1ZZ. steiilln. I Uobljiil, t sofcato, Z7. maja 1916. XLIX. leto. .Slovenski Narod" Teljt po po&ti: za Avstro-Ogrsko: za NemČljo: ćelo !cto skupaj naprcj • K 25*— cdo leto naprej . . . . K 30*— cetrMett ; T M I !6 50 " Ameriko in vse ^US« dežele x na mescc m » • • » 230 cdo leto napi ej , • . . K 35.— Vprašanjem glede Inseratov se naj priloži za odgovor dopisnica n\\ rna:nka, Zpravntftvo (spodaj, dvorišće levo), Snaflava a!ica $t 5, telefon it.83. hitala Tsak dan K?e£er tsviamai nedelie in praznike. lnserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 20 vin., za dvakrat po 18 vin., za tnkrat ali vevkrat po 16 vin. Parte in zahvaia vrsta 25 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upiavništvu naj se polil aja naročnine, reklamacije, inserati uli, io je administrativne stvari. i Posamema ftteviika vel|a 10 vlnarie*. — Ka pismena naročila brez istodobne vpeslatve naročnine se ne ozira. „Narodna tiskana" telefon &L 35. »Slovenski Narod" velja ▼ Ljubljani na dom dostavljen: ćelo leto naprej . - . • K 24*— pol lete n • • • • • 12-— četrt leta w • y.. • • » 6'— na mesec m *'•••» 2'— v upravništvu prejeman: ćelo leto naprej • , • • K 22'— pol leta „ • • • • , 11*— četrt leta ^ •••-.. 550 na mesec „ • • • '» • 1*90 Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo. Vrednttfva t Knallova ulica št 5 fv pritllčju levo,) telefon ft 34. uljujlk ^pti&iiid'i, i^jtS Oi&ilLl^ plUI IluSiJL NOV VELIK USPEH TRETJEGA ARMAĐNEGA ZBORA PRI ASIA-GL. NAŠE ČETE SE BU2A.!0 ARSIERU. ZOPET 2500 VJETNI-KOV. NAPAD NAŠIII LETALCEV NA ITALUAN5KA KRIŽlSCA. BOMBE NA TRST. Dunaj, 26. maja. (Kor. urad.) Uredno se rezgiasa: Italijansko b o i i š S e. V odseku Susana so zavze!^ naše čete Civarcu« jugo - vzhoUao Bor;{a, ter se vzpele na Cimo Unclici. V Prostoru severno od As!aga so zavojevali deli graškega zbora nov velik uspeh. Ves visinski hrbet od Corno di Campoverde do Meate je v naši posesti. Šovražnik ie trpcl na begu v našem najučinkoviteišem topovskem ognju velike krvave izgube ier je pustil nad 2500 vjetnikov. med niimi enega polkovnika in več štabnih Časinikov, 4 strojne puške, £00 koles in mnogo dru gega vojnega materijala v našiii rokah. i * Severno od Arsiera smo prepo-đili Italijane naiprei iz njihovih pozi-cij zapadno od Barcaroie: nato so očistile naše čete v sedemurnem beju gozdove, severno od Monte Ci-mone ter zasedle vrh tega hriba. V gorenu dolini Posina je Bettale za-vzeto. Naši letalci so metali bombe na kolodvore v Periju, Schio, Thfenu in Vjcenzi, naši mornariški letalci pa na letalski hangar in notranje pristani-Iče v Gradežu. Ponoći je metal neki sovražni zrakoplov mnogo bomb na Trst, ki pa nišo nikogar ranile in tuđi nišo napravile nobene škode. Namestnik načelnika generaSnega štaba pl. Hoier, fmL ITALIJANSKO URADNO POROĆILO. 24. maja. \f Lagarinski dolini je naperil šovražnik včerai popoldne na vso našo fronto na obeh bregovih Adiže intenziven ogenj. Sovražno kolono, ki je poskušala prodirati v malih skupinah iz Lizzane proti Mar- cu, je ustavil naš topovski ogenj. Zveccr so zadržale naše čete napad vzdolž Vallarse v smeri na Monte di Mezzo. Med Terragnolom in dolino Astica navadno artiljerijsko strcljanjc. V redu izvršeno izpraz-ujenje gereuj. beka Pogine in Astica je sedaj končano. Ćete so se utrdile v obrambni crti v kotlini Arsiera. Topovi, katerih se ni moglo spraviti ireč, so bili uničeni. Med Asticom in 13rento je začel sovražnik včeraj ljuto pritiskati na pozicije vzhod-no doline Assa. V Sudanski dolini se je nadaljevalo 22. t. m. pričeto unii-kanje naših čet na glavno obrambno crto tndi včeraj počusi in v redu. V Karniu hud artiljerijski dvoboj ob gornjem Butu. na ostali fronti nika-kega pcmembnega dogodka. So-vražni letalci so metali na postajo Fer Ia Carnia bombe in so provzro-čili več človeških žrtev in nekaj škode. Novi uspehi na tirolsko - italuanski irend. Iz vojaškega razmotrivanja k poročiiu generalnega štaba, dne 2b. maja: Graski zbor je razdrl vče-raj močne naravne in z vsemi teh-niskimi sredstvi izbolišane sovražni-kove pozicije na višinah med Cor-m om di CampoVerde in Me-ato, katere je branilo trdovratno več irali^anskih polkov. \'e!iko šte-vilo vjetnikov in težke krvave izgube branite! jev predučtiiojo nam velikost itaiijanskega poraza. Iz cne^a zadnjih Doročil našega sreneralnega štaba je bilo razvidno, da se je postavil šovražnik vzliodno dobne Asse, torej za prej omenjeno zaščirno steno, da bi mo^el, na zapadnem boku krit pri Asiatru, za vsak slučaj izvršiti protinapad, katc-rega je naznanjal Cadorna po svojih listih v tolažbo. To pa se ni zgodilo. Pozicije na visinafi, v naglici popravljene, s katerih je hotH šovražnik držati dolino Asse in dohode na Asiago pod oprnjem in vpiivati na naše prodiranje v Brenti, so v posesti zmagonosno zasledujocega tretjega zbora. Znatni so tuđi uspehi skupine, ki napada severno gra^kega zbora. Vzela je Monte C i v a r o n i n Cima U n d i c i. Civ iron so sku-šali Italijani braniti do skrajnosti, da bi se mogli držati v katlini () s p c -d a 1 e 11 o. Zbor nadvojvode Karo-I la je zavojeval ostale utrd^e sever-ne fronte od Arsiera v odsek'i zapadno doline Astica. V gorenji dolini P o s i n a pri Bettale premazane sovražne bojne sile ne morejo vec iti nazaj na A r s i c r o. marveč se mornjo obrni-ti južno čez visoko planoto iz R o -v e g n a proti S c h i o. Kdor dobro houi, do^pe iz Barcaroie na plavni trg Arsiera v eni uri; s hriba Cimonc vsled scr-pentin v eni uri in eni četrti. Zapad-n o Arsiera se nahaja še nekai utrdb, katere so v naglici najbrže zboljšali. Stiri kilometre južno Arsiera je utrdil sovražnik skalne ceri na Soglio del Brospi^e in more od tu držati pod ognif*n dolino Posi-na zapadno In vzhadno Arsiera. Vedno veči! uspeh«. ^Tagesanzeiger- poroca: Av-strijski napad na južnem Tirolskem daje vsak dan večje uspehe. Nasto-pilo je težko om a janje vse italijanske armade. Klici na prmoC: v milanskem časoplsju kažej:^ strašno revnost položaja v nasprotju z neverjetnimi tiradami oficijoznih glasov, ki slika-jo avstrijsko prodir^;e v Tnlijo za izraz obtipa sovražnika pred porazom. Italijani seveda ne zveio nič o težkih izjrubah svoje premagane ar-iiiade, kakor sploh ja\Tio poročanje dokazuje, kako se odtegujc it^Mjan-skcinu ljudstvu resnica o položaju. Nova Kalijanska crta. Iz vojnoporočcvalskega stana, 25. maja: Italijani se nahajajo v Adižki dolini severno Serravalla - Corni Zu-gna, v Vallarsi pri Chiesi — severno IK>bočje doline Posina, zapadno hriba Majo in hriba Delugoi, v dolini Astica pri Forni med Asticom in Assa, v južni smeri masiva Cima Dodici do Brente. Vplenjeni 2Scm topovi grme proti hali janom. *» »Zeit« poroča iz vojnoporoče-valskega stana: Poleg velike množine težkih to-pov, katere so vplenile naše čete, se nahajajo znatne zaloge municije. Na nekaterih mestih se je mcglo italijanske 28 cm havbice takoj obrniti in jih naperiti na sovražnika. Tako italijanski topovi pode Italijane s tirolskih gora. Italijanske čete se bodo umikale še nekaj dni. Brzojavka »Petit Parisien«, došla iz Rima. .priznava, da bo umika-nje Cadomovih čet trajalo še nekaj dni. Uspeh avstrijskili čet pripisuje I'remoči avstrijske artiljerije, ki je prisilila italijansko infanterijo, da je morala zapustiti svoje pozicije. Brzojavka Izraza upanje, da se posreći italijanski amadi vsled varsrva moč-nih utrdb. v katere se je umaknila, in vsled hitro sem spravljene težke artiljerije, ki je te utrdbe še ojačila, ustaviti daljnje prodiranje sovražnika. Prodiranje v ravnino ne poraeni ve-likega udarca. ItaHjanski listi poudarjajo, da morajo avstrijske armade prebiti več obrambnih črt. ako hočejo do-speti v ravnino med Vicenzo in Padovo. »Italia- misli, da bi prodiranje avstro - ogrske armade vr ravnino ne pomenilo nikakega velikega udarca, kajti v* boju na odprtem polju igra artiljerija manjšo viogo in se številna premoć bolj uveliavlja. »Pomoč prihaja« Iz Milana poročajo: Ćasopisje začenia tolažiti ljudstvo z zagotovi-lom, da pomoč zaveznikov za Itali-jo žc prihaja in da se bo njen učinek pokazal že tekom par dni. »Secolo« trdi ćelo, da stoji pripravljena ruska trimilijonska armada. da razbremeni Italijo. Ali ima Cadorna zadosti rezerv? Polkovnik Siegeman piše v >Bundu : Avstrijci so prodrli v glavnem operacijskem prostoru do zapornic dolin Asiago in Arsiera, Italijani imajo braniti poti v prostor Schio - Asiago. Tu kulminira napad, ako je pripravil Cadorna zadosti rezerv in ako bojna morala njegovih čet kaj velja. Ofenziva se bo nadalje vala. »Az Est« poroča iz privatnih poročil: »Secolo« trdi, da po osmih dneh nastali odmor pomeni, da sovražnik zbira svoje moči, da se ho ofenziva nadaljevala. Jednotna in trdna fronta. »Corriere« je glede umikania italijanskih čet izrekel bojazen, da bi se sovražniku posrećilo prebiti italijansko crto. Glavna stvar je, da ostane fronta enotna in trdna in ne nastanejo nevarne vrzeli. Po urad-tiem poročiiu tega ni pričakovati, ker se umikanje vrši v redu in mirno. Italijani se boje druge Custozze. »Germania« piše: Nepričakova-ni, pa tako uspešni sunek hrabrih braniteljev južne Tirolske med Su-gansko in Adižko dolino je povzro-i\\ v Italiji strasen strah. V Italiji se dobi na\rzlic razburjenosti m nacijo-nalni bahavrosti vedno nekoliko na-, rodnega pesimizma, ki se naslanja na nepozabne dni. Custozza v letu 1848. in 1866. je prav žaloste® »dies ater« v zgodovtni zjedinjene kraljevine, katere armado pod Lamarmoro ie nadvojvoda Aibreht premagal kljub številni premoći. To raspoloženje se sklada nekako s sedanjim položajem. Dal jave v Jombarlijski ni-i zini so razmeroma jako neznatne^ >Od Verone do Benetk je zračne Crte samo sto kilometrov, Milan je ravno toliko oddaljen, in kaj pomeni to za armade, ki se premikajo po ravnini?« Tako pravijo v Italfti. Barzilai o men)a)očl se vo)ni sreči. »Lokalanzeiger« poroča: Barzilai poudarja v nekem listu, da je on vedno trdU, da je usoda vsake vojne podvržena menjavanju. Sedanji do-godki dokazujejo potrebo vojne, ker avstro - ogrska vojna uprava skuša doprinesti sedaj to, kar je namera-vala tekom mirovnih let, za časa zveze: da napade Italijo, ko bo brez orožja in brez zaveznikov. Razširjena vojna zona. Kakor poročajo preko Lugana, je proglašeno za vojno zono italijansko ozemlje severno železnice Benetke-Padova in ozemlje Padova - Manto-va. S tem je ta prostor od 24. maja dalje zaprt za prosti promet pripad-. nikov nevtralnih držav. LISTEK. CHONCHETTE. Francoski spisal Marcel P r e v o s t. Prvi deL I. Navzlic poletnemu času je bilo mraz v tej sobi . . . Blizu eno uro, odkar se je pre-budila, se je Chonchetta, zavita v sveje odeje, zabavala opazujoča pri-hajati predmete polagoma iz teme ... Prav gotovo je zdaj zunaj sijalo krasno solnee, jutranje septem-bersko solnce. Toda motno — bru-šena stekla visokega okna in njega čmosivkasta zagrinjala so puščala 1c slabo luč, nekako mračno, redko sveilobo. Deklici je bil ta mrak prav povšeči . . . Podaljševal ji je za kra-tek čas omamo spanja in končno, ves dan je ni bilo stvari, ki bi odteh-tala ta prijetni dvanajsturni nočni pečitek, obdan od sanj in samoto v tej veliki postelji v slogu Louis XV., kjer bi bila mogla spati brez drenja ćela rodbina . . . Slednjič je Chon- &&tm 4te ilU* to»^ ššba &&* ščajoči svetlobi zaziralo take čudovite stvari, da si je prav lahko domišljala, da njenih sanj še ni konec. Zares, ta ogromna šc v polute-mo pogreznena soba je hranila z ne-verojetno samoglavostjo razmetan kup pehištva in drobnarij, pomešanih in na tesno postavljenih, da si s.\ razun če si droben in ročen kakor mala Chonchetta. s težavo preril skozi, ne da si kaj prevrnil . . . Tu so bile visoke omare, črvive škrinje, obložene z usnjatimi ključavnicjini in okrašene na pokrovih z umetnimi demanti, tam veliki naslanjači v slogu Menrika II. z lahnim pravokotnim okostjem, visoka hrbtišča previeče-na z vžganim usnjem. Po'.eg niih ka-riapeji a Ia Pompadour, globoki, s sa-tinoin pre\lečeni, pravi boudoirski ineblji, v katerih gnezdi ljubezen. V nasprotnem kotu blizu okna je stala druga postelja v renesančnem slogu s štirioglatim baldahinom in od«jrnc-nimi podšitimi odejami. Stene so bile polne orožja, starinskih krožnikov, podob in nsh. Slednje so biie posebno čudne in smešne. Tu si videl dame. ki se s košaricami v rokah zibljejo na gu-galnicah, tam lepotico. ki stopa v ko T>cU med tem ko sobarica Izdajalsko ougrinja zastor pogledom radoved-P&Ž&. taju ftp^t divne u^elioft c* ribnikih in livadah versailleskin. Ćela vrsta ur - nihalk na podstavki'i, med njimi uprav monumentalne \z gladke bronce, druge majćkene. ko maj tako velike kakor žepn r ure v alabastrovih hišicah. Siccr pa niti ena ni šla. Zadovoljno so počivale Chon-chettine oči na vsej tej san. Poznala je te starine na pamet, vedela za vsak prašek, za vsako črvivo mesto. Mari ni bila sama taka starinska igračka, pozabljena med drusimi? Medtem se je deklica naveličala polegati brez spanja. Z enim samim skokom je bila izven postelje. Otopila je na staro armensko prcprvigo, mestoma preluknjano. mestoma ržgano. Brez dvoma je svoje dni pokrivala tla oddaljenih orijentaiskih gradičev, odtod ta neodpravljivi duh po starem tobaku, ki ti je šimi v nos iz vsake pentlje in pentliice . . . Nožice kakor one male Chonchette. Ni-tirni nohti so stopicale po teh ovene-lih križem pobarvanih vezeninah. nikoli, prav nikoli pa ne ljubkejše nožice kakor one male Chouchette. Niti sama se ni mogla vzdržati nasme-ha, videča jih sredi preproge tele kakor lilija. Nato je oblekla nogovi-ce. sniuknila v hlačke, si odela svoje krilce in obleko ... Iz turškega vrča «l Ie nalila vode v ogromno la* ponsko skledo poslikano z rumenimi iii rdečimi tulipani. Pričela se je umivati, sprva plaho, komaj da je zmo-cila konec nosa, se dotaknila ušes in jamice v grlu; hipoma pa se je opo-gurnila in krepko si je z milom nama-zala obraz in vrat. sopihajoča pri tem kakor človek. ki ga mrazi. Dobro osušena je spravila svojo obleko v red, opravila nemalo raztresena ob vznožju postelje nekako molitev, odprla vrata in izginila kakor senca. Krenila je na dolg, mestoma po dveh treh stopnicah predeljen hodnik. Skozi obokana okna, zakrita po poslikanih japonskih zavesah je pri-hajala umetna svetloba, na stenah pa je skozi Številne luknje na zid pri-bitih tapet zidovje kazalo svoja rumena rebra. Chonchetta je hitela do konca hodnika, do mesta, kjer vodi k stopnicam. Te stopnice, kakor da se pogrezajo v zemljo, tema okoli in okoli. Toda deklica se je brez obo-tavljanja oprijela železnih na zid pri-trjenih držajev ... Se par stopnic in ^lej, stala je sredi prostranega stop-nišca in najsvitlejši dan ji je sijal v obraz. Stekla je proti luči in kakor kroglja je padla sredi ogromne kuhinje, kjer je plapolal živ ogenj. — Dobro jutro, stara Dina! Mulatinja, zaposlena pri ognji- š&i ni slizan pjjiu&ti Cggflfiheteij hitro se je obrnila, spustila klešče iz rok in objela deklico. Poljubila jo je na njen temno-polti vrat, njene crne lase, na oči, zakrite z mlecnobelimi vekami, po-dobnimi'peresu rože . . . Deklica ji ie vse dovolila, nišo se ji studile debele sivkaste Dinine ustnice, ne oštri duh njenega telesa, ne njene dolge na dla-ni kakor opeka rudeče roke. — Lague moin bo ou, je dejala mulatinja, lague moin bo ou, ti cab-? ritt moin. Kakor hitro pa se je je Chonchetta oprostila, je postavila na ma--sivno kuhinjsko mizo krožnik in ske-delico, med opravilom pa so ji neprestano uhajali občudujoči vzkliki v njeni spakedrani kreolsko - francoski mešanici. Tedaj je v emajlirani ponvi na ognjišču počasi zavrela čokolada in razširila po kuhinji izbran vonj. Med temi pripravami si je deklica grela svoje roke ob ognju In z resnobo pripovedovala starki svoje zadnje sanje ... - — Predstavljaj si, stara Na, da sem splezala na velikega belca, saj ves, tistega, ki stoji koncem velikega hodnika, ki ima glavo kakor medved in sneg v ustih. tam na tapeti •. . Stran 2. „SLOVENSKI NAKOD*, dne 27. maja 1916. 