Slo/eniki
hmeljar
Glasilo hmeljarskega društva za Slovenijo
Izkaia Štirinajstdnevna ♦ HaražiHm M« 20-—, za Milane Mn M-—; pesamezna Številka Mn 2-— ♦ Uredništvo in uprava: Celje, Vodnikova ul. 2, telefon 218
Leto II	Celje, dne 4. septembra 1931	Štev. 18/3
Hmeljarska poročila
Savinjska dolina: Zadnje dni je povpraševanje po našem hmelju jako naraslo ter se je vršilo zelo živahno nakupovanje, ( ene so bile čvrste in se je n. pr. na vzorčnem trgu Hmeljarske prodajne zadruge prodalo skoraj vse še neprodano blago po 11 Din za kilogram. Včeraj je trajalo sicer živahno povpraševanje dalje, vendar pa so cene nekoliko popustile in se je plačevalo za prvovrstno blago po 950 do 10 50 Din, za ostalo pa po 8-50 do 950 Din za kilogram; le za res prvovrstno izbrano blago se izjemoma plača še po 11 Din za kilogram. Splošno se računa, da je dobra polovica letošnjega pridelka iz prve roke že prodana.
Vojvodina: Obiranje hmelja se vrši nemoteno dalje, vendar bo mnogo hmelja ostalo ne-obranega, ker na količkaj dobre cene ni nobenega izgleda. — S kupčijo pa se še vedno ni prav pričelo, deloma ker trgovci nočejo prav s ceno na dan, deloma pa, ker je še premalo pridelka gotovega za prodajo. Prodano je bilo le nekaj manjših partij po 6 do 8 Din za kilogram. Splošno je mnenje trgovcev, da je na boljše cene malo izgleda, tem bolj, ker je brezhibno gladko-zeleno blago precej redko.
Češkoslovaška: Zadnje dni se je vreme znatno zboljšalo in obiranje prav hitro napreduje ter bo predvidoma prihodnji teden končano. Radi dolgo trajajočega deževnega vremena je pridelek, ki je sicer prvovrstne kakovosti, vendar le precej trpel na barvi. — Tržišče je že precej živahno ter zlasti mnogo zanimanja in povpraševali ja za brezhibno, gladko-zeleno blago. Prometa je bilo zadnje dni precej in je bilo v Žatcu dosedaj znamkovanih
160 stolov hmelja letošnjega pridelka. Vendar pa cene niso čvrste ter so celo nekoliko popustile in se plača za prvovrstno izbrano Žateško blago do 9Din, za prvovrstno 8 Din, za dobro srednje 7 Din, za srednje in slabše blago pa po 5'50 do 6'75 Din za kilogram; le semtertja se proda kakšna manjša partija izredno lepega blaga tudi po 10 Din za kilogram. V Roudnicih so ostale cene skoraj nespremenjene in se plačuje povprečno po 5 do 6 Din za kilogram, prvovrstno, izbrano, gladko-zeleno blago tudi do 7‘25 Din za kilogram. V ostalih okoliših pa se kupčija še vedno ni prav razvila. Zakl j učna tendenca v splošnem ni nič kaj čvrsta.
Nemčija:	Vreme je še vedno zelo ne-
stalno, bolj deževno kakor vedro, kar zelo ovira obiranje in škoduje kakovosti hmelja. Čim bolj napreduje obiranje, tem bolj postaja jasno, da bo letošnji pridelek tako glede množine kakor tudi glede kakovosti zelo zaostal za lanskim. Le ponovno in vztrajno škropljeni nasadi so ostali obvarovani peronospore in bodo dali tudi v barvi brezhibno blago. — Tržišče je še vedno skrajno mirno in se tako trgovci kot pivovarnarji drže še vedno zelo rezervirano. Trži se le 30 do 70 bal dnevno. Prodaja se zaenkrat še skoraj izključno le Tetnangski in Hallertauski hmelj. Cene kolebajo sem in tja in se plačuje za Hallertauski hmelj po 13‘50 do 1450 Din, včasih se cena dvigne do 16 Din za kilogram, pa naslednji dan zopet oslabi na 12 do 14 Din za kilogram. Tetnangski hmelj je nekoliko stalnejši v ceni in se plačuje zanj navadno okoli 16 do 16*50 Din za kilogram. Zaključna tendenca pa je stalno zelo mirna.
SLOVENSKI HMELJAR
Letnik II.
