNANILO.
Naš pooblaščeni zastopnik za pobiranje naročnine za "Glas Naroda", oglase in knjig Mr. JOHN RAHUA bode obiskal v kratkem cenj. rojake in naročnike po državi Kansas in okolici. Vsem ga toplo priporočamo.
Upravništvo "Glasa Naroda".
Za vsako hišo
koristne in ja-ko potrebne stvari iz STAREGA KRAJA: Knjiga
Kneipp, "Domači zdrav-
nik "
IIIH) 75 cent.
Dalje:
arnika, bezgovi cvet, brinjevo olje, encijan, kafreno olje, lcolmež, la.-neno seme, lapuh, lipov cvet, man-deljnovo olje, meta, melisa, pelin, pripotec, rožmarin, smetlika, tav-žentrože, »entjanževe rože, žajbelj in vsa druga Kneippova sredstva.
Pišite po knjižico: NAVODILO IN CENIK KNEIPPOVIH ZDRAVIL ter priložite znamko
za 5 centov. Priporoča se
K. AUSENIK, 1146—40th Street. Brooklyn, N. Y.
Rojaki, naročaju se na "Glas Naroda". največji in naicenejii dnevniki
RED STAR LINE
Prekomorska parobrodna d:užba „fiifdeča zvezda"
posreduie redno vožnje, s poštnimi parniki med
New Yorkom in Antwerpesoir. ± * ± * ♦ * * * Pbiladdphijo in Antwerpeaom
frcvsia. potsikk> t Siedečimi hožtnim: parnik?»
vaderland tu «113*312017 um. 1 KRUGNLAND 12760 ton
ZEELAND.. .........k.305 toojFINNLANC.............I27S0 ton
Pri cenah za medkrovje so vpoštete ^ r« potrebščin©, dobre hrana, najboljša postratba.
Pot čez Antwerpec je je dna najkrajših n na ^rijctnrj^it za potnike Iz al ■V Av«tri3o s ua Kranjsko, Stsjfska. Koroško. Primork- hrvatsko, Dalmacijo « druge dele Avst»iie-
Iz NEW YORK/» odpliujeio parniki vs?ko soboto cd 10:30 ur" dopo hidne od nomoia štev. 14 ob *zr.ožin Fulton Street. — Iz PHIJE, vsako Jrugo siet o c^ pomola cd vznožju Washington Street* Glede vorašan' nli kupov an i;t vožnilh listkov ^e »e obrniti na?
OFFICE 9, BROADWAY, NEW YORK CITY.
90—96 Dearborn Street, CHICAGO. — Century Building, SAINT LOUIS.
21 Post Street, SAN FRANCISCO — ali na njene zastopnike.
v Pittsburgu, Pa. in oRolIci
Rojakom
ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI IN NAJCENEJŠI DNEVNIK!
NAZNANILO.
Rojakom v Johnstownu, Pa., in oko lici priporočamo našega zastopnika g Pran Gabrenja, 519y2 Power Street Johnstown, Pa.
Dotičnik je pooblaščen pobirati naročnino za list in knjige ter je z nand te več let t knpčijskej zvezi.
Upravništvo "Qlasa Naroda".
NAZNANILO.
Rojakom v Forest City, Pa., in okolici priporočamo našega zastopnika g. JOSIP ZALARJA mL, P. O. Box 547.
Dntičnik ima pravico pobirati naročnino za list in oglase ter pošilja zanesljivo denarje v staro domovino po našem posredovanju.
V zalogi ima veliko število raznih ■slovenskih knjig.
Uradne ure: vsak dan od 6. do zvečer razun nedelj in praznikov v pisarni občeznanega hotela g. Martino Muhiča. Forest City. Pa.
Uredništvo in npravniŠtvo.
"Glas Naroda"
-ZiXi .anj«rri, d,i j. za tamošnjl okraj moj
; i edini pooblaščeni zastopnik za vse posle
JAKOB ZAEXJKOVEC,
4824 Blackberry Alleys	Fittsburg, Pa.
L'ra«lne ure: vsak <Iau od J7. do £3. ure, ter ob sobotah do 8. ure zvečer.
f	Frank Sakser,
m ^ II g|> i ii '■
Velika zaloga vina in žganja J
Matija Grm;
Prodaja belo vino po 70c gallon „ črno „ „ 50c „
Drožnik 4 prallbne za.......$11.00
Br'njevec; 12 steklenic za S12.00 ali 4 gall, (sodček) za........816.00
Za obilno naročilo sc priporoča
Matija. Grill, -
1548 St. Clair St.	CLEVELAND. O.
Compagnle Generale Transaflanlip.