122. Stev. Kaj pravi)o Italljanski ran]enci? V Kufstein so pripeljali 66 itali-janskih ranjencev, najvee so težko ranjeni, vsi so iz bojev na južnem Tirolskem. Ranjenci pripovedujejo s strahom in grozo, kako strašno u5in-kuje naša artiljerija, Italijanskih tru-pel je na bojišču nagromadenih ćele vrste. Izgube napada foČe arraade. »Petit Journal« tolaži svoje Čitatelje z zagotovilom,da so izgube na-padajoče arraade vedno režke. To-rej se more navzlic velikim žrtvam z zaupanjem pričakovati nadaljnje razvijanje dogodkov. Podučno za švicarske razmere. >Neue Ziiricher Zeitung< piše: Naj skonča avstrijska ofenzivna operacija na tirolski fronti kakor ho-če, podučna bo prav za švicarske razmere, ker nudi najnovejše pre-izkušnje v resnični vojni v visokem gorovju. Poleg drugih poda morda tuđi ta poduk. da se ne srne vpo-rabljati sedaj veljavnega principa mase neomejeno tuđi v vojni v go-rovju. »Temps« se Čudi avstrijskim us pehom. »Temps« se jako čudi avstrij-skini uspehom na južnem Tirolskem. Pravi, da bi bilo vendar Čudno, ako bi i talijansko armadno vodstvo ne bilo ničesar ukrenilo, da parira av-strijski sunek in ako bi ne moglo resiti položaja za Italijo. Razmerje med Italijo in Rusijo vedno slabše. »Corriere-t je priobčtl iz Petro-grada brzojavko, ki utegne sedanje neugodno razmerje med Italijo in Rusijo Še poslabsati. Po tem poro-čilu slikajo ruski listi avstrijsko ofenzivo na južnem Tirolskm za vo jaško demonstracijo, ki bo končana v nekoliko dneh. »Corriere- komentira to brzojavko nenavadno oštro in govori o lažeh za izključno vpo-rabo ruskega občinstva. Namen te mistifikacije je jasen, hoče se krat-komalo odstraniti misel, da bi se Italiji pomagalo. Ruski general Kaulbars o italijanski arniadi v maju 1915. »Secolo« je poročal 27. maja 1915, da je vsled vstopa Italije v svetovno vojno zasiguran dober iz-id te vojne, da italijanska armada zada sovraŽniku uničujoč udarec in pospeši zinagonosen vojni konec. — Danes sodijo ruski generali malce drugače o italijanski armadi. Italijanski glavni stan. Iz Curiha se poroča; Potniki, k: so se vrnili \z italijanske vojne zone. poročajo, da se je italijanski generalni štab preseli! iz Verone v Brescio. Tittoni pri kralju. Iz Lupana poročajo, da je bil Tittoni pozvan v glavni stan h kralju. Kakor se čuje, bo Tittoni odpo-klican, baje bi prevzel Salandrovo mesto, ako priđe do izpremembe vlade. Gfofitti pozvan h kraflu. Preko Lugana se poroča: Raz-glaša se, da je Giolitti pozvan h kralju. V Rimu se mnogo govori o krizi O povratku GloHttlJa v politično življenje. London, 26. maja. (Kor. urad.) Rimski dopisnik »Morningposte« poroča o povratku Giolittija v politično življenje; Ne smemo si prikrivati, da ne vlada samo na Angleškem neka nezadovoljnost z načinom, kako se vodi vojna in da more opozicija to nezadovoljnost izrabiti. Codorna se brani. V odgovor na hude obdolžitve s strani Giolittrjevega časopisja in na napade na i talijansko armadno vodstvo razpošilja Cadorna, kakor poročajo rz Zeneve, dolgo razlago, v kateri poroča, da je sovražnik osem mesecev pripravljal to ofenzivo v jTrentinu, djft je ojaČil železnlce, zgradil nove ceste, ustvaril nove čete in da mu Je došla pomoć z drugih front. Avstro - ogrska armada bi jimela prednost kot napad alka, kaj ti branitelji irfso vedeli, kje začne pre-bitje in so morali radi tega držati svoje rezerve dalje za fronto. Se-'daj, ko je mogoče pregledati nacrte, je tuđi mogoče pritegniti rezerve, da se ustavi prodiranje sovražnika. General Brusatti vpokojen. Rim, 25. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša, da je vpokojen generallajtnant Roberto Brusatti, ki je bil že 13. maja stavljen na dispozicijo, na podlagi sklepa ministrske-ga sveta. Brusatti je bH poveljnik prve na južnem Tirolskem operujoče armadne skupine. Ministrsk! svet v Rimo. Ministrski svet dne 25. maja, ki je trajal štiri ure, se je bavil z avstrijsko ofenzivo v Trentinu. Vojni ali ne vznemirljiv in je naznanil ukrepe za zadrževanje sovražnika na glavnih pozicijah. Pomnoženle Itaiijaasklli dotgov. Na ukaz zakladnega ministrstva so bile na manjše zneske se glaseče obveznice državne blagajne pomnožene za sto milijonov lir. Italija se ne udeleži parižke kon-ference. Parižki tiskovni urad je gojil še 24. t. m. nado, da Italija prekliče svojo odpoved glede udeležbe na parižki konferenci in da odpošlje na konferenco 5. junija svoje zastopni-ke. Sedanja definitivna odpoved udeležbe je učinkovala jako nepovoljno. To se pozna tuđi v Člankih, ki se bavijo z nevarnostjo, ki preti v beneški ravnini. Italijanska vojna brez potnena za konec svetovne vojne. Kristijanija, 25. maja. Uspešne avstrijske napade na Južnem Tirolskem se tukaj v polni ni eri vpošteva, o čemer priča tuđi časopisje. Znani norveški vladni organ piše: Danes, ko je poteklo prvo leto, odkar je po-segla Italija v voino, se treba vpra-šati, ali je kakega pomena italijanska vojna za konec svetovne vojne? Res je napad ob Soči vezal avstro-ogrske sile, ki bi bile lahko na drugih krajih nevarpe. Ali to bi bila mogla z ene strani dobrohotna, z druge zahtev polna nevtralna politika Italije doseći, sedaj pa se Italija vedno bolj oddaljuje od svojih zavezni-kov in mora sprevideti, da sta konec in zmaga za vse skupna. Italija zahteva neprestano denar in pomož-na sredstva, katera mora plačati Anglija. Ali ćelo angleške denarne moči nišo neizčrpljive. Pred letom dni. 26. maja. Nadvojvoda Evgen je imenovan za generalnega pol-kovnika in vrhovnega poveljnika proti Italiji. — Armadno povelje nadvojvode Friderika povodom italijan-skega izdafstva. — Avstro - ogrska spomenica o razpravah z Italijo. — Italijanski oddelek vdere v Kondino na Tirolskem. — Italijanski napadi z velikimi izgubami na koroSki mejL — Italija proglasi blokado Adrije in zaplembo v italijanskih pristanišnih se nahadajočih sovražnih trgovskih ladij. — V Milanu plenijo avstrjsko in nemško premoženje. 27. maja. Italijani obstreljujejo naše obmejne utrdbe južnovzhodno Tridenta, Dve italijanski stotniji uni-čeni pri Caprile. — V Primorju so Italijani prekoračili naše m e j e. »Idea Nazionale« je pisala 19. maja 1915: »Pripravite svoje duše za veliki slavni dan italijanskega rodu: prihodnje leto bo leto radosti za domovino, leto, v katerem bo dopolnjena enot-nost, svoboda in veličina Italije.« »Corriere della sera« je pisal: »Dante je hitel pred našimi četami in jih pričakuje v Tridentu.« Mussolini, znani hujskač, je pisal 19. maja 1915 v »Popolo d' Ita-lia«: »Vstop Italije v vojno prinese konec uničujočega pozicijskega boja in porneni začetek ogromne ofenzive, ki prežene nemško armado čez Keno in zlomi moč Avstrijcev za vedno. Zato nas pozdravlja srce Francozov. Kako je pri srcu tem člankar-jem, ako čitajo sedaj svoje navdu-šene sestavke iz maja 1915. DROBNE VESTI IZ ITALIJE. Begunce, ki so došli v V i c e n-z o, so odpravili v južno Italijo. — V Turinu so bile na dan obletnice velike demonstracije. Mnogo oseb je aretiranih. — Ker je nad Milanom proglašeno obsedno stanje, je zahtevalo prebivalstvo na bučnih shodi, da se odstavita Salandra in Sonnino in se napravi mir. Proti raznim govornikom je uvedeno ka-zensko postopanje. »Avanti« je ponatisnil za oblet-nico vojne napovedi razne članke in-tervencijonističnih listov, priobčenih lani povodom vojne napovedi. Komično zvene v teh člankih obsežena prorakovenja v primeri s sedanjim položajem italijanske vojne. Zapadno bojište. NADALJNI LSPEHI NEMŠK1H ČET PRI VERDUNU. Berolin, 26. maja. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Zapadno bojišče. Na levo od Ma§e srao zavrniH od Turkosov izvršeni napad z ročni-mi granatami zapadno od visine 304. Na vzhodnern bregu Mase smo uspesno nadalievaH napade. Svoje pozicije zapadno od kamnoloma smo razširili, prekoračili sotesko pri Thiaumontu ter vrgli nasprotnika južno od forta Douaumont še bolj nazaj. V teh bojih smo vjeli nadaliniih 600 mož in vplenlli 12 strojnih pušk. V okolici Loivre, severo - zapadno od Reimsa, so izvršili Franco-zl brezuspešen napad s plinom. V dnevnem poročilu z dne 21. maja omenieno. Južno od Chateaii Salinsa zbito letalo, ie peto letafo, katero je porocnik W intRens v zrač-nem boju strmoglavi!. Vrhovno armadno vodstvo. fRANCOSKO URADNO POROCILO. 25. maja p o p o I d n e. Na Ie-vem bregu Mase precej silen artilje rijski boj v odseku visine 304 in na fronti Mort Homme - Cumičres. Će*-noč so dosegli Francozi v gozd!čili vzhodno tik vaši Cumičres v boiu z ročnimi granatami uspehe. Nemci nišo poskusili napasti. Na desnern bregu se je posrećilo Nemcem po sil-nern napadu vstaliti se v nekem fran-coskem strelskem jarku, severno od kamnoloma pri Haudromontu. Ob-streljevanje je v okolici Douaumonta trajno na obeh straneh zelo silno, in-fanterijskega delovanja pa ni bilo. Na ostali fronti je bila noč razmero-ma mirna. 25. maja z v e č e r. Na leveni bregu Mase se je čez dan ojačilo sc-vražno artiljerijsko delovanje Droti našim pozicijam na visini 304. Na desnem bregu so izvršili Nemci po silnem obstreljevanju proti 5. uri ćelo vrsto napadov med gozdom Haudromont in pristavo Tbiaumont. Vse napade smo s težkimi izgubami zavrniH. izvzemši na eni točki, kjer so se sovražni oddelki polastili dela jarka. V okolici Douaumonta traja artiljerijsko delovanje % veliko siio. Na neki drugi točki so provzročili naši dalekosežni topovi požar v nekem nemškem skladišču za materijal pri Haudicourtu (severo - vzhodno oi 5t Mibtfrfii Od im do i*m lo- povski ogenj na ostali fronti. Tekom nekega boja v zraku ie zbil neki naš letalec neki aparat tipa Fokkcr. ki je padel v sovražne crte, severno od Vauxa. Tu je imela neka naša letal-ska flotilja boj z neko skupino rem-ških letal. Prisilili smo dve sovražni letali, ki sta bili resno poškodovani. da sta pristali. Belgijsko poročilo. 25. maj a. Precej močno oboje-stransko artiljerijsko delovanje v pokrajini vzhodno od Perovsa. Name-rili smo uničujoč ogenj na Dixmuiden in okolico. ANGLEŠKO UPADNO POROCILO. 25. maj a. Precejšnje delovanje z minami, ki je poteklo za nas ugodno, v naprej molečem odseku pri Loosu. Včeraj zvečer in danes oboje-stransko delovanje artiljerije na mnogih točkah. Francoskl parlament Z ozirom na zahtevo francoskih poslancev, da naj se vrše tajne seje parlamenta, kar je vladi zelo neljubx je Agence Havas izdala obsežno noto, ki opisuje francoske operacije na obeh bregovih Mase od 4. maja naprej kot močno obrambo. Pariška gospodarska konferenca. Rim, 25. maja. (Kor. urad.) Ministrski svet je sklenil pritrditi, da se vrši pariška gospodarska konferenca vlad četverozveze 5. junija in da bodo zasiopali Italijo finančni mi-nister Daneo in uradniki njegovega, za carinska vprašanja merodajnega resorta in uradniki državnega ministrstva tn gospodarskega ministrstva. Rusija naj pomaga. »Journal des debats« piše: Do danes se Francoska še ni kesala, da se je v težki uri postavila na stran Rusije; Francoska pa zahteva danes od Rusije, da tuđi ona kakor hitro mogoče uporabi vsa svoja sredstva, da more Francoska sedaj čim prej doseći vse svoje zaželjene cilje. Ruska garancija za Belgiio. Havre, 25. maja. (Koresp. urad.) Belgijska vlada je dala niskemu poslaniku diner, katerega se je udele-žilo mnogo oseb. Belgijski zamanji ministr je izrekel v napitnici, da bo Belgija kljub trajni vojni stiski sledila vzgle-du svoje občudovane vladarske dvojice ter je odločena, prenesti vse, da zopet doseže svojo neodvis-nost. — Državni svetnik knez Loba-nov je v svojem odgovoru naglašal, da je Rusija prevzela dolžnost, zopet uveljaviti belgijsko nevtralnost ta Ie BOA tiB Mtt^HM tktafltt lfli& ^ Potožd ni inkcffl. Asquith o irskem vpra^anju. LondcMt 25. maja. (Kor. urad.) Poslanska zbornica. Asquith je rekel v neki izjavi o irskem vprašanju: Naša prva dolžnost ie bila, da smo zopet napravili red na Irskem in preprečili obnovitev nemirov. Veseli smo bili, da se je jasno pokazalo, da velika masa irskega naroda ne simpatizira z vstajo. Vojni zakon se je vzdržal kot varnostno sredstvo, vlada pa upa, da ga bo mogoče kmalu in popolnoma preldicati. Dva vtiska je dobil v poglavitnem rri svojem obisku na Irskem. polom vladne mašinerije na Irskem in moč, globino in splošnost na Irskem vla-dajočega razpoloženja ter vtisk, da je sedaj prišel čas uravnati irsko vprašanje. Vlada je pozvala Lloyd Gorgeja, da naj vzame to zadevo v roke. Asquith je apelira! na zbornico, da naj se ne bavi z nobenim irskim vprasanjem, ki bi moglo ogrožati trajno in obsežno ureditev tega vprašanja. Vsled tega se ni vršila nobena debata. Casement. London, 25. maja. (Kor. urad.) Reuter. Veliko sodišče je potrdilo odločitev policijskega sodnika, da se naj prične poti Casementu glavno postopanje. Termin obravnave se je določil na 26. junija. Amerikanec Lynch. Preko Haaga poročajo, da je bila smrtna obsodba na Irskem obso-jenega ameriškega državljana Lvncha, za katerega je bil Wilson intervenira!, izpremenjena v deset-letno ječo. Boji na morju. NAŠ PODMORSKI ČOLN V V TIRENSKEM MORJU. Dunai, 26. maja. (Kor. urad.) Uradno razglašajo: Dogodki na morju. Neki naš podmorski čoln ie dne 23. maja zjutraj zelo uspešno ob-streljeval važne plavže v Porto Fer-raiu na otoku ElbL Neka obrežna baterija ie brez uspeha odgovarjala na ogenj. Po obstreljevaniu ie podmorski čoln potopll italijanski parnik »Washington«. Brodovno poveljstvo. Vojna podmorskih čolnov. Iz Tarragone poročajo, da so dospeli mornari i od podmorskega čoina torpediranega parnika »Istros« 21. t. m. v pristanišne Palmas. Med posadko torpediranega norveškega Earnika ^Tjono« so se nahajali trlje panci. Iz Londona poročajo, da so podmorski čolni napadli rusko ladjo »Re-gina« in italijanski ladji »Roberto« in »Genista«. Francoski parnik »Saint Coren-tin« (216 ton) in italijanski parnik »Cagliari« (2322 ton) sta bila potopljena, zadnji s torpedom. Potopljeni so bili nadalje Še italijanski parnik »Cormillano« ter italijanske jadrnice »Orellana«, >Ro-berta« in »Ginesta«. Posadke so bile remene. Italijanski parnik »Teresa« je bil od nekega podmorskega čolna poško<3ovan. Koresp. urad poroča: Italijanski parnik »Teresa« je bil od nekega podmorskega čolna polkodovan. Posadka ladie »Herminia«. ki je bila na potu v Baltimore potopljena od nekega podmorskega čolna, je dospe-la v Barcelono. Potopljeni so bili italijanski parniki: »Levanzo« (3713 ton, zgrajen leta 1910.), »Washins-ton« (2810 ton) in »Birmania« (2215 ton). Vse posadke rešene. Koresp. urad poroča: Italijanski parnik »Ercole« (122 ton) je bil v Sredozemskem morju od podmor- kega čolna potopljen. Španski parnik »Aurrera« (2845 ton) je bil potoDljen. Pripomba VVolffovega urada: Špan- ski parnik je pač vozil konterbando. Potopitev norveskega parnika »Langeli«. Christianiia. 26. maja. (Kor. ur.) Nemški zunanji urad je sporočil nor-veškemu poslanistvu v Berlinu, da iz uradnih poročil vseh poveljnikov podmorskih čolnov ni posneti, da bi bil norveški parnik »Langeli« potopljen od kakega nemškega podmorskega čolna. Interniranje moštva potopljenega anđeškega podmorskega čolna. London, 26- maja. (Kor. urad.) Državni tajnik Grev je odgovoril na neko vprašanje v poslanski zbornici pismeno. Vprašanje obveznosti za interniranje posadke podmorskega čolna »E 17«, se je z nizozemsko vlado podrobno razmotrivalo. Nizozemska vlada vztraja pri prepriča-nju, đa je dolžna internirati to posadko. Pod temi okolnostmi ne smatra angleška vlada za umestno- zani-kjUi mHđUfi to steližžfti Vojna z Rusijo. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunaiv 26. maja. (Kor. urad.) Uradno se razglaša; Rusko bojišče. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. Berolin, 26. maja. (Koresp. ur.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Vzhodno bojišče. Nobenih posebnih dogodkov. Vrhovno arraadno vodstvo. RUSKO URADNO POROČILO. 