Mri* vsak četrtek In «Mft • poštnino vred ali V FNBfboni s pošiljanjem IM dom za celo leto 12 din.,
«ieia 7 din., četrt leta fes laven Jugoslavije tfiSa. Naročnina se pošlje na apravnišivo „Sloven-Gospodarja" v Maribor«, Koroška cesta št. 5. LM »s dopošllja do od-pow Ü. Naročnina se pia-
čujc v naprej. TeJeixi inifcrurb.'.n št. 113.
Potameana Hevtlka stane 2 kroni aH SO peirau
Poštnina ▼ dfflavl SHS poviallrana.
LIST LJUDSTVU V
Uredništvo: Koroška « ŠL5, Rokopisi se ne *]o. UpravnišUo spref»
ma naročnino, fnseraf« h reklamacije. Cene inson» tom po dogovoru. Za «aA kratne oglase pri) popust. Nezaprte r« cije so poštnine prootah Čekovni račun poSinegV urada Ljubljena št 10.6®
Telefon mterurbsn št. 111,
18 Sitarer.
M»Mfeoi*s dn« 4 ma ja 19339.

Mir hnciBiTiD!
Svet si želi miru in mirnega gospodarskega razvoja v spravi, sporazumu in enakopravnosti vseh narodov in držav na svetu. Predvsem hočejo mir delovni sloji, ki nosijo vsa bremena vojne in vojne politike. Ljudstvo je imelo dovolj prilike pogledati za kulise ali za zastore tako imenovane narodne in patrijotične politike in je videlo tam ostudno pošast pohlepa po oblasti, sili in imetju.
Neizmerno velika je ljudska potrpežljivost. Ko so voj-ne_množice v Rusiji, Nemčiji in Avstriji po dolgoletnem L. klanju odpovedale pokorščino in tako izsilile mir, so za-padno- in srednje-evropska ljudstva še enkrat prepustila dosedanjim oblastnikom, da uredijo gospodarsko življenje. Rusija in Nemčija sta pognali oblastnike, ki so povzročili vojno ter gonili milijone v smrt in nesrečo, povsod drugod so pa vojni priganjači ostali na krmilu. Ti ljudje, ki uspevajo samo v krvi in nesreči milijonov ljudskega življenja, so začeli ustanavljati mir z orožjem v roki. Shajali so se v Parizu, Londonu, Rapallu, Cannesu in bogzna kje še vse, svet ie pa zastonj čakal, da mu krvave roke dajo mir , in gospodarski razvoj.
»Zmagovalci «so delili svet, iskali za sebe velike dobičke, za »premagance« so pa kovali in pripravljali vedno težje in silnejše jarme in bremena. To delo oboroženega miru bi se nadaljevalo v brezkrajnost, da ni svet začel uvi-devati, da so pravzaprav vsi narodi in vse države premagane in tepene na gospodarskem polju, «zmagoviti« pa samo oni, ki si lastijo pravico druge izžemati in tlačiti.
Zelja po miru in izhodu iz gospodarske krize je privedla do genovske konference. Na konferenci so se zbrali zastopniki vseh držav: eni z željo nadaljnega izkoriščanja, in oboroženega miru, drugi pa z zahtevo iskrenega sporazuma med vsemi narodi sveta. Med prvimi je na prvem mestu Francija, med drugimi pa Rusija kot zastopnica delavcev in kmetov in kot država, ki živi svoje samostojno in novo življenje. Francija je skušala pridobiti še druge države za svojo politiko nasilja, Rusija je pa to preprečila s svo |o zvezo z Nemčijo, ki ima nepremagljivo odporno silo za vsak slučaj. Na strani rusko-nemške zveze so vse zahteve novega duha, vzbujenega iz strašnega trpljenja v strelskih jarkih, iz bede, krvi, ter iz krutega duševnega in telesnega stradanja, Francija je pa proti. Ruski zastopnik
E" i zahteval načelno in splošno razorožitev, — Francija je ila proti, zahteval je tudi enakopravnost vseh držav v Zvezi narodov — in Francija je zopet nasprotovala.