Stran 2
Poljska: Deževno vreme traja dalje in upanje na brezhiben in zlasti v barvi prvovrsten pridelek je že skoraj popolnoma izginilo. Hmeljarji obirajo in prebirajo, precejšen del letošnjega pridelka pa bo ostal neobran, ker je slabo vreme tekom zorenja in obiranja preveč pokvarilo kakovost blaga. — Tržišče je še zelo mirno, vendar kupčija polagoma že začenja, toda cene nikakor ne morejo zadovoljiti producentov. Zaenkrat kupuje večinoma le domača trgovina in plača po 7-50 do 8*50 Din za kilogram. Nakupi v večjem obsegu pa se sploh še ne vrše in producenti se boje, da bo cena pozneje še nižja.
Francija: Obiranje se je že pričelo in bo prihodnji teden v polnem teku. Nade hmeljarjev na obilen in prvovrsten ter brezhiben pridelek pa so že splavale po vodi, vendar producenti nič preveč ne žalujejo, ker se predobro zavedajo, da količkaj primernih cen letos itak ne morejo pričakovati. Radi trajno deževnega vremena se je namreč v naj večjem francoskem hmeljskem okolišu v Alzaciji razpasla peronospora kakor še nikdar dosedaj in nekatere nasade popolnoma uničila, zlasti v nižjih legah. O kaki predcenitvi letošnjega pridelka ne more biti govora, ker nihče ne ve, kaj in koliko se bo sploh obiralo. — Tržišče je popolnoma mirno. Za lanski pridelek se sploh skoraj nihče ne zmeni, letošnjega pa seveda še ni na trgu.
Anglija in Belgija:	Zgodnje vrste
hmelja se je že pričelo obirati in bo tudi splošno obiranje skoraj nastopilo. Izgledi na pridelek, tako glede množine kakor tudi glede kakovosti, so v Angliji srednji, v Belgiji pa bolj slabi. — Tržišče je mirno. Najbolj živahna je še terminska borza v Bruslju, kjer se cene sučejo stalno okrog 8 do 12 Din za kilogram, vendar tendenca ni nič kaj čvrsta.
Amerika: Obiranje je deloma že v teku, vendar bo z ozirom na različne vrste zgodnjega in poznega hmelja zelo dolgo trajalo. Velike skrbi povzroča hmeljarjem rdeči pajek, ki se vedno bolj širi, pa tudi peronospora, ki se je pojavila na kobulah. — Tržišče je mirno in cene v glavnem nespremenjene. Letnik 1930 notira za prvovrstno izbrano blago 19 do 20 Din, srednje pa 15 do 17 Din za kilogram; letnik 1929 notira 10 do 12 Din, starejši letniki pa so skoraj brez zanimanja. Prometa je malo. Na tržišče je prispelo že tudi nekaj Kalifornijskega hmelja letošnjega pridelka, vendar zaenkrat še ni dosti zanimanja zanj. Pač pa se deloma že prodaja prvi letošnji pridelek v Oregonu in se cene sučejo okrog 14 Din za kilogram.
Splošno : Položaj je še vedno nejasen, trgovina in pivovarne se drže še vedno zelo rezervirano in čakajo, kako bo končalo obiranje v glavnih hmeljskih okoliših. Cene kolebajo sem in tja, vendar zaenkrat ne kažejo nobene tendence navzgor. Največ upanja na boljše cene in lahko prodajo imajo še lastniki brezhibno gladko-zele-nega blaga, ker tega bo letos vsekakor splošno primanjkovalo. Seveda pa je vprašanje, ako se trgovci in pivovarnarji koncem koncev ne bodo zadovoljili rajši z dobrim cenejšim, četudi v barvi ne brezhibnem blagu, kakor pa plačali znatno višje cene za gladko-zeleno blago. — V našem hmeljskem okolišu so se zadnje dni širile neopravičene vesti o ceni 12 in celo 15 Din za kilogram. Vse te in podobne vesti je rodila preveč bujna domišljija ali pa pobožna želja. Najvišja cena namreč, ki se je plačala letos dosedaj za naš hmelj, je bila 11 Din za kilogram in nekaj napitnine, vse vesti o višjih cenah pa so, žal, zaenkrat vsaj, prazne bajke. Bajkam pa, hmeljarji, nikar ne nasedajte!

Hmeljarjipristopajte k Hmeljarski prodajni zadrugi in udeležile se vzorčnega sejma v Žalcu, da laže in bolje vnovčile svoj hmelj!
Naročnino poravnajte nemudoma, da tekom sezone pre/e-mate list redno in da dobite tudi vse posebne izdaje s tržnimi poročili!