24. maja. V blizini otoka Dal-na so poskusili Nemci napasti naše eksponirane jarke, s svojim ognjem pa smo jih z velikimi izgubami za-vrnili. V okolici Bašlakov (kakih 8 kilometrov severovzhodno od želez-niške postaje Oljke) je neka avstrijska straža napadla naše izvidne čete. Te pa so izvršile z ročnimi granatami protinapad ter prisilile sovražnika, da je zbežal. Na ostali fronti od zaliva pri Rigi do romunske meje je položaj neizpremenjen. Rusija ne bo sklepala separatnega miru. Neki vplivni ruski državnik se je baje izrazil napram poročevalcu »Corriera d' Italiai«, da so vse vesti o ruskih mirovnih stremljenjih zgol nemške zlobne izmišljotine. Dokler ni reseno poljsko vprašanje, ni mo-goč mir z Nemčijo. Poljska mora ostati zaščita ruskih življenjskih cen-trov Kijeva, Moskve in Petrograda, To pa bo mogoče Ie, če se zlomi nemški odpor. Lažji bi bil sporazum z Avstro - Ogrsko. Toda ne glede na zvestobo, ki jo je Rusija dolžna londonski pogodbi, ne smatra ruska vlada habsburške monarhije več za neodvisno državo. Podobne so tež-koče glede Turcije, zlasti v vprasa-nju Dardanel. Ce ostanejo Dardanele v turski posesti, pomeni to nemško kontrolo ruskega izvoza žita. Nem-čija bi dobila na ta način v roke ključ do Crnega morja, Rusija pa bi izgubila svojo gospodarsko in obenem politično neodvisnost. Rusija in trgovska konferenca v Parizu. Ruska vlada je ustanovila za en-tento trgovsko konferenco in za pre-sojanje vprašanj splošne finančne politike in mednarodnih gospodarskih zvez, posebno komisijo, obsto-ječo iz 9 članov državnega sveta, 9 članov dume, po 3 članov zunanjega, finančnega, poljedelskega ln trgov-skega ministrstva ter po enega delegata vojnega in mornariškega ministrstva. Poleg teh se udeležujejo posvetovanj člani ruske poljedelske družbe, moskovskega borznega ko-miteja in komore za izvoz. Predsed-nik komisije je poleg tega upravičen, pritegniti še druge kompetentne ose-be. Sejne protokole komisije, ki ima pripravljalen in posvetovalen značaj, presoja posebna finančna in gospodarska konferenca, obstoječa iz 6 ministrov pod mlnistrskim predsed-nikom. Ruska predčasna mobtllzactla. Vilna, 25. maja. (Kor. urad.) Z ozirom na izjavo nemškega kancler-ja napram poročevalcu Wlegandu, da je ruska vlada dne 25. julija 1914 sklenila, pričeti s tajno mobilizacijo, se poroča, da ve ruski časopis >Ho-man« iz absolutno zanesljivega vira, da je general Rennenkampf z ukazom št. 13.482 z dne 26. julija 1914 na ukaz carja spravil trdnjavo Kovno v vojno stanje. Dogodki na Balkanu. NAŠE IN NEMŠKO URADNO POROČILO. Dunai, 26. maja. (Kor. itrad.) Uradno se razglaša: Jugovzhodno bojišče. Neizpremenjeno. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fra!. Berolin, 26. maja. (Koresp. ur.) VVolffov urad poroča: Veliki glavni stan: Balkansko bo}lšče. Vrhovno armadno vodstvo. BOLGARSKO URADNO POROCILO. Sofija, 26. maja, (Kor. urad.) Glavni stan poroča: Dne 23. in 24. maja silna obojestranska kanonada na fronti Dojran - Gjevgjeli. Naša artiljerija je prisilila neko sovražno baterijo južno vaši Majadag k mol-ku ter je pregnala sovražne strelce, ki so se bili postavili zapadno te va-fii, iz njihovih Jarkom £u na&b b^ f22. *t«v. »SLOVENSKI NAROD% dne 27. maja 1916. Stran 3. trolj je napacfia iz 25 mož obstoječo francosko patruljo ter jo je pregnala fz vaši Palmiš na južnem pobočju Belašice planine. Dne 24. m«^ so vrgli sovTažni aeroplani e^o febmbo na Ojevgjeli, eno pa južno Vaši Petrovo povzro-čili pa nišo nobene škode. V jutro istega dne se Je pojavilo nad Ksanti pet aeroplanov, ki so vrgli na me-sto in okolico vec bomb, katere so ranile nekaj prebivakev. Naša zračna flotilja se je dvignila, da napade sovražmka ter ga je hitro prisilila, da se je vrnil. Eno sovražno letalo je padlo poškodovano na grško ozemlje. Napadi francoskih aeroplanov v Makedoniji. Solun, 25. maja. (Kor. ura.) Francoski letalci so metali danes zjutraj bombe na Ksanti, Veles in Skoplje ter so napravili škodo. \ si ietalci so se nepoškodovani vrnili. Aliirancl evakuirajo grške kraje. Iz Aten poroeajo: Na ukaz gr-ikega zapovednika, so se morali pre-tavalstvo in uradi štirih grških mest V Makedoniji izseliti. Oblasti v Kilin-dini in Patarosu so se uprle franco-skemu povelju, nakar so jih aliiranci kratkomalo z oboroženo silo odpe-Ijali. Grška vlada je ogorčena in za-trjuje se, da se ne bo zadovoljila le s formalnim protestom. Iz Soluna javljajo: Iz vaši Per-r*em\ Ramna, Costiele in Vertiki je ibežalo vse prebivatetvo. Beda med begunci je velika. $koda. ki so 30 povzročili Francozi s tem, da so raz-drli Jeze na Vardarju. znaša 6 milijo-?!ov. Nekatere vaši so vsled nastalih poplav popolnoma porušene. Iz grške armade. »Hamburger Fremdenblatt« poroča iz Aten: Grška vlada te skleni-Ta, poslati 7 letnikov rezervnega rro-*tva na dopust, ker je bil letnik 1916 ^edai poklican pod orožje. Vesti o Skuludisovi demisiji. Iz Aten poročajo: Vesti, da je ckuludis demisijoniral. nišo resnič-e. Raztrosili so jih venizelistični Krogi. Skuludisov kabinet uživa slej ko prej popolno zaupanje kralja in prebrvalstva. Turska vojna. rURŠKO URADNO POROClLO. 25. maja. Fronta v Iraku. Mobene izpremembe. — Fronta v Kavkaziji. Praske med izvidni-mi oddelki na raznih cxlsekih. Dne 25. maja zjutraj sta vrgli dve sovraž-ni letali namenoma 16 bomb na sta-novanjske četrti Smirne ter razde-jali nekaj hiš, ranili tri žene in ene-ga otroka, ter ubili tri moške. Z ostalih front ni dospelo nobeno po-inembno poročilo. 26. maja. (ur. ur.) A. tel. Mil-ft\« Glavni stan poroča. Fronta v Iraku. Nobene izpremembe. —-Fronta v Kavkaziji. Mestoma streljanje in brezpomembni spopadi izvidnih kolon. — Dardanelska f r on t a. Dve sovražni letali, ki sta poleteli preko Sedilbara in morskih ožin. smo z ognjem svoje arti-'jerije pregnali v smeri na Imbros, Naša artiljerija je uspešno obstrelje-vala sovražni zrakoplovski hangar na otoku Kesten in tamošnje zakrite opazovalne postaje, kakor tuđi one na otoku Hekim. Skoraj povsod, ka-rnor so zadele naše krogle, so zbruh-nili požari ter so se primerile eksplozije v krftih pozicijah. Z ostalih front nobenega pomembenga po-ročfla. Napačno rusko poročtlo. Carigrad, 24. maia. (Kor. ural) »A. tel. Mili« poroča: Rusi poročajo v svojem koimmikeju 7, dne 14. maja, đa so narn pri Revanduzu vzeli tri nerabljene topove, mnogo pušk in patron. Ta trditev je napačna. V res-nici so napadli Rusi del v tej pokrajini stojećega moštva nekega pleme na ter vplenili vsega skupaj samo 2 stara topa, ki jih je to moštvo imelo. Od teh topov Je bil eden razbit, od đrugega je bila samo še cev. V tem obstoja ves ruski plen, 0 katerem so poročali. Rusko poročilo fz Male Azije in Perzije. 23. maja. Jugozapadno od Tra-pezunta smo 21. maja zjutraj zavr-niii opetovane turske poskušene napade. Neka kolona, ki je prodirala na Gumiškane (71 km jugozapadno od Trapezunta), je vrgla Turke iz utrjene pozicije na pobočju severne-ga Tavrusa. Proti Mosulu prodira-joč so zasedle naše čete Serdeht; 40 km zapadno od Sakiza, O ruskem vpadu v Mezopotamijo. Delovanje, katero so razvijali Rusi v Perziji ifi ki obstoja v tem, da so prekoračile tfuske čete oto-mansko ozemlje, nima nikakršnega voiaškega pomena. Zasedenje Kasr tega nesmotrenega gibanja, Rusi na-meravajo s takimi podvzetji obkro-žiti Perzijo ter prikri*! poraz, ki so ga dozi veli v Kavkaziji vsled našega od pora. Amerika in ententa. Amerika izročila Angliji in Francoski noto zaradi pošte. VVashington, 24. maja. (Kor. u.) Reutcr. Državni departemcnt je iz-ročil včeraj angleškemu in franco-skemu veleposlaniku identične note, v katerih se ponavljajo protesti zaradi zadržanja pravilne ameriske pošte s strani Anglije in Francoske. New York, 25. maja. (Kor. ur.) Brezžični brzojav zastopnika \Yolf-iovega urada. Glede ameriske note proti angleškemu vmešavanju v pošto, ki jo je pričakovati, se zatrjuje v washingtonskih listih: Odkar je nemška vlada pritrdila ameriškemu razmo'trivanju vojne podmorskih colnov, obstoja menjajoče se gibanje glede na silnejše postopanje proti Angliji. Angleški nastop v Anpcliji to gibanje podpira. zlasti pa spoznava vlada v \Vashingtonu, da bi obsežni krogi v Zedinjenih državah verjeli očitanju. da vlada ni v resnici enako nevtralna na obe strani, če ne bi storila korakov zaradi anglcških ne-postavnosti. Nota zaradi pn§te je in-termističen korak. Pozneje bodo mcrda prišl- nadalnji koraki v spor-nem vprašanju o blokadi. Uradni krogi zatrjujeio, da je nota huda. Vesti o miru. (Glej tuđi članek ■ Kdo ovira mir« na prilogi.) London, 25. maja. (Kor. urađ.) Reuter poroča iz NVashingtona: Ob-iskovalci Bele hiše, ki so govorili z Wilsonom o položaju, izjavljajo, da je Wilson napram mirovnim pogajanjem ne-vtralen in da more le te-daj posredovati, če bosta prišli obe vojujoči se stranki do sporazuma glede pogojev dogovora. Mirovna debata v angleški zbornici. Rotterdam, 25. maja. (Kor. ur.) Glasom poročil listov iz Londona, je rekel pri včera:šnji mirovni debati v pcslanski zbornici liberalni poslanec Ponsombv: Dolžnost poslanske zbornice je, da vodi delo diplomatov in da Čuva nad vojevanjem. Mi ni-mamo nobenega vzroka, čestitati si na diplomatičnih uspehih pred vojno in med vojno. Če naj traja vojna tako dolgo, da se bosta nemški državni kancler in nemški zunanji mi-nister sporazumela, kdo je odgovo-ren za izbruh vojne, se bojim, da je konec še zelo daleč. Angleško ljudstvo mora vedeti, ali se Nemčija brani, restituirati Belgija, zapustiti zasedeno ozemlje in imenovati za-stopnike za mednarodno komisijo za ohranitev evropskega miru, ali pa, ali je Angliji vsled kake tajne pogodbe nemogoče, pričeti z mirovnimi pogajanji. Ramsey Macdonald (de-Iavska stranka) pravi, da Anglija, če ima le iskrico časti, ne more sprejeti miru, ki bi imel za posledico, da izgubi Belgija svojo suvereniteto. Vojna se mora končati z uničenjem militarizma v Evropi. Anglija pa mora izjaviti, da je sama pripravljena, sto-riti tozadevno vse, če zahteva od Nemčije, da svoj militarizem opusti. Grey in elani poslanske zbornice so le tedaj vredni zreti hrabrim možem, ki žrtvuieio za Anglijo svoje življenje, v oči, če bodo skrbeli za to, da se ne zamudi nobena prilika za diploma-tična pogajanja. Angfeški «ocijalistični minister o mirovnih vesteh. Iz Londona: Bivši vodja socija-Hstov in sedanji minister Henderson, edini zastopnik delavstva, ki je kljub uvedbi splosne brambne dolžnosti, ostal v angleškem kabinetu, je na-stopil v Aberdeenu proti vestern o miru, češ, da mir še ni mogoč. Edina pot do miru je, če Anglija zmaga. Razmerje med Nemčijo in Amerike Monakovo, 26. maja. (Kor. urad.) Posebni poročevalec »Miinch. Zeitg.« je imel razgovor z ameriškim veleposlanikom Gerardom, v katerem je izvajal veleposlanik o razmerju med Nemčijo in Ameriko to - le: Zadnja VVilsonova nota je zopet jasno in ne-dvoumno pokazala, da njegova vlada želi občevati z Nemčijo v duhu miru in prijateljstva. Izrecno je na-glašal, da so vsi dvomi o dobri volji predsednika, izvirali iz napačnih predsodkov in nepoznanja ameriŠke politike. Usodno vlogo pri izmeni not je tvorilo pomanjkanje zanesljivega in hitrega poročanja. Kriza ie sedaj srečno prestana. Utrditev dobrih od-nošajev napram Nemčij! Je eden glavnih faktorjev v diplomatiČni situaciji. Amerika potrebuje nujno mi- ie zelo optimističan fflede na napredovanje mirovne misli tuđi med voju- jočimi se državami. Pametne in zmerne besede državnega kanclerja o pripravljenosti Nemčije za mir, so imele morda svoj največji učinek v Ameriki. Končno je izjavil Gerard, da ga ne more nič omajati v zaupa-nju, da je mir 3e na potu. Razne politične ycsH. = Madžari in Cehi. V seji ekse-kutivnega odbora češke agrarne stranke, o kateri smo že poročali, je polemiziral predsednik Švehla tuđi z znanimi monakovskimi izvajanji grofa Andrassvja. Švehla je poudarjal, da so Andrassyjeve trditve, da se mora centralno - evropska zveza ozirati na nadvlado Nemcev in Mad-žarov v monarhiji, škodljive. Proti Svehli nastopa sedaj ugledni budimpeštanski »Pesti Napio« s posebnim, gotovo od prizadete strani inspicira-nim člankom, v katerem pravi: Grof Andrassv je imel popolnoma prav,ko je naglasil kot kardinalno vprašanje, da morajo v Avstriji vladati Nemci, na Ogrskem pa Madžari. Ako gosp. Švehla trdi, da razločuje grof Andrassv v monarhiji prvovrstne in drugovrstne narode, kar da se protivi stoletnim tradicijam monarhije, mu predvsem povemo, da zasluži ne-zadostni red iz zgodovine, kajti monarhija ne obstaja že 100 let, AerjjVeč sele od leta 1867. sem. Govoriti o prvovrstnih in dru^ovrstnih narodih, je besedičenje. Grof Andrassv takih razlik ni zahteval, tem manj, ker ob-stoji na Ogrskem Ie en političen narod in to je madžarski. Pripadniki drugih »narodnosti« nišo nič drugega kakor madžarski državljani tujega jezika, Clani enega, edinstvenega madžarske^a naroda. V Avstriji položaj ni tako čist in jasen, akoravno sta tam zgodovina in državno pravo zasigurala vodstvo Nemcem. Zgodo-vina vojne dokazuje, da odgovarjajo vojaške vrline zrelosti onega naroda, kateremu je zgodovina namenila hegemonijo. N Ogrskem so se odlikovali v vojni nad vse ostale, Madžari, in ž njimi erdeljski Nemci, (za Madžare pa moramo smatrati tuđi Slovake, Romune in južno - ogrske Srbe, ker so se z nami borili); v Avstriji pa so obdržali svoja mesta do-lenie - avstrijski, salcburški, tirolski in štajerski Nemci, ki so svoja imena vedno ovenčali z neizbrisno slavo. Niti Andrassv, niti drugi Madžari pa *iiso hoteli s tem, da slave Nemce, žaliti Čehov, ki so gotovo na raznih bojiščih izpolnili svojo dolžnost; po-samezni češki polki na fronti, drugi zopet stražarsko službo v zaledju in tuđi pri nas na Ogrskem, za kar smo jim hvaležni. Čehom ne pristoja, polemizirati z idejami dualizma, ki ie za vedno zasiguran; trialistične sanje nišo bile nikdar tako malo aktualne, kakor baš sedaj. Čehi naj se ne hudu-jejo na Madžare, temveč naj ves srd obtnejo proti Rusom in Srbom. . = Za nstanovitev Jeđnotne neni-ške stranke. Poročali smo že, da se trudi skupina tkzv. mladonemških poslancev ustanoviti novo jednot-no radikalno ncmško stranko. Ti >-Mladonemci^ so izdelali po^eben program, ki so pra 16. t. m. predložili sestanku nenških poslancev na Du-naju. Na tem sestanku pa ni prišlo do nikakega zaključka, ker so se zastepniki nemskih radikalcev (Wolifova skupina) in pa nemški agrarci absentirali. MlaJonemci ho-čejo sklicati začetkom junija še eden sestanek ter upajo, da bodo imeli ta-krat več sreče. = Iz nemškega državnega zbora. Posebni odsek državnega zbora je sprejel z 19 proti 8 glasom vladni nacrt glede premembe društvenega zakona. S to premembo je ustreženo željam socijalno - demokratičnih strokovnih organizacij v toliko, da žanje ne bodo več veljale določbe, veljavne glede političnih društev. Centrum je vložil predlog, ki poziv-Ija državnega kanclerja, naj predloži zakon, ki bo razveljavil paragraf glede rabe poljskega jezika. Ta predlog je bil sprejet, a glasovali so proti njemu konservativci in narodni liberala*. = Nemška cenzura. Državni zbor nemški se je bavil s cenzuro ter so poslanci oštro kritizirali cenzuro v nevojaških zadevah ter za-htevali odgovornost kanclerja za odredbe cenzure. Dosegli nišo poslanci ničesar. = Pašić v Bukarešti. Sofijska »Balkanska Pošta« poroča: Bivši ruski poslanik v Srbiji knez Trube-ckoj je odpotoval v Odeso, odkoder spremlja srbskega ministrskega predsednika Pašića v Bukarešto, kjer bo baje po naloga ruske vlade kotiferiral z Bratianom. = Demonstracije v Lausanmi. Marcel Hunziker iz Moosleerava v Aargavu, ki je bil dne 27. januarja strgal z nemškega konzulata v Lau- obsojen na en mesec Ječe, 100 fran-kov globe in stroške sodnega po-stopanja. == Nova ruska stranka. V ruski dumi se je ustanovila nova stranka, ki se imenuje skupina agrarcev, šteje 40 članov ter ima za predsednika Serbetova. = Utrditev Aiandskih otokov. »Echo de Pariš« izve: Švedska je baje izjavila, da ji ne zadostuje garancija zaveznikov, da Alandski otoki po vojni ne bodo ostali utr-jeni ter se zdi, da zahteva, da se utrdbe Še med sedanjo vofno odstra-nijo. = Nemiri na Haitiju. Iz Wa-shingtona poročajo, da pričakuje vlada Zedinjenih držav oči vidno na Haitiju in zlasti v San Domingu nove nemire. Osem vojnih ladij je iz-krcaJo pred Port au Princom in v San Domingu že 2000 mornariških vojakov, oklopna križarka »Tennes-see-' pa bo pripeliala tja še tisoč vojakov. \/ -- Metlika proti Zedinienim dr-žavam. -Pariš Midi« je đobil nekatere deiajle k neki senzacionalni brzojavki »Heralda« o prodiranju Car-ranze proti meji Zedinjenih držav. List je mnenja, da se morejo Zedinje-ne države izogniti vojni samo, če se Wilson poniža in odpokliče čete.Car-ranza namerava Zedirijene države osramotiti, češ, da so dogodki začetkom maja pokazali \Vilsonovo neraz-položenje za vojno. = Kitajska in Japonska. Iz To-kija poročajo. da je razmerje med Japonsko in Kitajsko zaradi dogod-kov v Šantungu, kjer so kitajske čete str3liale na japonske straže, silno napeto. Kitajska se energično upira japonskim poskusom porabiti te dogodke, da bi vso provincijo Kvantung vojaško zasedli. Pri diplomatičnih pogajanjih je prišlo do spo-iov. Zdi se, da hoče Japanska te dogodke izrabiti, da ustvari povod za konflikt. Vesti iz priifi teži V ruskem vietništvu se nahaja Alojzij 2ižmond iz goriške okolice, 97. pešpolka, nahaja se v Kursku; v vjetništvo je prišel ranjen. — Alfonz Štrukelj s Tolminskega je v Tatarsku, 97. pešp. — Ludovik Volk iz Tomaja, rojen 1886., pešp. 97., v Či-stopolju. Tuđi v slovenščini. Pred veliko vojasnico v Trstu so se razglašale vesti z