V svoji blazni, človeštvu sovražni politiki je našla Francija samo enega zaveznika: malo antanto in prav posebno Jugoslavijo. Znano je, da Beograd ne pusti, da bi Jugoslavija postavila važnim dogodkom prave može nasproti, to hlapčevanje pred Francijo, od katere se odmika-jo najboljši prijatelji in zavezniki, je pa že višek nesposobnosti, ki je pri vseh strašnih žrtvah jugoslovanskih narodov še posebne obsodbe vredno.
Francija je proti miru, ki si ga ves svet želi, beograjski državniki, ki toliko govorijo o Slovanstvu in osvobo-jenju, pa slepo hodijo za njo ter so pripravljeni, pognati izmučeni narod vsaki čas v nove vojne grozote.
Beograjski oblastniki so stopili v francosko službo, ko je ogorčenje ruskega naroda strmoglavilo ruskega carja. Iz tega se vidi, da imajo slovanstvo samo na jeziku in da so videli »matjuško« Rusijo samo v carski kroni. Današnje . Rusije nočejo priznati in pripravljeni so sodelovati pri , vseh nakanah, ki so naperjene v njeno škodo. Pri nas je . glavno zatočišče vseh ruskih monarhistov in zloglasni general Wrangel se vedno posvetuje z SHS generali. Fran-, cija vodi ves protiruski pokret in naša vlada ji je vedno na uslugo. Že leta 1920 je rajni minister Vesnič Francozom obljubil 200.000 jugoslovanskih vojakov na pomoč Poljski, ki se je tedaj po francoskem navodilu vojskovala z Rusijo in te žrtve bi se bile tudi lepo na tihem pod pretvezo kake albanske nevarnosti poslale v klavnico, da ni Jugoslovanski klub z vso odločnostjo nastopil proti tej generalsko-diplomatski nakani.
Municija, ki je sedaj v Bitolju zletela v zrak, je bila tudi pripravljena za take pohode. Naši oblastniki so jo kupil od Francozov ¿n ker je že njih navada, da v največji zanikernosti vse prepustijo slučaju, je svoj namen sicer izgrešila, zato pa mesto Bitolj razdejala. Pa kaj zato, — Francozi imajo takega blaga še dovolj, zlasti zastarelega in prav radi ga dajo za dobro plačilo svojim prijateljem, ki so tako zaslepljeni, da si s hlapčevanjem nalagajo še o-gromne stroške. Boljših in uslužnejših hlapcev, kot so jim beograjski politiki, si še želeti ne morejo. Dajo jim odlikovanja, razne pohvale, posodijo kroj za vojaške obleke, pravilnik za vojaške vežbe, za drag denar jim odstopijo star vojni materijal in hvaležnosti ni konca ne kraja. Ko pa pride SHS finančni minister v Pariz prositi za posojilo, mu Francoz hladno obrne hrbet.
Oblastniki države SHS dobivajo v Parizu tudi vspod-budo za notranje boje proti Hrvatski, Sloveniji, ^osni, Dalmaciji, Črni gori in Macedoniji in ker jim to odobravanje in podpihovanje vseh centralističnih nakan toliko laska in prija, se niti ne zavedajo, kam drvijo v svoji politiki na zunaj in na znotraj. Doma podirajo mostove pravega in trajnega sporazuma, na zunaj pa hočejo z vso silo pritegniti v kolo vojnih hujskačev tudi izmučeni jugoslovanski narod baš sedaj, ko smo tako potrebni miru in ko ves kulturni svet kliče: Mir hočemo! Proč z vojnimi zločinci!
j F-v J.
So že zefelî!
Gotovo se bližamo volitvam, kajti vsakovrstni politični zapeljivci in politični goljufi so že na delu, da cepijo slovensko kmetsko in delavsko ljudstvo, ter mu tako slabijo njegovo politično moč. Še vedno je bilo nekaj mescev tako, in tudi tokrat bo tako.
Spominjamo se, kako bridko se je maščevalo nad nami, ker so ljudje v dobri veri zaupali posebej zadnjič leta 1920 samostojni stranki, ki je dobila od Žerjava in dr. Kukovca nad pol milijona za volitve, da je lažje oslepari-la slovensko kmetsko ljudstvo! Kaj so govorili in kaj so pozneje storili! Menda je to vendar nauk, ki bo vsaj znaten del poštenih in dobrih spametoval. Da zagrizeni in hudobni ne bodo z nami, to je več kot jasno.