jFrancoska parobrodna družba.j
DIREKTNA ČHTA DO HAVRE, PARIZA, ŠVICE, INQMOSTA IN LJUBUANE.
pos'llkl parniki so s
"La Provence" na dva vijaka................l t,2<K)ton,	30,000 konjskih moči '
^La Savoie" „ „ „ .................l-',*"^ „	25,1*0
"La Lorraine" „ „ ,, .................12,000 „	2r,,o(<o ,,
"LaTouraine" ,, „ „ ................H>,oo0 t,	12, COM "	"
"L'Apuitaine" ,, „ ,, ................ki,ihm» ,, 10
"La Bretan^e" ............................. H,(»l)0 ,,	<■>,(* u
"La Chamqa<;ne" ............................ 8,n»»0' ,,	9.'o i
"La Gascogne"..............................8.0-.'0 M	9,«» 0
GliViia Apncija: 32 BROADWAY, NEW YORK.
Parniki odplnjejo od s^daj naprej vedno ob <-» 1 rlkili < b 10. url dopoludne iz pristanišča št. 42 ]Vortlil{iTer, ob 3Iortou St., N.Y.
*LA TOURAINE ' 23. avg. 1906."'*LA TOURAINE 20. sept. 1906. *LA SAVOIE	30. avg. 1906. *LA SAVOIE	27. sept. 1906.
•LA PROVENCE 6. sept. 1906. La Gascogne	29. sept. 1906.
•LA LORRAINE 13. sept. 1906. *LA PROVENCE	4. okt. 1906.
La Bretagne	15. sept. 1906. "LA LORRAINE 11. okt. 1906.
Parnika z zvezdo zaznamovani imajo po dva Tijaka.
Al. W. Kozminsk generalni agent za zapad.
71 Deaborn St., Chicago, III.
CUNARD LINE
PARIVIKI PLUJEJO IVIED
TRSTOM, REKO IN NEW YORKOM.
PARNIKI IMAJO JAKO OBSEŽEN POKRIT PROSTOR M KROVU ZA ŠETANJE POTNIKOV TRETJEGA RiZREin.
SiiVONIA " PANNONIA I£rr
CABPATBlAsSH-
TTLTONIA, SLAVONIA in PANNONIA so parniki na dva vijaka. H parniki so napravljeni po najnovejšem kroju in zelo prikladni za tretji razred. JEDILA so dobra in potnikom trikrat na dan pri mizi postrež na.
Vožnje listke prodajajo pooblaščeni agentje in
Tie Cunari Steamship Co., Ltfl,
BOSTON:	MINNEAPOLIS:	CHICAGO:'
Stat© St. Guaranty Building-	Dearborn St,
2U24;|STATE ST., NEW YORK.
14-4-1-
NiSje podpia&mii prtpoTO-5am potujočim Slovencem in Hrvatom svoj........
ISALOON
wiwy urctrnwita
, NEW YORK c c
▼ kattrem točim redno pivo, dom« j^rešana in iroporfirana vina, fine likerje ter prodajan* izvrstne smodke.. 0. „.
f pram vedno pripravljen dober * prigrizek.
Potujoči Slovenci in Hrvatje dobč..............
stanovanje in hrano
Posrre
proti nizki eeni Iba solidna..
Za obilen po set se priporoča
FRIDA VON'KROGE
M7.lt9 Greeawk* Street, New Yott.
AFSTBO-AMEEICM LINE
Regularni potni parniki
"GERTY" odpluje 25. avgusta. "OIUUA" odpluje 1. septembra.
vozijo med;New Yorkom, Trstom In Reko.

Xajpripravnejga in najcenejša paroLrcdna črta v Ljubljano in sploli na Slovensko. Železnica velja do Ljubljane le SO centov. Potniki dospo isti dan na parnik, ko od doma gredo.
PhelpsjBros. CBI Co., General Agents,
3 V'ashington St., New York.
Telefon 2034.
Frank Petkovšek
214-718 Market Street,	Waukegan, 111.
priporoča rojakom svoj
^SALOON,
f v kterem vedno toči sveže pivo, dobra vina in whiskey, ter i I ima na razpolago fine smodke.
V svoji PRODAJALMCI ima vedno sveže groce-rije po nizkih cenah."
Pošilja denarje v slaro domovino zelo hitro in ceno; v zvezi je z Mr. Frank Sakserjem v ]Sew Torku.

-oA Ul