bojišča samo v italijanskem in nemškem jeziku. Sedaj je vojaška oblast odredila, da se imajo objave izdajati tuđi v slovenskem jeziku. Treba slovenskih objav pa tuđi na namestništvu, na mestnem svetoval-stvu in na pošti. ; O izpraznjevanju stanovani v Tr^tu in okoiici je izšla odredba na-mestništva. s katero se določa glede na ncirpremenjen položaj izrednih I razmer rok za izpraznjevanje stano-vanj, ki je bil podaljšan do 24. maja 1916, do 24. avgusta 1916. Za vsako izpremembo stanovanja v tem času | je potrebno oblastveno dovoljenie. | Županstvo občine Dclina pri Tr^ stu priredi jutri v Boljuncu javno tombolo v korist »Rdečega križa«. V Vipavi pri Batuiah se je vtopil vojak, 19Ietni Stefan Oorjup, iz Loma nad Kanalom. I Umri ie nenadoma na Rakeku trenski vojak Josip Makovec iz Malih Žabelj na Vipavskem. % Občinki gerent v Pulju. Tržaški namestnik je sporazumno z istrsko deželno upravno komisijo c. kr. trd-njavskega komisarja v Pulju Rudol-fa grofa Schonfeldta določil za občin-skega gerenta za mesto Pulj. Izbrisani odvetniki. Iz liste od-vetnikov v Dalmaciji so izbrisani: dr. Ghiglianovich v Zadru, dr. Maz-zoleni. dr. Gazzari in dr. Bakotić v Šibeniku; dr. Trumbić v Splitu; dr. Mičić in dr. Scilokos v Dubrovniku. Izbrisani so tuđi odvetniški kandi-datje: dr. Buchievich, dr. Delich v Zadru in dr. Ragjenović vr Kotoru. Pri Kastvu so našli otroci na polju iz dveh vej napravljeni križ nad svežim malim grobom. Oblast je našla v njem trupelce prezgodaj roje-nega otroka. Mater iščejo. Vodstvo policijskega komisariia-ta v Rovinju je prevzel zopet policijski višji komisar dr. Josip Casa-piccola. Dalmatinsko vino. Iz Jelse poročajo. da so prodali te dni v mestu in okolici 2000 hektolitrov vina, naj-več po 140 kron. Dnevne vesti. — Nadvojvoda Leopold Salvator — geoeraloberst Cesar je imenoval generalnega nadzornika artiljerije nadvojvodo Leopolda Salvatorja za generalobersta. Pri tej priliki mu je pisal lastnoročno pismo, v katerem ura/vi: a^stjtam Va^ k vor&szsgim uspehom, ki jih Je izvojevana Mott vrla artiljerija,« — Odlikovani generali Cesar jet podelil čast tajnega svetnika na-slednjim generalom: gen, peh. Hen-* riku Tschurtschentalerju von Helm-i heim, !cm. Viktorju von Scheuchen-stuelu, admiralu Evgenu vitezu Chmelaru, gen. kav. Ignacu plem. Kordi ter generaloma inf. Josipu Rothu in Arturju Arzu von Straus-, senburg. . — Odlikovanja. Srebrni zaslužni križec s krono na traku hrabrostne svetinje sta dobila narednik 87. pp. Josip Sernec in računski podčastnik 87. pp. Martin Johan. — IV. avstriisko vojno posojilo. Pri Ljubljanski kreditni banki y Ljubljani, kot oficijelnem subskrip-cijskem mestu, znaša skupna vsota subskripcij na IV. vojno posojilo 12,181.500 kron, in sicer 9^68.500 K amort. drž. posojila in 5^13.000 kron državnih zakladnic. — Na III. vojno posojilo se je pri Ljubljanski kreditni banki subskribiralo 10,544.300 krori. — Pri c. kr. priv. sploštii prometni banki, podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer, je na IV. vojno posojilo še podpisal gosp. Franc pl. Levičnik, c. kr. praponščak, 17. pešpolka, Judenburg, 200 kron. — Četrto voino posojilo. Kakor poroča c. in kr. vojaško poveljstvo v Gradcu, sta tam med drugimi podpi-i sala IV. avstrijskega vojnega^ poso^ jila gosp. Matija Dolničar v Št. Petru 5000 kron in gosp. A. Šarabon v Ljubljani 10.000 kron. — Z vrhov koroških gora nam pišejo 23. maja: Ravno danes obha-iamo obletnico, kar smo prvič začuli laske topove pri tolminskem ob-mostju in smo še od takrat, čeprav je že minulo leto napornih dni, še vsi čili in zdravi. Dosedaj smo držali, a sedaj borno preganjali kletega so-vraga. Še en pozdrav vsem tovari-šem na tej crti in vsem čitateljem »Slovenskega Naroda« doma. — Podlovec Slavko Sever in tova-riši. — Zglasi! se ie iz ruskega vjet-ništva Hieronim Demšar, vulgo Bahač iz Zirov, ki je bil pred 20 me-seci vjet. Vjet je bil 3. septembra 1914. ter do danes ni bilo o njem prav nobenega glasu. — Vse cenjene braike in bralce »Slov. Naroda« vljudno prosimo, ako bi blagovolili pošiljati prebrane Narode, nam slovenskim momarjem, katerih je tukaj približno 50. Narode naj bi blagovolili poslati na naslov: S t a u t Ljudevit, Kriegsmarine I. H Dunaj XXI. Jedlišič. — Nabava raznih predmetov za c. in kr. vojsko. C. in kr. vojno mini-strstvo kupi od junija 1916 dalje do nadaljnega med drugimi sledeče predmete: poljske čepiće, bluze in hlače iz bombaževitie, poletne mon-ti;re, plasče. ovojne gamaše, doko-lenke, volnene jopice, volnene noga^ \ice, krpe za noge, volnene rokavn ce, vratne rute, brisače, robee, bla-g:a za bluze, hlače in plasče in dr. Ponudbe je skupno s potrebnim! vzorci v enem zavitku poslati 13. oddelku c. in kr. vojnega ministrstva na Dunaju. Razpis z natančnejŠimi podatki je v pisarni trgovske in obrt-niške zbornice v Ljubljani mteresen-tom na vpogled. — II. avstrijska vojna loterifa. Pod protektoratom nadvojvodinje Marije Jožefe prireruje poseben damski odsek, kateremu načelufe grofica Harrach - Hardegy II. avstriisko vojno loterijo, katere čisti dobiček je namenjen deloma begun-cem z juga. deloma pa sirotam padlilt vojakov. Ena srećka te loterije stane 1 e 10 vinarjev, prvi trije glavni dobitki znašajo 10.000 in 5000 K. Srečkanje se vrši 26. julija. — Deželna gospodarsko - po* možna pisama za vpoklican© vojnike v Ljubljani (sodna palača), daje brez^ plačno pravno pomoč in zastopstvo v zasebnopravnih zadevah vpokli--cancev in njih svojcev. — Iz deželnega odbora. Seja vi petek 26. majnika 1916: Deželni gla-' var poroča, da je sporočil tople čestitke v imenu dežele ob imenovanju generalnima oberstoma Boron evićuinRohru kako tuđi velike^ mu admiralu Hausu. Vsi trije visoki gospodje so izrekli v jako Iju-* beznjivih besedah svojo zahvalo. —■ Vsem deželnim uradiiikom in drun gim neposrednim deželnim usluž-bencem se dovoli vnovič enkrat-nadraginjska podpora y iste izmeri in v istem obsegu, kakor dne 1. marca. Pravico do draginjske podpore prizna se izrecno tuđi se-kundarijem v deželni bolnici, kate^ rim se bodo dosedanje draginjske podpore naknadno izplačale, in od-gonskim spre vodnikom; izključeni so pa državni nastavljenci y začas-ni deželni službi. O ponovni enkrat-ni draginjski podpori ljudsko- in me-ščanskošolskemu učiteljstvu se bo sklepalo nekoliko kasneje. Naglasa^ to se ie koo^o, dg 50 dafiSK iifc Stran 4. .bLOVENSKl NAKUD-, om 27. »ja Iftifc 122. Mev. /rtere nekaterih pfimarijev v deželni bolnici potrebne revizije. — Vzame se na znanje ustanovitev »K r an J -skega deželnega raesta za nabavokiavneživlne« terse imenuje zastopnikom dežele v dotično komisijo deželnega odbornika kanonika dr. Lampeta, njegovim narnestnikom pa deželnega kanclista Bartola. Začasno deželno poslo-vainico za nakupovanje klavne živine vodi živinorejski nadzornik Legvart. — Raznim okraj-nira cestnim odborom se do-voli proti naknadnemu odobrenju deželnega zbora pobiranje 20 do 30% doklai — Sklenejo se primer-ni koraki v svrho zagotovitve d e -lavcev zakošnjoinžetev s pomočjo vojaških oblasti. — Po-gorelcem v D r a g i pri Vinici se do voli podpora 4000 K ki naj jo raz-deli tamošnji župnik dogovorno z županstvom, — Otroškerau zaveti-šču Jožefinu v T r ž i č u se dovoli podpore 1000 K, za birmance v b e-gunskem taboruvBrucku 300 kron itd. — Imenovanje. Zunanje ministr-stvo je imenovalo konzulatu v Dortmundu dodeljenega kancelista c. kr. finančne prokurature v Ljubljani Frana. K1 e 11: e za c. in kr. konzu-latskega oficijala. — Umetniška razstava. Vsled raznih zaprek se je otvoritev raz-stave nekoliko zakasnila. Vrši se prve dni prihodniega meseca. Dan otvoritve se objavi nekoliko prej. Posebna vabila se to pot radi težav-nih okolščin ne bodo razposiljala; vabijo in prosijo pa se že danes vsi kropri prebivalstva, naj se udeleže ctvoritve v naiobilnejšem številu in naj tuđi nadalje živahno posečajo razstavo, ki bo vsebovala marsikaj rmetniško vrednih in raznoličnih del. Dalje se prosijo imovitejši sloji slovenske inteligence. da se zavedo in začutijo potrebo pomagati dobre-rmi delu slovenskih umetnikov po-t^n izdatnih nakupov oziroma naro-ril. vsaj v taki meri kot se čutiio f?o!rni pospešavati procvit raznih modnih prikazni in izdelkov. zabavnih, poučnih, dobrodelnih podjetij in drugih podobnih kulturnih činov. T'pajmo, da hodo v tem oziru ro-snemali dobri izgled mestne občine tuđi drugi faktorji. — C. kr. oosredovalnica za delo vojnim invalidom na Krsnjžkem, de^ žeini urad Liubl&na. Dela isčejc: 11 invalidov za lahka dela. 16 za sluge. 12 za portirje, 22 za čuvaje ali paz-nike. 9 k železniški službi, 18 k pošt-ni službi, 4 za pisarje, 2 za delovodje, 1 za gozdarja, 1 za dninarja. 1 za hišnika, 2 kot skladiščnika, 4 k policijski straži, 3 k finančni straži. 1 za raznašalca časopisov, ! kot stavbni nadzornik, 1 za kočijaža, I za pot-nika. 1 za mesarskega pomoćnika. 1 za mizarja in 1 za risarja. — C. kr. posredovalnica se nahaja v ravnateljski pisami c. kr. državne obrtne sole. Gorupova ulica št. 10, I. nad-stronje, vrata 33. — Izdelki iz celuloze. Izšla je raredba glede izdelovanja in dobave predmetov iz celuloze, lesnega pa-piria in papirne industrije. — Zlahtni raki v naši slaćkf vodi ro 351etni dobi. Pofzskupnik rib. okr. Gradasčice nam javlja, da se mu je posrećilo v 201etni dobi. kar ima tam lov, zasaditi prave domaće rake, takozvane *ielšovoe~. Dne 21. maja t. 1. vjela sta se mu v mrežo, katero je nastavil čez noć za ribe 2 lepa raka. S tem je dokazano, da rod živi. ker ako so veliki so gotovo tuđi rnaihni. Torej trud ni bi! zastonj. — Ker bi bila vsled zopetnega oživ-ljenja po rakih naša povod ja veliko večje vrednosti in druga kakor je bilo rcekdai, to je pred 35. leti, bi kazalo se za to stvar zanimati.Ni se ba-ti truda, ćas za različne poskušnje ie ravno sedaj v mesecih brez črke >r« primeren. Kogar stvar zanima, mu rad razloži to in ono glede ribarstva. — Alojzij G r i 1 c. — Mestno kopališče »Kolezija« je z dnem 2b. maja odprto. Kopelne pristojbine, odobrene od mestnega magistrata, ostanejo iste kot so bile določene za leti 1914. in 1915. ter znašajo: Vstopnina za vsako osebo 12 vin.; odškodnina za kopalne hlače 12 vin., rjuho 12 vin., brisačo 8 vin. in za žensko kopalno obleko 30 vin. Za uporabo peščene kopeli je plačati 10 vin. Pristojbina za kabino je bila določena dosedaj za vsako osebo 30 vin. — Novi zakupnik je pa to pristojbino v prid ko-palcev spremenil tako-le: Uporaba kabine znaša za 1 osebo 30 vin.; ako uporablja kabino več oreb naenkrat, plača vsaka oseba Ie 20 vin. — S tem dnevom se otvarja tući h konališču spadajoča istoimen-ska gostilna. Gostiiniški prostori so deinma prenarejeni. vsi pa prenov-lieni in lično opremljeni. Vse kaže. cl a je prišlo to mestno podjetje v spretne roke in da se bo tam vpeljal čkozi leta in leta »cm oogreSam rwi ■ — PoroOI je ld dAfies rtftmskl podčastnik g. rranjo Sitnili li znane narodne rodbine z godčttd. Marijo Kasteličevo. Nai« iskrene čestitke! — Umri Je v Ljubljani v Hra-deckega vaši §t. 37 vpokojeni oroŽ-niški postaje vod ja gospod Leopolđ Marks. Pogreb je bil danes ob 5. uri. Bodi vrlemu možu prijazen spo-min! — Fran Marolt »Slovenske vo-iaške narodoe pesml se naročajo pri izdajatelju v Ljubljani lahko kar z nakaznico na 1 K 60 vin. s poštnino; onim. ki nas vprašujejo z visokih ko-roških snežnikov, kjer tuđi vojnih nakaznic nu pa sporoČamo, da lahko pošljejo naročnino v znamkah. — Koze. Od 14. do 20. t. m. je zbolelo za. kozami v Galiciji 146, v Bukovini 5 in drugod v Avstriji 83 Gseb, med njimi na Dunaju 3, v Gradcu 6 in v Med vodah 1 oseba. Nezgoda. 131etni posestnikov sin Josip Jerič je gnal vola na polje. Vol se je splašil in sunil dečka, da je pa-del in si zlomil desno roko. V gozđu pri Verdu je ležalo od-sekano drevo. 131ctna deklica Tere-zija Nagode ie Šla s svojo sestro in nekim begnnskim dečkom nabirat drva v gozd. in tam je odsekala veje, ki so služile drevesu v oporo, da se ni sketalilo v dolino. Kakor hitro pa je odstranila veje. se je drevo zako-talilo in šio čez deklico, ki je oble-žala mrtva. Detonrora sta osumljeni Ivana in Frančiška Ferjančič s Slapa pri Vipavi. Izročeni sta sodišču. Umri je v Brežicah ob Savi na Spodnjem Jtajerskem dekoracijski mojster in posestnik gosp. Franc Stoger v 74. letu starosti. Bil je dol-go let izvršujoči Član tamkaj^nje požarne brambe in se udeležil tuđi vojne leta 1S66. Pogreša se 521etni poduradnik in posestnik Anton Jan iz Zagorja ob Savi. Odšel je z doma dne 17. maja in od tedaj ni nobenega sledu več o njem. Opravljen ie bil v sivo obleko in rjav klobuk. Pri sebi je imel okoli 4 krone denarja in pa legitimacije. — Kdor ka: ve o njem, se prosi, da spo-reči to njegovi 5eni Mariji Jan v Zagorju ob Savi. Maribor, (Naša usoda.) Grozno žetev drži mej nami teh 22. mesecev vojne bela žena. Ne mine skoro dobro mesec dni, da bi nam ne iztrgala tega ali onega. Šli so stari, izkušeni naši narodni sobojevniki. polegli so možje v najboljših letih in pomrla je ceia vrsta naših mladih, nadebudnih mož. iMera pa se oči vi dno ni polna, število se ni doseglo svojega vrhunca. Danes ta — jutri drugi, v visoki starosti in v cvetu mladosti. Dolga ?e vrsta zevajočih grobov. polnih groze in trepeta . . . Pred dnevi sta pađla zopet dva sinova našega naroda, dva sinova naše Zelene, Stanko F i r -bas, sin c. kr. notarja dr. Frar.a F i r b a s a iz iMaribora, medicinec po pokliču in praporščak v rezervi, je pred tedni nevarno obolel na jugozapadni fronti na slepiču. Prepeljali so ga v Bruneck. da ga operirajo, a podlegel je zavratni bolezni in umri istotam v cvetu mladosti, star jedva 24 let, dne 20. maja. Ž njim je izdih-nila mlada, sveza moška moč, polna Ijubeznjivosti in požrtvovalnosti, lep, pošten in trden slovenski značaj, kojemu je bila svoja narodnost vedno nekaj vzvišeno - svetega. Pvokopali smo mlađega moža dne 25. maja ob veliki udeležbi na tukajšnjem mest-iicm pokorališču. Za svoje izredne zasluge kot medicinec, si je pridobil Stanko Firbas že preć dvema mese-cema zlati zaslužni križec na traku hrabrostne svetinje. — Dne 23. maja pa je padel v bo;u gospod Milan L o r b e r, c. in kr. mornariški pod-častnik v Pulju pri nekem naskoku na Jakin. Padli iunak. ki je bil v cvetu svoje prve moške dobe, je sin mane slovenjeMstriške naredne obitelji, gospoda odvetniškega uradnika in hišnega posestnika Srećka Lor-berja. Se letos. meseca ianuarja, ]e prišel na dopust, krepak, čil in zdrav, pcln veselih in velikih, gorečih nad. Dolžnost ga je povedla proti sovragu in tam ga je počakala bela žena. Tragična usođa! Prizadetima obite-Ijema nas vseh iskreno sožalje! Blagima pokojnikoma — bil sladak večni pokoj! Slab obisk živinskih sejmov v Gradcu. Prošii teden je bilo na te-denski živinski sejm v Gradcu pri-gnanih 40. ta teden 60 glav. in sicer 34 volov (prošli teden 14). 20 krav in 6 bikov. Cene so bile za pitane vole 164—170 K ia 50 kg žive teže. za napol pitane vole 158—162 K. za pitane krave 146—156 K. za suhe krave do 114 K. za bike od 1^—164 K. Dne 29. maja prično kupovati živino oblastveno nastavljeni nrekupovalci v smislu znane namestniške odredbe. Iz Žalca nam pilejo: Mrzlica, naš savinjski Triglav, vabi ravno se-daj radi svoje mnogovrstne fore iz- , Malte MfboB. Tors sledeči ocrlas: »S 17 kg prekaje-nega špeha je ušla moja žena Klara Fries. Svarim občinstvo, naj ji nihče vit ne ootodL kn* aittm •**> nhfr- nik. Hilni potMtnik Herman Fries.« — Ko bi bila ima vsaj špeh pustila! * BoboaJofeei ognia avstriiskih topov nišo mogli več prenaiati itaii-janski vojaki pri zavolevanju hriba Maggio. Poskaikali so Iz svojih po-zicij, se vsedli na svoje plašče in se zdrsali po travnatem pobočju v av-strijske pozicije, kjer so se vsi veseli zglastll kot vjetniki. * Opustošena Poljska. Ruski listi navajajo, da je bilo v rusko - poljskih pokrajinah od 3,600.000 poslopij 12% popolnoma razrušenih. 