Tako, kakor zadnjič lažisamostojneži, se porajajo sedaj drugi, da bi zopet opeharili delovno ljudstvo z novimi gesli, novimi obljubami in s starim in novim obrekovanjem. Zopet računajo, da zaigra ljudstvo v svoji lahkovernosti svojo moč, svojo veljavo, in se izroči še naprej brezvestnim kapitalistom in beograjskim centralistom. Prihajajo z geslom »republika«, pa mislijo v srcu na sebe, na mandat in na beograjski centralizem. Prihajajo z geslom »gospodarstvo«, pa mislijo in se veselijo v srcu, kako se bodo kot vojni dobičkarji in verižniki, kapitalisti povohali, pobratili in poljubili z beograjskimi mogočneži, saj so od njihovega centralizma in korupcije že sedaj živeli.
Oglejmo si nekatere nove poizkuse, s katerimi hočejo ali častihlepni ali podkupljeni ljudje zopet delati zgago in prevarati ljudstvo! Čitatelji, primerjajte besede in dejanja teh ljudi! Pomislite, ali so vredni ti ljudje, da iščejo vašega zaupanja?
Prvi poizkus!
V Celju je vstal nov politični prerok dr. Novačan in izdaje »Našo vas«. Zadnjič je imel ob štajersko-hrvatski meji nek shod in se hinavsko proglasil za »republikanca«. Kdo pa je ta mož? Kaj si ti slovensko kmetsko ljudstvo dosedaj slišalo o njem? Tisti, ki imajo malo dela in veliko časa in berejo razne zaljubljene povesti, bi vam vedeli povedati, da je spisal nekaj dolgočasnih povestic iz srbske ga življenja. Drugače pa za slovensko kmetsko ljudstvo on nikdar do sedaj ni nič delal ne na gospodarskem, ne na političnem in ne na izobraževalnem polju. Pač, živel je v balkanskih razmerah in je s Puceljem zlezel v ministrstvo kot uradnik.
Ves ta čas je žarel, gorel in delal za srbstvo, za Beograd in za monarhijo; sedaj je na enkrat slovenski republi-
kanski mesija, ker misli, da bo na ta način z glasovi ljudstva prišel nazaj v Beograd, odkoder je prišel kot plačanec srbske zemljoradniške stranke, da bi organiziral proti nam in Puclju in tovarišem, ko so se ti odcepili od zemijoradni-( kov. Enkrat časti srbski centralizem beogradski in kralja, ■ drugič pa časti republiko in magari Radiča, misli pa v srcu samo na svojo častiplepnost in na svoj žep. To mož ra-j čuna, da je pri nas zadosti lahkovernežev, katerim no v , vodi mesec kazal in jih speljal na led. Do sedaj ga je srce i vledo med ljudi tam doli, naj še gre sedaj tja in naj mu ; tisti dajo svoje zaupanje. Upajmo, da bo ljudstvo pravo-j časno spoznalo to politično varanje in bo s Prešernovo i Kranjico Novačana in podobne zavrnilo: »Vsak sleparček * ni za nas!«
Drugi poizkus.	> v,. '
| Drugi poizkus delajo nekateri, ki hočejo ustanoviti nekakšno »gospodarsko stranko«. Dobrikajo se: kaj politika, kaj demokrat, kaj socijalist, kaj klerikalec, kaj liberalec. Vse to ni nič! Mi, mi pač, ki hočemo gospodarsko. Ljudstvo ne vidi, da so to ravno največji verižniki, vojni dobičkarji, veletrgovci in fabrikantje, ki hočejo posebej male trgovce in obrtnike potegniti za nos. Ravno ti ljudje so bili med vojno vedno na varnem in so kot liferantje sedeli doma ter opeharili na eni strani bivšo državo in vojno upravo, na drugi strani pa ljudstvo in si kopičili svoje težke milijone. Tudi sedaj po vojski so imeli zlate čase, > ker so si v svojem delu v žlahti z demokratskimi politiki in beogradskimi kapitalisti. Ali sedaj preti nevarnost, da j slovensko ljudstvo njihovim varuhom in zaščitnikom več ne zaupa, zato so si izmislili »gospodarsko stranko« in jo snujejo. Denarja imajo dovolj, liste in tiste agitatorje, ki so podkupljivi, bodo poslali z novimi gesli in novimi lažmi med svet, oni pa bodo še poleg milijonov imeli kak mandat, ljudstvo pa se obriše za svoje žulje in za svojo samoupravo in avtonomijo.
Tretji poizkus.
Liberalci so pod imenom »demokrati« med ljudstvom dogospodarili; pod tem imenom na deželi ne bo šlo, ker bo že kmalu pes zalajal, če ga boš imenoval demokrata. Torej nekaj novega! Sklenili so, da bodo izdajali za ljudstvo nov list, menda »Narodni list« in vodil ga bo falirani medicinec in falirani pesnik Špindler. Prej je svojčas pred vojsko zastrupljal ljudi iz Celja, sedaj se z dr. Kukovcem preseli v Maribor. Kdor ve, koliko se je ta človek leta 1907 in naprej lagal, kako je obrekoval in kradel čast in poštenje s svojimi pristaši našim kandidatom pod firmo »Narodna stranka«, ta si bo približno vedel predstavljati, kako bo zanašal ta mož posurovelost in divjaštvo med ljudstvo. Spominjamo se na neznačajni, ostudni način boja proti rajnemu Pišeku in Robiču, proti Roškarju, P«-valeju, Ploju in dr. Korošcu!
Denarja je pri kapitalističnih liberalcih in bankah dovolj in tudi beograjski centralizem ne bo pozabil na svoje najzvestejše hlapce.
To je nekaj vzgledov, kako se že razni častihlepneži in lakomneži pripravljajo, da bi spet politično preverili in osleparili ob volitvah naše ljudstvo. Mislimo pa, da je bil nauk zadnjih let zadosti občuten in zadosti grenek in v nesreči so se spoznali prijatelji!
Mi smo doma tri leta odkrivali, kje so krivice in kje so napaek, mi vidimo rešitev le v popolni samoupravi in avtonomiji, kjer bomo sami s svojim gospodarili. V tem smo si edini s Hrvati, ali razlikujemo se od njih v tem, da naši zastopniki gredo v Beograd in odločno, možato in odkrito odkrivajo krivice in napake ter kažejo pot, po kateri bi morali hoditi, da bi bilo zadovoljno slovensko, hrvatsko in srbsko ljudstvo, Hrvati pa sedijo doma ia pečjo in pričakujejo rešitve od zunaj, namesto, da bi skupaj z nami bojevali odločen boj.
Ljudje, ako hočete imeti mir, red in pravico, potem imate samo eno pot: složni in edini vstrajajmo v borbi z» popolno našo samoupravo in avtonomijo, kjer bo imel besedo naš človek, naša postava in naše poštenje. Mi gremo zanesljivi zmagi nasproti, ako se ne damo cepiti. Zato
Bankovec za million funtov zlata«
r
Angleški spisal Mark Twain.
(Dalje.)
Koliko sem pojedel in kako sem jedel —? Hm!
Ko nazadnje nisem mogel več sem segel v telovnik, izvlekel pismo, ga razvil in pogledal —.
Skoraj da sem omedlel —!
Milijon funtov —l
Vrtelo se mi je v glavi —.
Kakor ob čelo udarjen sem sedel in zijal na milijonski bankovec. — Menda je pretekla cela minuta, preden sem se zopet zavedel.
Prvo, kar sem opazil, je bil gostilničar.
Oči so mu visele na bankovcu in ves okamenel je stal pred menoj. Telo in duša, oboje mu je izražalo naj-globokejše, najponižnejše spoštovanje, pa izgledal je, ka-Ičor bi ne mogel geniti ne rok ne nog.
V hipu sem razumel položaj in storil, kar je bilo edino pametno.
Pomolil sem mu bankovec in dejal prav malomarno:
»Menjajte mi, prosiml«
In tedaj se je genil gostilničar in zavest se mu je vr-
ftita.
Na vse mogoče načine me je prosil odpuščanja, da j fie more menjati in nisem ga mogel pregovoriti, da bi bil ' v*el bankovec. Prosil je, da ga sme gledati in gledal ga je t» gledal — in ni se ga mogel nagledati in si nasititi svo- ! flh žejnih oči na njem. Pa dotaknil se ga ni, prav kakor bi
bil posvečena stvar, ki ni za take vsakdanje siromašne prste —.