25% t. J. 90.000, pa jih je tako poškodo-vanih, da so nerabna. Škoda na po-slopjih se ceni na 158 milijonov rubljev. * En mllijon cigaret za zmagu}o-če čete prestoionaslednika in tretji zbor. štajerska podružnica vojno-oskrbovalnega urada posije prihod-nje dni milijon cigaret zmagujočim četam feldmaršallajtnanta nadvojvode Karoia Fra na Josipa in za tretji zbor. Cigarete in cigare sprejemajo že par dni v Gradcu, Sporgasse 29. * V dunajskih kavarnah morajo vsled odredbe nižjeavstrijskega na-mestništva zmanjšati množino slad-korja, ki ga dajejo h kavi. Pri celih porcijah pijač je dovoljeno dati Ie 22 gramov. pri manjših čašah Ie 13 gra-mov in pri malih skodelicah Ie 9 gramov. Dobilo se bo torej pri veliki porciji kave pet kock, pri srednji tri, pri mali pa dve. * DeiniŠka družba Levkam - Jo-sefstal je sklenila zmanjšati svojo glavnico od 20 na 12 in pol milijona kron in je občni zbor že odobril, da se nominalna vrednost delnic od 400 kron zniža na 250 kron. Tuđi je bilo sklenjeno. da se državna odškodnina za porušeno tovarno v Podgori pri Gorici posebe naloži in porabi za po-kritje rrorebitnih drueih škod. * pogreb revolucijskega generala Gorgeva. Nagvmaroš blizu Više-grada na Ogrskem je popolnoma in izključno nemška občina. Prebivalci so si ohranili svoj nemški jezik in svoje nerr-ške običaje, a vzlic temu so prosili dovoljenja, da bodo pri pogrebu madžarskega revolucijskega generala Gorgeva zastopani po posebni deputaciji. * O belgijskem kralju piše dunai-ska »Arheiter Zeitung^. da je belgijski kralj ne mara kadila. Pred neko važno operacijo je generalisim Joffre vprašal belgijskega kralja, kako mnenje ima o nameravani akciji. Kralj mu je odgovorili To je stvar strategra in jaz se v to ne smem vti-kati. Če bi bil jaz vojak no pokliču, bi bil datiss kvečjemu major. * Mstfjonska zapuičina. V bitki pri Verdunu je padel bogati velepo-sestnik Ernest Heaune. ki je svoje več milijonov znašajoče premoženje zapustil slavnemu Pasterjevemu institutu v Parizu. Ta institut si je pridobil že največje zasluge za zdravje človeštva. Vrh tega ie Heaune zapusti! znatne svote Š£ drugim do-brodelnim napravam. ,.'-^rv/-• ^ * Konec vojne polet«. Lov at Fra-ser piše v »Daily Mailu«, da se mora vojna končati to poletje, ker ne more nobena voiujoča se stranka storiti več, kakor bo storila do konca po-letja. Na vrhunec vojne smo dof-peli. Gotovo je. da bodo poletni boji dali smer. Centralne države so zanetile vojno, kakršne ni bilo Še nikdar. To leto je usodno leto in nobena napaka, ki jo borno odslej zagrešili, se ne bo dala več popraviti. * Lov na vedeževalke v Parizu. Vedeževalke so imele v Parizu od-kar se je začela vojna, posebno dobre zaslužke. Skoro v vsakem okra-ju živi nekaj vedeževalk in ženski svet hiti kar trumoma k njim. Policijske poizvedbe so dognale, da za-služiio nekatere posebno čislane -kartenšlogarice« kar po 2000 do 3000 frankov na dan. Prorokovanje velja po 10, 20 do 100 frankov. Pri-tožbe moških zaradi te zapravljivo-sti žensk so dale povod, da je policija naredila konec temu vedeževa-nju. Znano jf, da cvete vedeževanje tuđi v velikih nemšk^h mestih. * Končno vjet. Se leta 1914. je crožniška postaja v Okučancih ob-vestila zagrebško policijo, da je bivši šofer. oženjeni Milan Kalinger, izvršil v Samoboru na škodo ondot-nega železniškega postajenačelni« ka goljufijo in ođnesel 38 K. Kmalu potem je ovadila Kalinger ja neka natakarica, da jo je ogoljufal in kon-Čno se je oglasila še kuharica Josipi-na Prujek, ki jl je bil Kalinger ob-ljubil zakon ter ji izvabil 800 kron, češ, da kupi za ta denar pohištvo. Vrh tega je mož ogoljufal tuđi neko tovamiSko nadzomico za 175 kron in Izvršil še več drugih podobnih de-janj. Ždaj so ga končno vendar v Zagrebu vjeli. * Prekanjen! tatovi. Na nekem londonskem kolodvoru Je potnik Ju-velirtke firme Bankersee dal spraviti svoje ročne kovčege, v katerih jć bilo xa kakih 200.000 kron dra^o-otnortL Kmahi na to tU blM oročen ni v shrambo dve leseni škrinji. O polnoči je čuvar zaklenil shrambo in Šel spat, a proti jutru sta se oglasila moža, ki sta dala shraniti leseni škrinji, češ, da morata skrinK od-dati na vlak. Ker sta se izkazala, sta dobila škrinji in ju tuđi res od-dala na vlak. Ko je pa pozneje pri-Šel zastopnik juveHrske firme po svoje ročne kovčege — jih ni več bilo v shrambi. Brez dvoma je bil v leseni škrinji skrit Človek, ki je, ko so shrambo zaprli, ukradel dragoce-ne ročne kovčege, jih položil v škrinjo in se z njimi vred dal odposlatL Iztaknili ga doslej Še nišo. * Priprave za prlhodniost Vsl mogoči krogi delajo nacrte za pri-hodnjost, nemški nacijonalci, socijalni demokratje, Madžari, Srednjeev-ropejci, Poljaki itd. itd. Za prihod-njost pa se pripravlja še drug faktor — veliki kapital in sicer se tako dobro pripravlja, da se uspehi njegovih priprav že zdaj vidijo. Velike banke na Dunaju koncentrirajo v svojih blagajnah denar iz ćele države. Se nikoli ni bilo v državi toliko gotovega denarja, kakor ga je sedaj. Po 3 in pol odstotkov plačajo od vlog, izpusojajo pa ta denar po 7 in 8 odstotkov. Za prihodnjost se pri-pravljajo s tem, da povecujeio svoje glavnice in glavnice od njih odvisnih delniških družb. Delovanje bank šega že v stroke, s katerimi se prei nišo nikdar pecale. 2elezo. premog, pe-trolej. sladkor, les,vsega se polaščaio banke, vse draže in si tako poveču-jejo imetje in moč. Po vojni bo men^ da veliki kapital najmogočnejiši fak-^ tor v državi. * Skrb za živila na Nemškem. Občinski odbor v Schonebergu pri Berolinu je z ozirom na težave z ži-vili sklenil, da v velikem slogu pre-skrbi za prehrano prebivalstva, ta^ ko da bo vsakemu preblvalcu tega največ delavskega mesta zagotovlje-no vsaj zadostno kosilo. Mestna občina prev-zame vse že obstoječe javne kuhinje in ustanovi še nove m sicer ljudske kuhinje in kuhinje za srednji stan, V ljudskih kuhinjah bo veljala ćela porcija 35 pfenigov fn pol porcije 25 pfsnigov. v kuhinjah za srednji stan bo veljala porcija 60 plenigov. Občina bo iskala Ie pokrit-je lastnih stroškov, a da za taio neznatno piačo ne more dati nič posebne hrane, se pač ob sebi razume. Računa se, da se bo na dan prezid velo v teh kuhinjah 30.000 oseb. — * Berliner TageblatU javlja, da je na Bavarskem in na Wurttemberške*n nastal velik odpor proti nameravani diktaturi z živili. Te dežele stoje na slališču. da imajo sicer nekaj živil, češ. da so vse bolje uredile, kakor Prusija. da pa ne morejo ničesar od-. dati za Prusijo. * Glavni stan monaškega kneza. Kneževina Monako, kraj Niel na ju-žnem Francokem. je samostojna dr^ žava. četudi ni večja kakor ljubljanski mestni log, in ima svojega vladarja, ki je tuđi Nemčiji in Avstriji napovedal vojno. Monaškf knez ima svoj posebni generalni štab in svojo posebno armado. Ta šteje .son mof, a na bojišče je odslo Ie 250 mož, ostali opravljajo orož« nisko, policiisko in garnizijsko službo doma. Vsa armada je pri artiljeriji, a knežja monaška armađa zdaj ni zmožna za bojne operacije, ker sta dva topa močno poškodova-na. MonaškI generalni štab ima šefa, ki je po činu polkovnik. Ta §ef generalnega štaba je obenem generalni kva-rtimi mojster in vojni ml-nister. Njegov namestnik Ie kapitan Delsart. v mirnih časih hotelir v ?v1onte Karlu. V glavnem stanu mo-naške armade se mnćl tuđi mlnister za vse. Tomaselli. Ta je namreč mi-nistrski predsednik, finančni, naučni, justični. poljedelski in trgovinski mi-nister. Med monaskim in franeoskim povejjstvom je tekom vojne že en-krat prišlo do razpora. Tedaj Je r^-kel generalisim Joffre: >Če neče rnonaška armada slušati, jo posadim na avtomobi! in }o Dosljem domova Ta grožnja je zalegla. * EvangelB sovraštva oznanjajo dandanes z največjo vnemo ravno tišti, katerim se za lastno kožo m prav nič bati. Take vrste oznanje-valec sovTaštva |e tud! medicmalni svetnik dr. W. Fuchs, ravnatelj velike bolnice v Emmendinsrenu na Nemškem. Obelodanil ie v »Mtinche-ner MediziTiische Wochenschrift« članek, v katerem piše med drugim: Zdaj se pač ne bo nihče več mogef ocrniti logičnemu spoznanju, da b! bil mir nesreča in đa ]e eđina možnost, n ad a 1 j c v a t i vojno. Vojna, ki je bila doslej reakcija na izzhranje, častna stvar in sredstvo za namen. bo odslel sama sebi naraer. Ves (nemški) narod bo kakor en mož zahteval večno vojno. — Ta isti dr. Fuchs je med se-danjo vojno fzdal tuđi brošuro, v kateri pile: Ml?dino Je treria vzgojit! za sovaraštvo. V^gojiti Je treba spoštovanle do sovraštva, iJube^en do sDvraitvjL $&££& 119. Stev. ^ai.OVttNSKJ NAKUU% one 24. maja mib. Stran 5. co je treba organizirat!. Proč z nezrelo plahostjo, s hlinjenjem, da nas je sram brutalnosti in fanatizma. Več zaušnic in manj poljubov! Ne smemo se obotavljati blasfemičnega oznanjevanja: Nam so dani vera, upanje in sovraštvo, a naj-večje med njimi je sovrastvo.« — Kam bi pač svet prišel, če bi imeli taki ljudje, kakor je ta dr. Fuchs, kaj več pristašev! * Nova kasta. Nemški filozof Nietzsche je v svojem delu »Jen-seits von Gut und Bose« v 208. od-stavku izrekel željo, naj bi se zapadnim evropskim državam posrećilo, zdrobiti Rusijo in jo razbiti na male države, in naj bi nastala n o -v a k a s t a, ki naj bi potem prevzela ^ospodstvo nad Evropo. Ali bo v se-danji vojni Rusija popolnoma zdrobljena ali ne, to borno še videli, a da se snuje n o v a k a s t a, ki bo gospo Idovala nad E\topo, to vidimo že 7daj. Koncentriranje kapitala se je vršilo že v zadnjih 20 letih jako hitro, sedanja vojna pa je to še silno rospešila. Cisto očividno je, da bo inestno prebivalstvo — iz-vzetnši nekaj posameznih poklicev I — obubožalo. Vsi sloji porabljajo stare prihranke in ne morejo delati novih. Poleg teh pa so posamezniki nagromadili ogromno denarja. Ljud-^ko premoženje prehaja vse bolj v posamezne roke in se osreJotoča v rankah. Obrtni stan je že ruiniran n ravno tako mala trgovina. Uradni-Ki, nastavljenci in u^lužbenci koma] ,'ivotarijo. Kmet je pač zaslužil, a tuđi njemu se je vsaka potrebščina podražila in ne vemo, koliko mu bo f -stalo od sedanjih zasl'ižkov, ko bo moral po vojni kupovati konje in živino, stroje in obleko in kar še treba. Nova kasta, zbrana okrog velikih bank in velikih industrijalnih rodjetii, bo vladala Evropo, kajti denar je moč vseh moči. * Statistični pregled šolskega otiska na srednjih solah v Avstriji. V šolskem letu 1915 16 je bilo v Avstriji 139.127 sredniešolskih dija-kov in sicer na gimnazijah 80.089 iiioških in 4S18 deklic. torej skupaj 4.907, na realkah pa 44.220 moških uijakov. Na posamezne đežele pa se porazdele tako - le: Nižje Avstrij-ska: 13.834 gimnazijcev (906 deklic) — 10.729 realcev = 24.563 Zgornje Avstrijska: 2103 gimnazijcev — 719 iclacev = 2822; Solnograška: 500 ^imnazijcev (68 deki.) — 488 realcev = 988; Štajerska: 2957 gimnazijcev H- 2050 relacev — 5007; Ko-roška: 947 gimnazijcev — 263 re-aieev = 1210; Kranjska; 2056 ei-mnazijcev -p 7č3 realcev = 2S09; Primorska: 1741 gimnazijcev -r 1191 realcev = 2932; Tirolska s Predarlsko: 3032 gimnazijcev (200 deki.) -T- 787 realcev = 3819; Češka '•z nemskim učnim jezikom): 7235 gimnazijcev (13 deki.) -1- 4315; Češka (s češkim učnim jezikom): 12.343 gimnazijcev (S43 deki.) -1-10.027 realcev = 33.920; Moravsko «z nemškim učnim jezikom): 294S gimnazijcev -1- 3621 reaicev: Moravska (s Češkim učnim jezikom): :.v0 gimnazijcev (146 deki.) — 4017 realcev = 15.956; Sleziia: 2325 gimnazijcev + 1449 realcev = 3774; Galicija: 22.684 gimnazijcev (2559 ■Jeki.) + 2868 realcev = 25.552; Bukovina: 3551 gimnazijcev -4- 426 realcev = 3977; Dalmacija: 1281 gimnazijcev (83 deki.) — 517 realcev - 1798. Skupna: 84.907 gimriaziicev '48! 8 deki.) + 44 220 realcev = 139.127. * Mifiionski doblčkl od zvišanih cen preraogu. Cena premogu iz Moravske Ostrovice je zvišana za deset vinarjev pri meterskem stotu. Torej novo obremenjenje prebivalstva. — Človek je seveda radoveden, koliko ho neslo to zvišanje cene premogu in kdo bo pospravil dobičke. V lan-skem letu se je v ćeli Avstriji pride-lalo 150 milijonov meterskih stotov premoga, izmed teh 95 milijonov v oštrovskem revirju, ki me]i na prusko - šleske premogokope. Veliki moravsko - šleski premogokopi so last treh skupin, ki seveda požanjejo tuđi dobiček. Te skupine so: sever-na železnica, Rothschild in Gutt-mann ter prernogarska družba. V premogokopih severne železnice, vitkoviške družbe (Rothschild) in Guttmanna se je pridelalo skupaj 35 milijonov meterskih stotov premoga, prernogarska družba je pridelala 25 milijonov meterskih stotov, v premc-gokopih Salma štiri in pol milijona, v premogokopih grofa Larischa 12 in pol miliiona in v premogokopih grofa \Yilezcka 6 in pol milijona. Pcleg teh je še nekaj manjših premogoko-pov. Za vitkoviško skupino (Rothschild, Guttmann in severna žeHzr.i-ca) stoji Rothschildova Kredi an-stalt, za premogarsko družbo in Sal-movo skupino pa Sieghartova Bo-denkreditanstalt. Največji del dobič-ka gre tore] v blagajne velikih bank. Odslej bo letni dobiček za kakih 6 in pol milijonov se večji kakor doslej. Poljedelsko ministrstvo ie zvišanje cene premoga odobrilo. * Prekupci z živiH in z drugimi potrebščinami. Tuđi na Nemškem je vlada s primernimi odredbami ukre-nila, kar treba, da bi se onemogočilo nepotrebno draženje in da bi se živila in druge potrebščine primerno raz-deiile tako, da bi bilo vsaj za silo nreskrbljeno vse prebivalstvo. Pa tuđi na Nemškem je polno ljudi, ki bi radi v motni vodi ribarili. Cim se je izvedelo, da hoće vlada zaplenui čaj in kavo, že so prekupci nonujaii velike množine tesa blatra. Tišti ic-den, ko so bile vpeljane karte na milo, je priobčil »Berliner Tageblatt« 23 inseratov, v katerih je bilo ponu-jano milo in 19 inseratov, ponujajoali nadomestilo za milo. V teh inseratih pa nišo morda trgovci ponujali obč;n-stvu svoje blaseo, ampak prekupci, Ki imajo skrito blago, so ponujali će1.* va?:cne mila drugim prekupcem a;i veietržcem. Na Nemškem manika mila in kdor milo izdeluje ali i niim trguje, temu ni treba, da \\ potom dragih inseratov ponujal svoje blago, ker dobi odjemalcev kolikor jin !;. ce in so ljudje veseli, če splo.i pndeio do mila. Prekupci pomraio bUgo drazilcem: to je tištim spekulanton., ki zbirajo blago in je skrivaio. d:)klcr ni prilike, je s posebno velikim cro-bickom naprej prodati. Ravno tako se godi z oljem in masrjo, s scgo :n z drugimi stvarmi. Prekupci so na-gromadili mnogo bia?;a, provzročili draginjo in stike in iščejo zJaj ve-like dobičke. Trgovec nima blaga m mora pri producentl'i naravnost be-račiti, da dobi le kaj malega, speku-lantie pa so po preoranih cenai. nakupili, kar so mo/i- dobiti, vccloč, da bodo toliko več dobička imeli, čim večja bo stiska. Predno priđe to blago do konsumenta, je že po petkrat in po desetkrat menjalo lastnika. Spekulantje namreč drug drugemu veliko raje prodajo, kakor poštene-mu trgovcu, ki spravi blago do konsumenta. Spekulant napravi toliko in toliko dobička in proda drugemu spekulantu, ta z dobičkom zopet tret-jemu, ta zopet Četrtemu, predno priđe to blago do konsumenta, je do-doseglo že tako ceno, da se mora konsurr.ent onesvestiti, če jo le sliši. Darila. Upravništvu naših listov so poslali: Za domaće ranience: Gosp. od-vetnik dr. Anton Švigelj v Ljubljani, 20 kron, iz kazenske poravnave z dne 26. maja 1916, Janez Torkar iz Zgor. Pirnič 53 kontra Anton Blažič iz Zgor. Pirnič 26. Za Ciril - Metodovo družbo: G. Vinko Zore iz Ljubljane 5 K 50 vin. Za Rdeči križ: Gosp. Viktor pl. Andriolli, nadupr. iz Kamnika, 10 K, tnesto venca na krsto gosp. dr. Ivanu Kladva, nadsvetniku v p. Srčna hvala! Umrli so v LjubUani: Dne 24. maja: Andrej DunaJ, pešec, v rezervni vojaški bolnici v Marijanišču. Hne 25. maja: Ana Ehrfeld, za-sebnica. 86 let, Sv. Petra cesta 16. — Janez Puh, bivši krojač - hiralec, S0 let; Franc Povhe. občinski ubo-žec, 37 let, oba na Radeckega cesti štev. 9. V rl e ž e 1 n i bolnici. Dne 22. maja: Katarina Sitar, krojačeva žena, 39 let. — Cecilija ŠtefanciČ, žena tiskarniškega usluž-benea, -10 let. Dne 23. maja: Marija Bantan, občinska ubo£a. 57 let. Dne 24. maja: Leopoldina Pohl, žena strojnega ključarja, 32 let. ]{aibolj!o nslngo storite svotim dragim na bojišen, če jih naročite na „Slovenski Jfaroi)", ker le na ta način redno dobivajo poročila iz domovine. Današnj list obsega 12 strani. I/cfajatelj in odgovorni urednik* Valentin Kopitar. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne« Kdor bode oh raniti svoje zobe zdrave, lemu bodi povedano, da se da to doseči samo z doslednim vsakda-tijim negovanjem zob. Zato pa je ne-po^rešljiva antiseptična ustna voda. Tak je Odo 1, o katerem je znanstveno dokazano, da zabrani vsak zobe uni-čujoči proces. Poleg tega je Odol do-brega o svezujočega okusa. Zahvala. Za vse sožalje in tolažbo ob smrti in pogreba našega nepo^abaega očeta, gospoda Gašperja Ažmana i se hvaležnega srca iskreno zahvaljujemo. LJUBLJANA, 27. maja 1916. talnlott otrool. Namesto posebnega naznanila. Vscm prijateljem in /nancem naznanjava, da je naš 3 '/a leta stari, edini sinček. Miloušek po enodnevoi mučni bolezni za vedno zaspal. Pogreb se vrši v nedeljo dne 28. maja ob 6. popoldne iz HilSerjevc ulice št. 7. V LJUBLJANI, dne 26 maja 1916. Dr. ing. Kasal Miroslav, dcžeinl itifbnj k oni sir in soproga. Misto vlastniho oznamenf. Všcm pfatelum a mamim oznamujeme, že na§ nade všc milovaDy 3 '/2 roku stary jedinaček Miloušek po jednodennf nemoći na vldy usnui. Fohfeb 1 Hilšerjeve ulice č. 7 ▼ nedeli ve 6. hodinv odpoledne. V Lublani, dne 26. kvčtoa 1916. 1701 Dr. ing. Kmsal Miroslav, Ma»k^ star. \vmto& % cboU. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, da je naš iskrenoljubljeni soprog, odnosno predobri oče, gospod Leopold Marks vpokojeni orolnl&kl postajevodja in invalid dne 25. t. m. ob pol 8. zvečer, previđen s tolažilt sv. vere, v starost! 42 let, mirno in vdano preminil. 1700 Pogreb predragega rajnkega se viši danes ob 5. uri popoludne \\ Hrad^ckega vaši št. 37 na pokopaliSče v Stepanjo vas. Bodi mu pnjazen spomin! Lfnbliana-8tepanja vas, dne 27. maja 1916. Aloiiii* Marks roj. lever, lteopoldinax Vekoslava in Girllka, soproga. hčere, Brez posebnega obvestila. Me 5 tu a hranilnlca v Samnlkn naznanja tužno vest, da je umri njen večletni upravni odbornik in ravnatelj, gospod dr. Ivan Kladva Ci kr. Tlijl dež. foOnl svdtnlk w. p. dne 25. t. m. ob polu 1. uri popoldne po daljši in mučni bolezni v Ijubljanskem »Elizabetišču«. Pogreb se vrši v soboto, dne 27. maja ob 4. uri popoldne iz mrtvaŠnice sv. Krištofa na pokopaliSče k Sv. Križu. ¥ SaomikOs dne 25. maja 1916. 1709 Ravnateljstvo. se sprejme pri „kranjskem deželnem mestu za dobavo klavne živine v Ljubljani11 (deželni dvorec). Pogoji: Znanje slovenščine in nem« Sčine v govoru in pisavi, kolesar, mlajši človek, Ljubljančan. 1713 Senzacijski spoređ INU ULIilnAL v deželnem gledališču. Samo 3 dni, v soboto 27. nedeljo 28» in ponedeljek 29. maja 1916. Raji v novi pt II. del. Velika učinkovita detektivska drama v 3 delanllh. Ko sem bil mrtev. PrvovTStna veseloigra ¥ 3 de]an]lli. Sestavil S. LUBITSCB, Hi 1« mladino. ---------------------------------- ili za mladino. DnMJfii-««« «n Mitinzi rinrn« ob delavnikih ob 4. uri pop.« Predstave se poibti vpse* ob o.f Poi a. %n 9. un ZVečer! Ob nedeljah in praznikih ob pol 11. uri dopoldne, ob 3., pol 5« popoldne in ob 6«9 pol 8. in 9. u ni zvefier. SoboU 27. vafa ob 4. ori pop., nedolfa 28. maja ob pol 11. ari dop. bi ob 2. ari pop.p v poneđelfek 29. maja ob 4. ari pop. Velike predstave za otroke. i Mvbn libraoln iporedom. Stran 6. .SLOVENSKI MAKOU*. atic 27. maja Ittlb. 122. štev. Mali kmm vol Poizve se: Ljubljana, Poljanska cesta št 50. i6?o Zakonska brei otrok Iftčeta mcblounno solo pri mirni boljši stranki. 1G59 Ponudbepod „brez otrokl669" na upravn. »Slov. Naroda«. tm Ut»« taranelf*. — ■»**•*]• IsMr« •••* »prsi. Nivelni »troji JOS. PETELIMC-A „Gritzner" in „Atrana" so res najboljši za rodbino in obrt, (štikajo) vezejo, (krpajo) mašijo nogavice in perilo. Edina tovarniška zaloga v Ljubljani, za vodo, Naslov za pisma : Jos h\i\\ii ljubica, Sv. Petra nasip št. 7. - blizu franciškanskega mostu, 3 hiša, levo. - Pouk v vottn|a brtzpltttn. Zahtevajt« prospekt« lite s# * 5tanouanje s tremi lepo meblovanimi sobami in kuhinjo. — Lulze Jonrdan, Po-llanska cesta 7, I. nađstr. iS73 Prodololkc fteleznlnsko stroke se tako] sprej- mejO« Prednost imajo starejže moči. Naslov pove upravn. »Slov. Nadoda«. Lepa birmanslsa darila! f>-^negire? w-^->?~ n^*»t po na?rižvh cenah! Naivsčia Izbira »r verillt. wM, uiiaGOif in uriijdfltov. Vludoo vabi za obilen obisk o i Iinr?i F?ešemova ulica 1. DeJničar šv;carskih tovarn ur „Union". °u Avstrife. — Velikanska zaloga vsega glasbenega orod^a, strna in mnzikalij. ^đla! Z&lCŽnfK d- ornih in komornih tvornic: Bosen-clorfer, Hč!2l & Heitzmann, Forster, Ehrbar, Gebruder . Siiagl, Rud. Stelzfiaramer, Czapka, Lauberger & Gloss# Hofmann in nofberg (amerikanski h'-.', luniji). --------- Obroki od K 15§— naprej. Na|bogatej3a izbira v vseh modernih slogih in lesnili barvah Oglejte si klavirje z angleško ponavliajočo mehaniko. 10 letea postavno obvezna garancija. Naiemnlna najnižja. Zsaiena naj-ugod:ejša. Uglatevan|e ter popravilastrokovno in ceno. Ker imam zgoraj navedene prve fabrikate iz&ifučno lo ?ai za Kranjsko v zatogi, svarim pred nakapom 2alxi-fSkatov in navideznega „pofelaa*1 rr irričačih, ki se drzneio govoriti o „dobrem bJaja*1, dasi nimajo ni ;ednee:a oomembnega fabrikama v zaloei. Modul salon^ dtlariia Sdt%l — £jubijaqa, Židovska alica št 8 odprto sklađišče nasproti štev. 7 priporoča cenjenim damam in gospicafn svojo bogato izbero tiajokiistieje nakitenth svilenih. Tđobiikov in slamnikov, redno novih dunajskih modelov, praznih oblik prvovr slnihtovaru in najmodernejšega nakita. Popravila po želji. Zalni klobuki redno v zalogL Zunnnja naročita obratom pošte. Prhtmno najnizje cene! Priznano najni&je cene$ 122. itev. .SLOVENSKI NAROD*, dne 27. maja 1916. Stran 7. Kdo ovira mir? V zadnjih dneh se množe zapet razne vesti o bližajočem se miru. NVilsonov najnovejši govor v Char-lotte je bil povod, da so se na vseh koncih in krajih sveta oglasili prero-ki: Mir se bliža, Amerika bo intervenirala ! Mir se bliža, to je gotovo. Nam-reč vsak dan mu prihajamo bližje, ker se vsak dan bolj bližamo koncu vojne. Evropski narodi si miru iskreno žele, ljudstvo koprni po onem trenutku, ko bodo zapeli zvonovi sprave. Na Ruskem, Francoskem, An^le-škem, v Italiji tuđi. Toda v sovražnih deželah odločujejo se vedno možje, ki so odločevali ob izbruhu strasne katastrofe in po njihovih dejanjih, po njihovem vplivu moramo presoiati vprašanje, ali je mir rcs blizu. Tuđi prijazno - sladki glasovi, ki prihajajo od onkraj Oceana, nas ne smejo pre-1 ' motiti. Spoznali smo \Vilsona in ve-mo, da njegove besede nišo dejanja. Oficijozni nemški »Lokalanzeiger« mu z očitnim nezaupanjem pravi, da mora najprej doprinesti dokaz, da se le v svojih političnih nazorih temeljito spreobrnil, če hoče, da mu se ver-jame in da najdejo njegove besede odmeva v srcu nemškega naroda. Predsednik Wi!son naj si prečita Poincarejeve in Greveve izjave, po-tem pa nai zastavi* svoje sile v Parizu in Londonu, da spravi s pota ovire miru. Tako nemški oficijozni glas. Najnovejši govor sira Edvarda Oreva nam je znova pokazal. da čas na odločilnem mestu četverozveze — v Londonu — nočejo o miru niče-sar slišati — saj to je bistvena vse-bina Grevevih tirad. In po Grevevi partituri igra ves ogromni orkestar velikega angleškega časopisja, ki se roga resnim in miroljubnim besedam nemškega državnega kanclerja, češ, Nemčiji zmanjkuje sare, na drugi strani pa razlaga, da je treba se po-čakati, predno bo mogla Anglija res-no začeti in da bo »velika ofenziva« entente sele takrat pričela. kadar bo imela četverozveza zbranega toliko vojaštva, da bo razmerie 2 : 1. To đa se bo zgodilo morda Ietos, morda prihodnje leto. in takrat da bo prišei treniitek, ko bo Nemčija z drugačnim glasom prosila miru, kakor pa je to storil von Bethn.ann - NoII\veg. Kon-servativni in liberalni angleški iisti, ki so si sicer tako oštri nasprotniki, trobijo v isti rog in »Dailv^ Mail« ter »Daily Ne\vs« zatrjujeta v enl sapi. da bo morala Nemčiia dati Franciii Alzacijo in Lotaringiio, plaćati vojne troske, povrniti v zasedenem oze'iujju povzročeno škodo, izročiti del svojega brodovja — ne oziraje se na to. I da bo morala honorirati Avstrija še ( vse zahteve Rusov, Italijanov, Sr-\ bov. To je vsakdanla hrana, ki jo i servira angleško časopisje angieške-[ mu narodu, katerega razpo'oženje je )po sodbi poznavalcev lazmer danes bolj bojevito, kakor na zajeiku vojne. Pač se oglašajo na Anglešktm in Francoskem in v Rusiji tuđi pametni Ijudje, ki pravijo, da dosedanjih re-f zultatov vojne ni mogoć? spraviti s \ sveta in ki upajo. da bo NernCija tem popustljivejša, čim preje ji ponud; e;i-\tenta mir. Toda. to so neznatne manjšine in njihov glas je za er.krat še gias vpijočega v puščavi. Verjet-no je tuđi, da v Parizu in v Petro-gradu ni več one odločnosti in vztraj nosti, kakor pred mesec:, saj sta Francija in Rusija dopnnesli vojni "furiji naravnost ogromne žrtve -mnogo večje. kakor zavčznica Ar.gli-\2. Toda, pozabiti ne smemo, da je ■hegemonija v ententi vedno bolj pre-•sla v roke angleških državnikov. in 'da je danes volja Anglije v četvero-, zvezi merodajna. Iz teli kratki1.! na-vedb je razvidno, kdo ovira mir in :am bi se moral Wilson obi niti, ako hoče res pričeti s posredovalno akcijo. Haaška konferenca je izdelala posebne predpise za posredovanje miru ter pozna v tem o?:u dvoje rr.etod: formelno posre lovanje« in pa »ponudbo dobrih služb<. Fonnel-no posredovanje je navezano na pri-vroljenje obeh vojujočih s^ strank in posredujoča država igra pri laki akciji aktivno vlogo. Pont-đba dobrih služb< je na vse strani neobvezna, država, ki hoče posredovati, ponudi voiujočim se državam svoje posredovanje, ki pa je lahko v^aka stranka brez zamere odkloni. \Viisonova intervencija bi imela torej značaj po-nudbe dobrih služb. — Grev je to ponudbo že v naprej odklonil in zato \\ ilsonovim besedam na snodu v Charlotte pač ne bodo sledila deja-r,ja, kajti \Vilson ne bo hotel delati svojim angleškim prijateljem nepri-lik in ne bo maral s prstom pokazati na onega, ki je predvsem kriv nada-ljevanja vojne — na Anglijo. Preces Suhomlinou. Preko Stockhohna poroča *Ber-liner Tageblatu, da se prciskava proti Suhomlinovu energično nada-ljuje. Suhomlinova v Peter Pavlovi trdnjavi zaslišujcjo večkrat na dan ter se zla; ti energični senator Bogo-rodskij trudi, razjasniti vso krivdo bivšega vojnega ministra. Suhomlinova soproga, ki je zopet prišla v Petrograd, srne ministra obiskovati. Kakor zatrjuje ona, je stari general tizično popolnoma uničen ter skuša ona doseći, da bi ga izpustili iz trd-njave ter zaprli v niegovem stanovanju. Do sedaj ni imela uspeha, niti domaćega zdravnika nišo pustili k njemu. Suhomlinov še vedno trdi, da je nedolžen ter si obeta mnogo od nekega pisma Goremjkina. na katero se vedno sklicuje. To pismo kompromitira mnogo visokih oseb ter ga pri hišni preiskavi ni bilo mogoče najti. Suhomlinov je pismo pravočasno skril in je hoče predložiti sele med procesom. Tuđi pri ge. Mariji Fran-cevni Kjuniji, Suhonilinovi prijateljici, so izvršili hišno preiskavo. Ona je tako zelo vplivala na Suhoinlino-va, da jo je pri vsakem sklepu vpra-šal za svet. Kar pa so našli pri njej, Suhomlinova haje ne kompromitira. Russkija VjedomostU pravijo. da je bil Suhomlinov v prvi vrsti tretiran zaradi njegovega postopanja ra\Tio v zadnjem času. Tajna policija je Su- J homlinova že več mesecev opazo- j vala, o čemer pa vojni minister ni • imel pojma. Ko je Polivanov, njegov glavni sovražnik. odstopil, je bil ćelo tako prepričan, da se bo preiskava proti njemu ustavila, da je namera-val meseca marca zopet vstopiti v armado. Novi vojni minister Suvajev ga sicer ni hotel sprejeti, niti mu ni dovolil razgovora, vendar je užival Suhomlinov splošno spoštovanje. Še tik pred njeovo aretacijo so ga ob-iskali Rasputin, Žčeglovitov in Oo-remjkin. Plemenitaška stranka ga je nameravala Crtati iz liste plemičev, končno pa ]z sklenila. da počaka, kako se bo iztekel proces. Stirmer-Panin pa se je kliub temu branil Suhomlinova sprejeti, dal pa si je od justičnega ministra Chvostova na-tančno poročati o poteku preiskave. Sele ko je privolil ministrski predsednik v aretacijo, si je izprosil senator Bo^oroaski od carja za to do-voljenje ter je dobil ttz eno uro o polnoči. .Tustični minister Chvostov in predsednik najvišjesra državnega SOtltšča ^ta nato predlagala, da nai se zaslišiio vsi dobavite!]!, ki so imeli od leta 1912 dobave za armado, da se bolj natančno dožene vzrok pomanjkanja municiie. ?e!e, če bi se pri tem izkazala krivda Suhomlinova, se bo pozneie proces Mjasojedov ' zopet priče!. Kot strokovnjaka sta bila poklicana pred državni svet »przemyslska junaka«, general Seii-vranov in general Roop. Izpovedbe teh dveh igrajo glavno vlogo v tem procesu^_________________________ Pristopafte kot člaal k „Rdećemn križa" I Proti I A i Zdravillšče ElBichenbepg Štajersko. Seziia: 15. mala dc 30. iep. Prospekte daje zdravili- ščna komisija. Proti 9 2oWu in iiii zoli izborno deluie dobro uta&a antiseptična Melusine ustna in zobna voda ki utrd! dlesno !n odttraniaje ceniietao sapo iz usi. 1 steklenica r navodnom K 1*2°. Po pošti se pošilja najmnnj 2 stcklenici Deželna lekarna Milana leusteka v Izubijani, Resljcva cesta iiev. 1 p©!e«^ Franc Jožcfove^a jnbilejne^a mosta. V tcj Irkarni do»iivajo zdravija tuđi člani bolniškihhla^ajn juž.želeinice. c.kr. tobačne tovarne in okr. hol. blagajne v I juhljani. Melnsine-ostna In zobna voda. Sunia. Hrvaško. 22. febrnarja 1908. Bla«?. eosnod lekarnar' Prosim vijudno, poAljite mi zopet tri steklenice Va^e Izborno delujoče aatiseptične melnsine-ustoe zabne vode, kntera je neprekosljivo sredstvo zoper zobobol, utrja dlesno in ođ-stranja neprijetno sapo iz ust. Za oliranjcnje zob in osveženje uFt jo bom vsakomur kar najbolje priporočal. Spoštovanjem Wato Kaurinović, !:r. pošte meštar Himna soba prostorna in zračni, s posebnim vhodom, M odi« italnea« goiptd« trn takof aU ■ 1. i«a|«m. 1666 Poizve se pri gosp. Satnik« ▼ Spati. tlikl, Celovftka —*** 61. meblovano ali ne, s porabo vrta ali terase v blizini mesta, 86 iftč©-Ponudbe pod „blizina mesta 1684(i na upravniŠtvo »Slovenskega Naroda«. Po najviš;! cenl plaćam staro Uroke (ođ 9 cm naprej) transmisijske : strojne jermene.: K. A. KREGAR, Ljubljana. '"«■ Šartlleva m\i Mi'. Po velikem trada se mi je posrećilo doseći zopet večjo množino iariljsue moks „fiasin" ter S tem obveščam vse svoje cenj. naročnike, da se bližajo prazniki in naj nobeden ne od'a^a z naročili na zadnje rni, ker jaz moram vse naročita izvrševati po vrsti. Kakor gotovo vsakemu znano, 1 7.av. rabite za 1 Šarteli ne da pora-bite kaj sladkcrja, kvasa itd. 1609 Po pošti se pošilja kakor dosedaj najmanj 3 zsv. po povzetju. 1 za?itek stan'? K 1 50, 50 zavitkov naroČilo po K 1 40. Xa tiseče priporočilmh pišem na razpola^o vsakemu. Toraj prosim takoj^nih raročil, dokler se kaj žalo?- RazpoSi-hlnica IVAN UStEK, Ljubljana 5, Kastni trg 13. Spre]me so takol kontoristinja ve&ia češkega In nemik. lezika. Ponudbe naj se poŠljejo na upravništ. »Slov. Naroda« pod „A. H. 10/1091. 1691 Gospodičnu iz bolffte rodbine išče s l. junijem mesećno sobo z dobro hrano. 1685 C njene ponudbe pod „SOba 8 brano/ 16S5" na upravništvo »SLov. Naroda«. WW Na proda! sta mg stara po 7 let, sposobna za težko vožnjo. Ogledati se jih zamore ob vsakem času pri lastniku JOSIPU MEDICA, St. Peter na Erasu. lešo ki ima poldnevno službo ali več pro-stega časa in bi v tem Času bila vzgo-jiteljica malemu fantku 88 taUo] Spre]me pod ugodnimi pokoji. Ponudbe na upravništvo »Siovenske^a Naroda« pod ..vzgoi^teluca 1655", 16S5 ki se je že tega obrta učil, 80 takoi Sprejmeta v trajno delo pri tvrdki m izdelovalnici raznih voz M. Ložar, 1463 Dragom elS pri Domialah. M. Tičar, Ljubljana I, specijalna trgovina in založba razglednic na Kranjskem. - 625 2Ecr tr«|OT«*e psrisesa^sac* nnfire^|a Ism M»af iag»oci**e*xi. %rj?o*i^exxtji. na -vrttj.« Proiitaro ob delavaitrlh ok '-5-, •., 8, 9- Ob aaieljali in pras ri2xis oA 11^ 3.9 5.f ' S-f •. Stru 6. .SLOVENSKI NAROD*, gac 27. »aja 1916, 122. ste*. Kuharica ki mi dobro in samostojoo kubati, oo aprtj-ao pod agodniml pofO|L NatančoeJŠe podatke pri rodbni Mar- obiottl, izbijana, St- Pttra c 30-Itte ae sanoalilva plalilna natakarica v prometni goatilni. no4 Kje, pove upravništvo »Slov. Naroda«. Orarski mm ao apro|no takoj pri A. LEĆlfUL, 1707 BeroTlje na Koro&kem. Kemikalije, boraks, žveplo, bor-kislina, bakreni vitriol itd., ta« ▼ Biaaliik Maotlaob, kapi proti visoki oMt Kemiftna izdelovalnioa fercktolfcftor/ 10M pri Huji ¥ Ikaboraotovl ktil v Mo*oor> aoata a« MMa dobre Idota gostilna ■a račun in prostor sa mesnico, pripraven tuđi za malo prodajalno, najbolje branjarijo. Ittotam SO kupi dobro obranjena gostilniška oprava svetilko In atokloaa poseda. Ponudbe na g Marije Bosiaa-Skabernć, Noto moste. 16^2 Prodajalci koles in mehaniki! mabtovajte moj on groš conlk za loto 1916 o koleslb, pneumatikah in dmgib kolesnih potrebi čin ah, Soiiden in najcenejsi naknp. Slovenska korespondenca. - Tonrafika n\m kolK in Malim strni?? fer Izvozna trgovina. A. WEISSBERG, Dunaj II, Untere Donaustrasse 231 III Stubičke Toplice zdravijo revmati-zem, protin, ischias, živčne in ženske biser Hrvačkih zdravillšč bolezni. 1646 Termalne in barske kopeli, masaža. :-: Jfajradioaktivncjši rrelci hrvatske. Prospekte daje upraviteljstvo zdraviliiča. Sllvovka — troplnovoc — brinjevec : pelinkovce — rum — kognak : ▼ naibol|U kakofotti ae dobi po nizkib dnevnik cenab pri tvrdkl Grummer & Komp. Ljabljana, Sodna ulica itev. 3. W7 OVES se nađomesti z melasnlrni krmili, ki jih razpošilja deželna centrala krmil, Ljubljana, TurjaSki trg St. 3, v vrečab po 50 kg. Cena je K 35— za 100 kg. Nad 50 let obstoječa parna barvarijamkemicno snaženje oblek 124 I apretura sukna Ljubljana, Selenbnrgova ul. 6. Anton Boe Glince, Bnrska nliea 46. -. . __ _ »________ W Poatrofba veatna In točna. lla|nit|e ceno. (lastnica Jadvig« Šare) LJnblJana, Šelenborgova ulica itev. 5. s=si" PERILO Cene zmerne* Solidno delo- $p«ciolni eddcl«K za nevejtine oprem«, perile za gospode pe meri. m3 ^ tiiiilije Tseh vrst za urade, druStva, trgovce itđ frtw ćene, fraier ia iUelmtelj katCakOflD iUaitilij L|nbl|ana, Selenbnrfova nUea L Ccniki franko. Ceniki franko. ^■C n^SB'D Šablona s 10 monograml, pri« Berna za namiint prte, sarvl- •t«9 žepne robee in vseh vrst perllo se dobiva pri TONI JAGER Ijnbljana, Židovska ulica stev. 5. Teodor Korn (poprej Henrlk Kora) pokrivalec streh in klepar. vpeljalet strelovodOT, fer instalater fodovodov Lluliliafla. Polianska cesta St. I. PriporoCa se si. občinstvu za izvrSe-vanje vsakrSnih kleparskih del ter pokrivanje z angleškim, franeoskim in tuzemskim škriljem z asbesl-cenentnim M\m CEtcnift) patent Ratschrt z izbočno in ploSčnato opeko, lesno-cementno in stresno opeko. Vsa stavbinska in galanterijska kle-parska de!a v priznano solidni izvrSitvi. BiSna in kuhinjska opran fetekljena posodi Poprave točno in ceno. Proračuni brezplačno in post. prosto. Jos. Roji modni otelile : za gospode : Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3. Vojaške in u rad niske : uniforme: po meri v najkrajšem času. LNIKUSCH Ljabljana, Mestni trg 15 priporoča svojo veliko tzber delnikov in solnčnikov. Popravila se izvršuiejo točno in solidno Vo)Aop«ita« topimlee. K 3 50 za 1000; 100 vojaških ali Ijubczenikih K 5*—; umetniških raigleđnic K 6 razpoStlja po povzetju 1551 l«hl«i«r-|«ra satefa rmiflaialo B«aa| Ifl/ll, IrmnniM t7. Ako ne ugaja, denar nazaj. Prešernove slike pnftja h raia po paftnei poizitm Iv. Bonač v Ljubljani. Cm« sllkl S kr«B. 372 al^mzitcrje proti stalni plači in proviziji sprelma prvovrstna domaja zavarovalnica. Ponudbe pod ,ySpret6Hf> na upravn. »Slovensice£ja Naroda«. 1710 šiviljo ■e tako] aprvlme. Nunska oL št 15 (Jahalnica.) 170« Proda se dobro obranjena OMARA za obleko in POSTELJA. P0i8V Bolna ulica 29, I. nadstr. 1706 Odđa ao elegantno 1674 meblovana sila solidnemu civilnemu gospodu, v sredini Poizve se v uprav. »Slov. Naroda«. Otuoritcu obrta. SI. občinstvo, vse g. g. obrtnike in trgovce vljuđno opozarjam, đa bodem 2. inulfa otroril stav beno In strojno kljucavnićarstvo ====== ter se prijazno priporočam. ------a Izdeloval bodem tuđi potentovane knrilna vratlca za itedllnike, na kar opozarjam posebno g. g. zidarske mojstre, ter vsa v to stroko spadajoča dela in popravila solidno in po primerni ceni. JULU ROZMANIT Llabliaaas V Pralab it 6, — mnogoletnl strojnlk tvrđke Blnder. Otvoritev gostilne. Slavnemu občinstvu vijudno naznanjam, da Jo gostilna v Selenbnrgovl nlicl itev. 6 otvorjena in se priporočam za mnogoŠtevilni obisk. Toči se dobro Ia piiftoo dolesjsko vino In vodoo avoto pivo. Z vsem spoštovanjetn 1697 lasfailca« -<# M>vdm salon #- tttttaka eHoroat, £jabljana, Stan trg $/. Velika taloga dunajskfh damskih in deklišfoh slamnil^ov. ^opravila tečno in najceneje. Zalni klobuci v velik' i3Oari. Priporočamo najnovejše zsmljeuide naslednlih boiisć: / za oeno po ooitl Freyiagovos Zapadno Rusko ..... 1-2O 1-30 m Avstro-ogrskega Primorja 1-2O 1-30 m Rom unsko ••••■.. 1*2O 1"30 m Avstrijsko- in NemikoRua- kih obmejnih pokrajin • • 1"2O 1a30 m Srbsko......... 1-50 1a60 m Perzijsko in Affganištansko —-6O —-7O m Dardanelsko ...... —-8O —-9O H5lzlovo: Sploino rusko bojišče • • • 1a20 1-30 PoiUJa ao lo proti ffOtOTfni t napref ali pa po poTsofffa. H^ODHA KNJIGAMA u LluNIonl Ppeieraova ulica St. 7. 122. itev. .SLOVENSKI NAROD* dne 27. maja 1S16. Stran 9. oojnn dokiodo zi DuUUnuKe I mestno undnistvo. I Društvo ma^istratnih uradnikov je imelo včeraj v posvetovalnici mestnega magistrata izredni občni ^bort na katerem je zavzelo stališče napram stalni vojni dokladi. Zboro-vanja se Je udeležil tuđi gospod župan dr. Ivan Tavčar. Predsednik društva, tržni nadzornik A. R i h n i-Kar otvori zborovanje ter poda zgo~ .lovino prizadevanj mestnega uradni-stva za izboljšanje soeijalnega stanja v voinem času. Za državo je prišla dunajska občina, ki je dala uslužben-cetn za okroglo 11 milijonov kron vojnih doklad na leto. Na vsakega Dunajčana bi prišlo obremenitve 4 K 17 vin. Neprimerno manjša bi bila ibremenitev mestne občine Ijubljan-vs:e, če se ugodi prošnji mestnega uradništva za stalno vojno doklado, ki naj se uvede po vzorcu dunajske bčine. Na vsakega Ljubljancana bi prišlo le nekaj čez 1 krono. Razlika med državno in dunaisko občinsko doklado bi znesla pri vseh ljubljanskih mapristratnih uradnikih na leto !e skromnih 8000 kron. Magistratni ravnatelj dr. Z a r - L n i k je mnenja. da je o potrebi vojne | doklade sploh vsaka debata odveč, I ker }e notorično, da se danes vsake- mn uradniku prav hudo godi. O go- spodarskem položaju uradništva so govorili še magistratni tajnik 8 e - m c n, magistratni nadkomisar G o - v e k a r m magistratni oficijal Ciuha. K besedi se oglasi tuđi gosp. župan dr. Ivan Tavčar. V daljšem covora pojasniuje stališče občine na-^ram željam uradništva. Zelje uradništva so brezdvomno popolnoma opravičene. Nato je bila soglasno srrcjeta naslednja resolucija: S hvaležnostjo se mestno u radništvo spominja do sedaj naklonjenih T aginjskih doklad. 2al, so ti do* rodelni viri že zdavnaj izčrpani in Janes zapada vsled neznosne dragi-nje in pri vedno enakih službenih nrejemkin en del uradništva že so-::jalm bedi, drugi del pa je primoran, uničevati življenjsko energijo s posebnim delorru da si skuša vpostaviti cksistenčni minimum. Stare bolečine >e izza mirnih časov večajo uradni-štvu gorje današnjega časa. Poleg ćninarja je obsorej uradnik tišti ne--ečnež. na katerega najbolj pritiska peza težkega vojnega časa. Država in avtonomne oblasti so spoznale, da je delo socijalne pravičnosti, povišati ob splašni draginjl rudi odškodnino za delo in napor iradništva. To spoznanje je bilo tem nujnejše, ker gre za biti in ne >iti uradništva. Saj vrši uradništvo, ki je ostalo doma decimirano. danes : eizmerno več in se veliko bolj od-zovornega dela, kakor v mirnem ča--n. V prenešenem in lastnem delo-'rogu izvršuje zlasti mestno uradni-:vo ljubljansko višek patrijotičnega jela, katerega uspeh je naravnost odlocilen pri izpolnitvi državnih, ■'iidskih tnteresov današnjega veli-kega časa. Mestno uradništvo. zbrano dne 25. mala na izrednem občnem zboru društva magistratnih uradnikov | Prosi slavni otrčrnski svet deželnega stol-nega mesta Ljubljane blagovoli kar I nafnujneje nakloniti vsem mestnim uradnikom — brez vsake razlike — redno mesečno vojno doklado, in si-cer po vzorcu dunajske mestne ob-ćine. ki jemrje za podlago odmere cetotne letite, v penzijo vštevne pre-iemke nradništva. V ostalem se pa nvna po načelib, ki so merodajni za ^ejeni vojne doklade državnih urad-:>ikov. Vojno doklado naj se blagovoli nodeliti z veljavnostjo od 1. januarja 1916 naprej, pri čemur bi bilo odbiti letos že prejeto izredno draginjsko doklado. Končno se predsednik zahvali gospodu županu za blagonaklonje-nost ter zaključi zborovanje, ki je bilo zeio dobro obiskano. Denar. Ko izbruhne vojna, je denar predmet vsakdanjih govoric. Neraz-sodni kapitalisti se boje, da bodo kar čez noč vse izgubili, dolžniki se vesele, češ, da jim ne bo treba vsega vrniti, a največ govore oni, ki nič nimajo. Denar! Kaj pa je pravzaprav de* nar? Noč in dan se trudite, nobena pot vam ni predolga, nobeno delo pretežko, da tuđi nebesa bi prodali, če bi jih jmeli. samo da priđete do denarja. 2e otroku, ki se ne zaveda potreb življenja in udobnosti boga-stva, so novci najljubša igrača. Za denar da človek svojo čast in poštenje, za denar si omadežuje svoje roke s človeško krvjo in zaide med razbojnike. Denar in zopet denar — pa ga dobro niti ne poznamo. Bogme, da mi ne znate opisati, kakšna je desetica, krona itd. Saj se mnogokrat pripeti, da kdo zamenja ziat za krajcar. Zgodovinarji nam zanimivo po-ročato o postanku in razvoju denarja, kar je predmet takozvane nacijo-nalne ekonomije ali narodnega gospodarstva. — Človeštvo ni imelo kar v začetku tehnično rn vrednost-no tako raz\ iteffa denarja. kakor Ra imamo mi. dasi še danes prav gotovo ni brez hib in na vrhuncu svoje do-vrsenosti. Dnevna konjiiktura valute kaže. da bi se moral nekako urediti zlasti mednarodni promet z denar-iem, mnogobrojni falzifikati, kovani in papirnati, pa opozarjajo na še do-\TŠenejšo tehniko in zunanjo opremo. Razven denarja šteje sto in sto-Ietja. — Prvi Ijudje so se zadovolje-vali v svoji skromnosti s tem, kar so si pripravili z lastnimi rokami. Niče-sar nišo kupovali, ne prodajali v današnjem pomenu besede. Toda kakor čas, tako se je razvijal tuđi človek. Ta je znal napraviti orodje, oni obleko, tretji zopet kaj drugega, kar zanj samega ni imelo interesa, pač pa za njegovega soseda — in obratno. Tako se je pričelo menjavanie posameznih predmetov: blago za blago. — Lahko si mislimo, da je bilo to zelo težavno, ker se mnogo predmetov ni dalo deliti, ali pa so iz gubili pri tem svojo prvotno vred-nost. Kako naj zamenjamo n. pr. kravo z volom, ako nimata oba iste vrednosti. Ta ali ona stranka bi mc-rala biti oškodovana. Porod:! pa se je tuđi sebični in nikdar siti kapitali-zem. vrednosti zbirati in j111 hrani i i, za kar vsako blago ni bilo piiprav-no, ker ni bilo trpežno, ohranijivo in se ni dalo lahko prenesti. — Misliti se je začelo na reelnejše objekte, ki naj bi bili neko splošno raeri'o vrednosti. obenem pa prikladni človeskim okolisčinam. — Tako je igralo dolgo časa veliko vlogo različnc kamenje boljše kakovosti. Cim Iep^e je bil kamen obrušen, tem večjo vrednost ie prezentlral; kamenje, ki Je rariteta in fine kakovosti, služi Še danes kot dragocenost in nakitie. Pa tuđi kamenje se ni izkazalo za priročen denar; zlasti izdelava je bila zvezana z mnogimi zaprekami in moralo se je umakniti današnjemu kovanemu denarju. Le kovani novci so denar v pravem pomenu beseae. Ban-kovci so le nekake nakaznice, ki na-domeščajo kovane novce in so zakonito pripoznani, a ljudstvo jih tuđi imenuje denar. Za izdelavo denarja sn uporab-Ijajo le kovine boljše kakovosti. Zlato, srebro, nikel in baker. Seveda zlato in srebro ni čisto, ampak me-Šano z drugimi kovinami, ve idar ima n. pr. 20kronski cekin isto vrednost, kakor bi bil iz pristncza zlata in jo cnrani tuđi v inozemskih drža*vah. Vprašajte nekoć svoiega znanca, kaj je denar. Približno tako-le vas bo zavrnih s>.-*Kako me moreš vprašat' tako ne-zmisel? Denar je denar, da bi ga le mnogo imel.« Tako učenost vani bo povedal. V istini pa je res težko odgovoriti na to vprašanje. Trgovska veda pravi: d e n a r jeblago,kigarabi ljudstvo za menjalno sredstvo in merilo vrednosti. O denarju so nastali razlicn: re-ki. Če bi si radi kaj kupili, pa nima- mo s čim, pravimo, da »cesar« ali tu-di, »finančni minister^ ne dovolita, »Cesarja« spravliajo v zvezo, ker mnogi novci nosijo cesarjevo poda-bo, »finančnega ministra* pa, ker sfada denar v podroČje tega ministr-stva. »Denar ima polzek (tuđi kra-tek) rep« poineni toliko, kakor da nič ne izda, ali da »bla^o se po niti nabira, po vrvi zapravlja*. — »Naj-boljše je: stara navada pa star denar«; ljudstvo čisla nad vse novejše izdelke le star denar. Nikdar ne more do vol j prehvaliti znanih »tolarjev Marije Terezije«, ponekod imenovani tuđi »križaki«. Dvajsetkrajcarske novce opeva ćelo narodra pesem: »lepa je cvanc'gar'ca itd.« »Kdor kola maže, ta vozi« — kdor plačuje, la doseže vse brez ovir; ali pregovor »cvenk večkrat pravico prevpije«, hoče reci, da se da z denarjeni inar-sikaj podkupiti, da se mora pravica umakniti denarju, četudi se zgodi krivica. Vsi ti pregovori in reki — ki jih pa še nebroj hrani narodna zaklaani-ca — imajo v sebi več ali manj znak sebičnosti in hrepenenja po denarju. Rdini pesnik nima teh lastnosti, ki jih nazivamo lahko — temne. On hrani vse bogastvo v svojem srcu, in to je dragocenejše od suhega ac-narja. Vodnik poje: >Ni žvenka, ni cvenka, Pa bati se nič; Živi se brez plenka O petju ko tič.« Ali ste že slišali koga, da bi tako govoril? Opazujte sami sebe: Do-kler. je mošnja napeta, ste vesele volje — skoro humorist — a čimbolj se prazni, tem nervoznejši ste in loteva se vas že nekaka mahanliolija. — Mož kvartopirec ali pijanec pretepe ženo in otroke, ko mu zmanjka denarja. »Vsaki stvari je enkrat konec«, boste rekli, »in tuđi denar oo izgubii to svoje prvenstvo.« Težko bi na to kaj rekel. Socijalno stališče je tako, da se brez denarja ne dobi ničesar, kar potrebuje naše telo in življenje. Će bi nam dovolila priroda, da bi se ponižali — ne samo do živali. ampak do rastline in živeli zgolj od zraka in od matere zemlje, tedaj bi izgubii tuđi denar vso svojo vrednost in zloglasni kapitalizem bi doživel svoj konec. A tega človeški rod ne doživi, in v zemljanu se ne bo nikdar po-rodil pojm: zdaj pa imam vendar enkrat dovolj bogastva. Ali ste že čuli pravljice o zakla-dih — sto in sto jih živi med slovenskim narodom. Na kresni ali tuđi na božični večer cveto, srebrn ogenj plapola iz zemlje, a čuvajo jih škrat-je. V skrivnostni polnočni uri se jih da izkopati, pa pogumen mora biti oni, ki preživi vse te strahove. Pod razvalinami starih gradov so zako~ pani zakladi, ki jih morajo čuvati zaklete graiske gospodične, za kazen izDremenjene v ostudne zmije in kace. — Take so tradicije praznoverne-ga ljudstva, a moram v isti sapi po-udariti, da ne samo slovenskega marveč tuđi drugih narodnost;. — V poetični obliki pa nam se je obranila pravijica o Zlatorogu, ki čuva svoje ogromne zaklade v gori BogaJn v tnglavskem pogorju. Med ljudstvom živi tuđi vraža. kJ naj bo tu omeniena: Ko se bo bli-žal sodnji dan, bo priŠei Antikrist in razsipal denar. Kdor ga oobere — to ho njegova past — se pogubi. — ?n Še danes se čuje o bogarinih rečenica : ima denarja kakor Antikrist. »Denar je sveta vladar « »kdor več ima, ta več velja« — to je geslo Človekovo, a smrt ima ^eslo. da se tuđi z denarjem ne da odkupiti. »Za vsakdanjo potrebo« si recimo in ravnajmo se no sveropisem-skem reku: daj cesarju, kar je ce-saijevega, in Bogu, kar :e božjega. Autor? Cvct. WŽ£LEZMT0 VINO SKINO, i tekarrtarja PICCOLhja 1 I »Ljubljani I 1 steklealca 2-40 S m MATfHoNiS fJCDftlSTVEN | / U SVOJOJ ! I KAKVOČI [ db moolČNol rtćs plE^SHUBtBH Fellerjev blagodižeči, osveŽujoČi, bolečine tolažeči rastlinski esenčni fluid z znamko EISA FLUID odstrani glavobol. 12 stekienic franko 6 kron. Le-karnar E. V. Feller, Stnbica, Elza-trg št. 238 (HrvaŠko). Čez 100.000 zahvalnih pišem in zdravniških priporočil. G. Flux ■r Gosposka ulica 4, -w I. nadstropje, levo. 1688 Urađno dovoljena, že 20 let obsto-|eča najstareiša ljubljanska Dosredovalnica stanovani in sluzeh v udobnost cenj. občinstva zopet v sredl&ču mesta. A Prlporoća in namešča le bolfio n slul iskalate vsake vrste kakor prijatno trgoTSko in gostilniftko osobfe Isbira raxlićnih slnieb, slasti za ženske Vestna in kolikor moino hitra postrefba zagoto^lfena. Pri voaojih vprašanjih se prosi za odgovor znanka* Gonoktein. 7 Najnovejše, i^kušeno sredstvo brez vbrir^avanja proti kapavcu (tri-perju), betemu toku, črevesnemu in mehurnernu katarju itd., priznan na klinikah in upeljan na teh le zdravniških znanstvenih receptarijih za leto 1915. Berliner Rezep.t-Taschen-buch fiir Pmcktische Arzte na strani 17 in 128. Beri iner Altgern. med. . Zentral - Zeitungsrezept-Taschenbuch na strani 5. Budapester Orvosi Zseb-naptar es K6zikony na strani 12 in | 153. From mes Oeste rre i c h. Med. Kal. und Rezept. Taifchenbuch na str. 53 in 129. Leipziger und Wiener Therapeutische Leistungen. Let 1913 na strani 63. Praški receptarij Čeških zdravnikov na strani 171. Prager Rezeptarium des Zentralvereines i deutsch. Artzte in Bohmen na str. 172 z opazko: Da es die Magenschleim- | haut nicht alteriert, besonders beim ! langerem Gebrauche wie bei Cystidis zu empfehlen. Schnirers Taschen-buch der TheraDie na str. 230. Stein Schneiders Arztlicher Taschenka-lender. Verzeichnis der neuesten Arz-neimittel na str. 28. Wiener Rezept-Taschenbuch fGr praktisehe Arzte na [ ! str. 17 in 222. Wiener Rezept-Ta-schenbuch fur Zivilarr.te na str. 127. Wurzburger, die Nebenwirkungen i der modernen Arzneimittel. VII. Gruppe • Na str. 157. GONOKTEIN ne kvari želodca, na draži ledvic in ne izziva toksičnih exanthem. Dobi se v vseh večjih lekarnah. Skatljica K 6—. Zahtevajte literaturo in prospekt Ljubljana: Lekarna Trnkociy. Zagreb: Lekarna „Salvator". S. i Mlttelbacta, Jelačičev trg. I Proizvaja: Farraakološko-kemični laboratorij „HERA", Praga-Vršovice 552. 1 Dobavltelj Tojnega mlnistrstra In ! Tolao »dravatrenega sdrnienia. Krojiega pomotnika sprejme tako] v trajno Belo Franjo ibrbec u Ložu. 1693 SD tim vojaopoiti kart K150"— 10 tlsoč voinopoWp!e„ 130- at **t ■■■l»»laAo« 1G68 Zaloga papirja Kraussf Dnnai ¥, Reehte Wienieilo 103. --------------------------------------------------------------—— »i i n Proda se popolnoma nov fotograluni aparat najnovejšega sistema in še več drugega v to svrho spadajočega materijala, kakor tuđi povekševalni aparat po zelo nizki oenL Ogleda se v delavnikih od 2.—7. zveČer. Naslov pove upravn, »Slov. Naroda«. $prejmem po5tcncga vafenega konja. i69$ j^i. Sprcitzcr, Ijubljana. "■ Sprelmejo so tmkoj proti dobri plači na trajno delo iiuiien Uni za izddovanje cementnih izdetkor. Ponudbe pod „Dobra plača/ 1687M na upravn. »Slov. Naroda 'A »ečke K 20—, V« tre&e K !0-—, '/• srtčke K 5*—. 1 SprejenM vloge na fcatlti— in na tokoc! rataa in jih obrestuje po ^F /2 / O čistih« 1% rantnina od vlog na knjižice pla^a banka tama. ■■-^rj^ vv^alam »jaJMlif aa w wmA ŠrUmtdk, Uigjajafe — tofrao in majknlan^cla,_______ Stran 10. •ILOVENSKI NAROD*, ta* 27. su]* 1916. 122. Stev. Frant Kes iS RBBBBV BBBD aHflB*.! Specitlna mehanična pletilaa industrija la trgevtaa u pe-vrSne in spodaje jopice, modertfce, ttlovfiike, aogavict, ro kavice, posebne obleke zoper trganje, plttflni materijal za stro je itd. na drobno in na dtbclo. 123 Pletilnl stroj patent »Witdtnnann< je edim in najugltdnejSa prilika za dober zastužek, pouk brezplačen, trajno dtlo sigurno Kor etolam hrmm a>«Mtov, •• ommm vmMUm ulaj«. Hrvatska vina z*a;bol]£e naravne vrste, Ifttine 191S li PteiMeUk, 8v. Jaaskfh to OUč&Ui Tipsbili goiic, nudim doklor trai« zaloga čnio svetio in Umno po ..... B 129*— belo ali tolto ... i ..... f9 1301— sa 1G0 litrov v Harlovcn za gotov deaar proti povzet{B s prl- meralisi aaplaćiloa. Sodi od 200 do 608 Utro* po ceni od 19 K pa 100 litrov franko. Pri večjih naročilib ođgOTarJaJodl poput \ Filip Fre&lich, Karlovac (Hrvatsko). : :: Nafnovel&a izbera :: =: umetniških in drugih ' razglednic pismenega papirja in vseh pisarniških in šolskih potrebščin NARODNA KNJIGARNA Ijubijaaa prekrnova ulica itev. 7. JCigijcRt&H manufakturi Jnii; Šlager Um L WiKJHRtT. S F. Ceniki z idravniškim poukom gratis in fr. Zaprt j, 30 vinarjev v znamkah. 143 be'e§a, rdečega, kakov tuđi več h?kto Ivan Ogrin, 1683 Ivan Bizovičar umetni in trgovski vrtnar I Ljubljana 839 Koiezijska ulica št. 16 I priporoća svojo bogato 6premljefl6 I vrtnarstvo ter oktisno izdelane I vence, šopke in trakove. :: Izposoievanje ob mrtiaikih odrih ćrevesne cvetl;ce, ; bakor tuđi salB* cejše đesoracl|slie cvetlicc za dvorane ss lu balkone, r Vsakovrstne sadikc do najžlahtnejših cvetlic In zelenjadi. Sprejemam na-roCila na dežclo. Vsa na-ročila se izvršujejo točno in solidno. Brsofavke: I. BUoTiftar, a vrtnar, L|«kl|asa. k RnllSooođRlnla vmjen« »Iot. to iMtnftk« kerMpoadeoet in vseh komptoarskih dol ■ dobri mi ▼ečletnimi ispiiCeTali, teli frinini alvlbe. Naslov pod „Siifift¥»t> fcfaHa/U7rg, _____________1672 Kiasu posestn na Sped. Stajerakem, pol ure od te\. postoje, blizu dri. ceste Gradec-Ljubljana, sestoječe iz 15 oralov go-stega visol-rega gozda, smrelra, bor, hrast in 55 oralov ozda. njiv, naj-boliSe vrste tracniko^, »»adoĐosnikov, parka, vrtov. vse v ravnini in aron-d;rano GraSčina z dvemi nadstropji, 18 sobami, gospodarska poslopja, vse v izvrstnem stan u, ribolov na postrve, ae pod ugodnim' pogoll proda. Pojasntia daje hrv. slav. banka za paree!siei|o In kolonizacijo, Zagreb, Zrinjevac i^3 ! Solidno blago ! I *auaa M?!ufeN i M. Scltubert preje Bihna & Kasch, Lfnbljana, Židovska uL 5. priporoča veliko žalo ero tkanln In glace - rokavic, modno blago za gospode in dame. raznovrstne fine parfnme, ročna dela in materijali klrurgične predmete. 413 Moderna predtiskarija. Izdeloranfe preoblečenihgumteov. nnnnnnnnnnni^ncvpi^nnnflptB^BBB^R!B^B^BV9Bi^T^9H^p^pjHBB^Ba^BBiBB^BBiBBiBBV!BBiBDBBSHBHB Oblastv#n# koncea. zasebna posredovalnica sa il nakup in prodajo zemljiič in posest«v u VALENTIN ACCETTO saprtseJtenl sodni iznedeneo 1767 Ljubljana, Trnovaki pristan 14. Na prodaj imam v sredini mesta ?e( dobro obrestujočih se la jj £ -------------- Natančno se izve na gorenji naslov. ———— Mm m mw Prodaja hiše Prostornu hlia na PoSjanakem predmesljn9 z večjlmi gospodarsklmj poalopM, kl se labko kol skladiftča nporabljajo, z dvorličem in sa- dOTnJakom, a!edn|l apoaoben za etavbiš&a, se zaradi drutinakil razmer 0T Pod ngodnimi pogoll proda« ~V6 Poizve 5e pri gr snodu dr. Oto Vallentsohagu9 odvetniku v Ljubljani, Franca Joiefa cesta at. 5. 1372 i Zatoga pohištva in tapetmšk^G^ :l J blaga. - //[i^arsivo. Popolna spalna oprava. 2 postelji, 2 omari, 2 noćni om ari ci in 1 umivalnik z marm. pfošco in ogledalom IL 330'—. Jamci se sa solidno delo. Cene Jconkurenćne. Zahtevajte naj-novejši katalog, Jcaieri obsega nad 300 modernih slik. =~~ 120 X PogačmJz, Ljubljana, Mflrije Jere^i/e cesta št> 13—78. Pri oaši poslovnici kupljeno srećke so zađele: S 309.900 glavni dobitek: št 10.202, Užreban dn« 16. oktobra 1915., IV. Iot i 1 K 3O.000.......»t. 68.435, „ 10.000 . . . . it. 7.788. 130.169, „ 5.000 ....... it. 68.425, maoffO dobitko* po K 2000, 1000, 8C0, 400 In veliko Stevilo dobltkov po K Ž00. Izploiol! smo na dobifflih za R 375.Z80— Prihodnje žrebanje bo WB~ 14. in 15. junija 1916. "VI tzlieiab se Ui 2600 ii\\\w»stamnem nabi K 390.BB8. Srečke prodaja v Ljubljani. kot poslovnica c. kr. avstr. razredne loterije. ^- == in DJene podružnic« == "" v Celju, Celovou, Trstu in Splitu. Igralol aačrtf ia via po|ainlla breiplaino. ' Dobliki plačljivi tako] br«z odbitka. Zelo dober oddaja: 160S Fianc Matbete, Eggenberg pri Gradcu. Knplia po visoki cenl kestanjev orehov jesenov Ponudbe s ceno in množino (koliko vagonov1) je poslati tvrdki: J. Pogačnik, Ljubljana, Marije Terezije c. 13 (Kolizej). ~ Na ponudbe brez cene se ne ozlra. :: najbališe kakovosti pa 7, 9, 12 In 16 kron; lasne podloge in mrežice vseh vrst; „Neril", barva za lase in brado od £r, Drallea po 2 in 4 E, lasne vode in masti; Sampoon za umivanle las, Šminke in pnder ponliini i. t. d. priporoča Štetan Strmoli Ljubljana, Pod Trančo ši 1. Pozor l Zaradi vpoklioanja v vo{aiko siuibovaoSe |e lokal ođprt samo sa prodajo blaga in aleer vsaki dan samo od 9 do i/21 in v nodelfo od S do 11 ure dopoidan. Ha^aH3aiBBiQV^n^^BB^BlHQ^^Bl^BlBBVBBfBSBBBHBVI Stanje denaroifa vlog ni knj. in tek. ratm 31. dec 1914: K 202,841.494-*-. O. Um*. I3fiv. Stanje đen. vlog na hran. knjižice 30. aprila 1916: K 117,139.191-—. Splošna prometna banka podružnica Ljubljana, preje J. C. Mayer Centrala na Snaaji. — Ustuovtjoa 11*4. - 21 poinhfe. W MH tTfSf. Mn Uli (f M Jflkmzilli kmOTi Beliiild kapital in restrve 05,000.000 kron. Preskrbovanje vseh baakontfh trantakcij, n. »r.: Prtvi«aiafij« daaaralfc vi#f na hrantlne knjižice brez rentnega davkaf kontovne knjige ter na kontt-koreat l vsakodnevnim vedno ugodnim obre-stovanjem. — Denar se lahko dviga vsak da« braz oipovedL — l6ia#vanje in prodajanje vrtdBailalb papirjeT strogo v okviru uradnih kurznih pofočil. — Shriftjtvan)« in uprtvljtnje (depoti) vrednostnih papirjev in posojila nanje. 128 Najkulantnejic isvršfvanj« ■tvavili sarooll na vseh tuzemakih in inoaemskih mestih.— Izplaeevanje ku-sanev *a izlrebuije vrednoatnih ptpirjev. — Kupovanje in prodajanje deviz, valut in tujih novcev. — Ntjcmodaja vam ih predalov samoshrambe (safes) za ognjevarno shrtnjevanje vrednostnih papirjev, l'stin, dragotin itd. pod llttni aakltaam itrtnit. - 0p»9fllHH a. kr. f«tr. M9Pl|9 Bresplačna revizija izžre-banih vrednostnih papirjev. — Promese sa vsa 2rebanja. Uplattla la nakaslla v Amoriko ln U Amerike Usimena in piaiMM« mJ»*«H* ta •••w#« • V99H v D&HtftM «lr«k« «p«M|ttWi Iransali0l|«ii vmMit amaplaom. ■■ llw|ivii9s PrMietma Muka Ljubljana. - Telefon Stet. 41 ___ ^______________^_-<^,^^_____^^^^_J_^^_^^^_____ 122. Ste* »SLOVENSKI NAROD*, Om 27. —ja 1»I6. Stran 1L ,PEG-E rdeClna na obrazu in rdet nos, ogrd, pri-Sfii, gube in ohlapna koža vse napake polti odpravl 2ajam. ttaroprelskuSena Fdr. A. Rixa pasta Pompadour. Popolnoma neškodljivo. Poizkušnja K V—, veliki lonček K 3 30. Br. A. Blsm biserno mloko, tekoč puder, rožnat, bel in naravno rumen, ste-lenica K 330. Diskretno razpošilja Dr. A. Uz, kosaa. labor. taaaj OL, Laklftr*r» gane • I. Zaloge v Ljubljani: drog. A. Kare, drog. »Adrija«. ———• Najfinejše brivske ———• aparate in kline britve, strojne Škarje za striienje las, 1187 se najoenejše in najboljSe kupi pri A. WEISSBERGU, DunaJ IL, Uatere Donaustrasso, 23 III., oddelek IV. Katalogi in zaznamki en groš za prodajaIce gratis. —^—— Slovenska korespondenca. —————. Prosim, oglejte si predležeče obltke nog in ne bodete prišli težko do prepričunja, da oblika Revija ne sme biti poljubna, emveč obliki noge popolnoma prilagođena. Ćloveške noge nišo vse enako oblikovane, vsaka noga ima svoje posebnosti in te posebnosti upoštevati je dolž-nost vsakega izkušen. veSčaka. R Poskusite pri | Fran Szantnerju -------- r - - specialtstu za ortopedija in anatomična obuvala, Ljubljana, Šelenburgova alka št. 4. Ivan Jax & sin v Ljubljani, Dunajska cesta 15 priporoča svojo bogato zalogo uoznih) ^©Ic$. fini H za rodbino ta obrt. Irzp'iM M\ za vezenje » li. Pisalni stroj i „ADLER", pletilai stroji vseh velikosti 127 Najn!t|e cene. lom polti 1.1. Naglas Ljubljana, Kongresni trg št. 12. 126 Haivečlii zaloga sohištva za spalae In jedllne iobe, salon« In qosposke sobe. Preproge, zastori!, modroci na rz.mvt ilmnatl modrocl, ofaroild vodčkl ltd. Ustanovljena 1947. 'mi BaaJiAOUBjfi ' Naisolidnelte blago. $vo;e častite odjematce vljudno prosim, da se naj pri vakupu oroija in municije vsakdo izkaže s posebnim dovoljenjem od e. kr. okrajnega glauarstua ali od c. kr državne policije v Ljubljani, da ima pravico do orožja in municije. Ne da bi se izkazal s tem dovoljenjem, ne smem prodati orožja ali municije, kakor tuđi ne popravljati orožja. Za časa vojne se ceniki ne razpošiljajo. Fran Secčik puškar m trgotec % oružjem v Ljubljani. IM lainOa uHH nam to lKfliiUil otroških vozičkov time. ; lLPaklč v L|«U|uL IniMa mtMkM a nH|i t Ninti«. I Franc Furlan * ff nslntaik faubingon idni ^ i ključavnićarstvo I I .- * l zaloga stedllnlkov ^ I Maakalas 125 | i ^mbrožev trg štev. 9. • 1. AU v LjiiaDi. Danajska tesla 2L Velika zaloga steblenlne, porcela- na, svetilk, zrcal, šip, kozar cev, vrčkov 1. t. d. Qostilniška in kavarnar-ska namizna posoda po najnižjih cenah. UttaaoTtjeno 184». parno barvarstvo ter kemično čišćenje in snaženje oblek. Apretura sukna. I0S. REICH Poilanski nasip - Ozka Dika Jt. 4. Sprejemališče Seknburgova ulica št. 3. Postrežba točna. Solidne cene. NAJBOUŠE PERILO mr* lastnl izdelek. "^f ijabUona C. J. HA MA NN Hestni tra 8. 6. c. kr. avstr. razr. loterija 11511 šum u lolilkov Vsaka druga srećka zadane. "^ EN MlLJON Številke govore: Pri nas zateti glavni lobftki: 1.000 K iti 90.000 „ 53.372 70.000» 41.078 V 2V2 letih obstoja avstrijske razredne loterije smo svojim odjemalcem izplačali že mnogo milijonov kron. StevilHe srečk I na izbeio. | (izrežite in sami izberite) UM 111515. 11]JI5. 1H.601, 21.595. 111.527. 113405. mm ini. Najvišji možni dobitek 1,000.000 k:ron, Premije In doblikl: 700.000 — 700.000 300.000 — 300.000 200.000 --- 200.000 100.000 — 200-000 I. t. d., I. t. d. Vsaka droga srećka zađene! Cene srečk I. razreda: 'A '/» V« '/» -"40^-----2O~! 10^ TI" ^B^H^^B^H^Hi^^^^ Žrebanje že 14. in 15. jnnlja t. L Haroči'.ni list Zadosluje tuđi dopisnica Jančni tvrdki Edvard Bellak & Ko. Dona] I-, Bftrsegasse 14- Prosim za_____srećko št.--------------- IlTlC " ..... i ...... , ■ ■■ ■ »laiBi—. Naslov:____________________—_^«—-»__. ZDRAVA KM! Kri je splošna hranilna tekočina, iz katere za-jema telo hranilne snovi. Ce nima kri dovolj hra-nilnih snovi, oslabe vsi udje, in tako se potem roraja ćela veriga različnih bolezni, ki nam ogrene življenje. To zlo verigo je treba predreti in to je mogoče doseči le naeni točki: t hranjenju krvi in njenem izboljšanju. Jaz sem po dolgoletnem preiskavanju spisa! knjigo, v kateri ka2em, kako in na kak način se kri in solci izboljšaio, kako se povzdigne prehra-njenje in kako se obvaiujemo bolezni ali jih od-pravimo. 529 Popolnoma zastonf pošliem vsakemu ta dragoceni spis, kdor le piše ronj. Tuđi nudim vsakomur priložnost, da se prepriča, na kak način ie to možno, ne da bi le vi-narja izdal. A pišite takoj! Eksped. lekarne pri operi, Budimpešta VI, odd. 456- Mestna hiiia ljubljanska LJUBLJANA Prešernova ulica štev. 3. Največja slovenska hranilnica! Koncem leta 1915 je imela vlog . . . . K 48,500.000-—{ Rezervnega zaklada........„ 1,330.000*—; Sprejema vlogc vsak delavnik o9 8. 9o 12. ure dopoldne. Hranilnica je pupllarno vama in stoji pod kontrolo c. kr. deželne vlade. Za vaipćevanje ima vpeljane lične domaće hranllnlke. Pesofa ■• sradllM« la potl*p|a u Kranl«ke« proti I1/«"/., lsvra Kranjsk« pa proti 5V>% obresUa la proti malmaa| '/4 V. odplačovaafa m dolg. stran 12. .SLOVENSKI NAROD*, dne 27, maja 1916. 122. štcv. Priporočamo našim z gospodinjam z KOLINSKO CIKORIJO iz edlne slovenske tovarne v Ljubljani 334 Stanje denarnlh vlog S 106,017.740-62. Glavnica K 40,000.000-—. Češka industrijalna banka podružnica v Ljubljani, Stritarjeva ulica št. 9. Vsakovrstne bančne transakcije. " Vloge na knjižice in na tekoži račun. Kredite za anrovizačne nakupe in financiranje vojaških dobav. Jtfodm salon T. fiarborič A JrftJdner nasied* Ljubljana, JV(e5tm trg stev. ?. prtcoroca svojo veliko zaloga dunaisk1^ modetov svilnahh klobukov. slamniJ^ov$ kinčamh in pravnih obhfc cvetlic, pereš i- i d. Vedno velika izhera šalnih klobukov. Jiajniy: cevc Dob*o blago/ .-,■ fooravila točno in ceno. ;■ Iščem starejšo natapane©! katera zna tuđi kuhati, ter opravlja gospodinjska dela, za takojšnl VStop. Ponudbe na JOSIP DSLA30BDA, i trgovec, Arclin, pošta Vojnik, i Stejcrs&o- 1562 | ji^—^———_^^^_^_^_^___._ -^— Kneza Auersperga radioskt. termalne ^opiice —— Topliec na HranJ5^cm Sesija: 1. maja — 1. oktobra. Termalni basini, termalne separatne kopelji, lužne kopeljt. Indikacija : Revma protin. nevralgija, (Iscbias), ekssudac ja, posledice ranitve la ziomlienih ko-ti. Prospekte daje gratis ravnateljstvo. Ma- L1S41 lOVoiflo OipilS flfli/, Idi 10 FiiiZi FelefoTi 154. BRATA trkoilikane. lakirarlo, stavimo •WC^B <^BB^k. -_- .aOT^. ___ > c 121 fe Preffaialnicas Miklošičeva ulica št. 6. nasproti hotela „Uniort"- A____________________________________________________________________^=^.^ Delavnica: Igriška ulica štev. 6. \ Električna sila. ^ ,I&ff snošiviifie st ojs Priznano najboljše v navadnih in najfinejš.ih opremah ■ - z 10 letno pismeno garancijo — '■■ ■ kakor tuđi najbolj priljubljena M n tta Itrlpero^a tvrdka specijalna trgovina šivalnih strojev in koles ter vseh posameznih delov Hd. L{abljanav Sodns ulica iU 7, LJubljasa. Sprejmem zastopnika ali zastopnico. Ugodne oon« In raosečna odplafcavanja. | I || 'ao^G|dz0aq nfa^idA ladinouia a ^noj u " Na prodaj ima za kuho btinjevca v poljubnih mno-žinah, — po ni^ki ceni, — tvrdka !yon 3e!3čin u Liu&ipi. POZOR! i ^OZOli I f #1*^ * « 1 S2ie!iliorg!!if3 aL 6. um slaia pošle. SSopki, vene; s trnkn\ m naDisi tse izdeluiejo po nafaliUh cea a a. Dclo ] okusno vezano. Velika /.aloga krasnih I suhin vencev. I Priporoča se z odličnim spoštovanjem Viktor Sajt. | I Naslov za brzojavi: I Viktor Bajt, cvettični salon, Ljubljana. Pianinol se proda v Krakovskil ulici štev. 19. 1595 I Lepo ietno stanovaDiel popolnoma opremljeno, cbstoječe i?l 2—3 sob, kuhinje, verande, Trta, kol peti na prostem i. dr. se Odda takojl v Kamnikn« Event. tuđi čez zimo.l Več v trgovini A. Sinkovic —1 Soos isasl., Mestni trg. htsI Brez konkurence! I 1-- i\ trs **