Rekel sem mu:
»Zal mi je, da vam delam neprilike! Pa biti mora! — Prosim, menjajte! Nimam drobiža s seboj!«
Odgovoril mi je, da nič ne de in da prav rad počaka s tisto malenkostjo, kakor dolgo hočem. Ugovarjal sem sicer, da me morebiti nekaj dni ne bo blizu, toda dejal je, da mu je to vseeno, da bo že počakal, in še več, da lahko dobim kar hočem pri njem in kadar hočem in da lahko o-stanem dolžen, kakor dolgo se mi poljubi. Ponavljal je, da se ne boji zaupati takemu milijonarju, četudi je siromašno oblečen in se hoče za zabavo nekoliko pošaliti z ljudmi.
V tem je prišel drug gost in krčmar mi je namignil, naj skrijem čudoviti bankovec, in z globokimi pokloni me je spremljal prav do vrat.
Seveda sem takoj ubral svoje korake na stanovanje bogatih bratov, da bi popravil njuno očividno zmoto. — Kajti zmotila sta se, to je bilo jasno! Miloščino sta mi hotela dati, pa sta v naglici ali kakorokli vtaknila milijonski bankovec v pismo.
Precej nemiren sem bil in strah me je tudi bilo, četudi nisem sam ničesar zakrivil. Pa poznal sem te visoke gospode zadosti! Če tak denarni mogotec zapazi, da je pomotoma dal cestnemu postopaču bankovec za milijon funtov, se bo, to sem dobro vedel, jezil nad njim, ne pa nad svojo lastno raztresenostjo in pozabljivostjo —.
Pozvonil sem.
K vratom je prišel sluga, ki mi je prvikrat odprl. Vprašal sem ga za gospodoma.
»Odšla stal« je dejal. Ošabno in hladno, kakor so navajeni govoriti ljudje take vrste.
»Odšla —?« Kam sta odšla»«
»Na potovanje.«
»Pa kam?«
»Na Francosko, v Italijo, mislim.«
»V Italijo?« »Da.«
.»Kod sta potovala?«
»Ne vem.«
»Kedaj se vrneta?«
»Črez mesec dni, sta rekla.«
»Crez mesec dni —? To je strašno! — Povejte mi, — kako bi jima mogel par besed sporočiti. Gre za silno važno zadevol«
»Ne morem! Nimam nobenega pojma, kod trenutno potujeta!«
»Torej pa moram govoriti s katerim izmed njunih sorodnikov!«
»Tudi sorodniki so odpotovali. Že pred meseci. V Indijo ali Egipet mislim.«
»Človek božji —, strašna pomota se je zgodila! Prepričan sem, da se vrneta še nocoj. Ali jima bodete povedali, da sem bil tukaj in da zopet pridem, dokler ne bo vse v redu, in da se jima ni treba bati —.«
»Povedal jima bom, ko se vrneta. Pa ju ne pričakuje n kmalu. Dejala sta, da se bodete oglasili, pa da je vse v redu, vam naj rečem, da bode ta ob svojem času spet doma in da vas bodeta pričakovala.«	j
Ničesar torej nisem opravil in oditi sem moraL
čudna, nerazumljiva uganka! Izgubljal sem glavo. — Vrnite se bodeta »ob svojem času« —! Kaj naj to pomeni
Pismo —!	.^¿L' j
odbijte vsak poizkus razdora častihlepnežem, političnih goljufov in demagogov ter se trdno oklenite Kmetske zveze, odnosno Slovenske ljudske stranke. Če pa hočete nered, korupcijo in krivico, kakor ste jo bridko izkusili zadnja leta še naprej, potem pa pojdite druga pota, a ne valite krivde na nas, ki smo vas pravočasno svarili in vam odkrivali, kako stojioj stvari!
Strah spreletava naše slovenske politične Judeže, ki so opeharili ljudstvo in mu niso prinesli ureditve naše nove države tako, kakor si jo ljudstvo želi, strah obhaja pred ljudsko stranko verižnike in kapitaliste. Tudi v Beogradu uvidevajo, da proti nam stalno ne gre vladati, zato vsi skupaj iščejo novih poti, novih oseb in novih sredstev, da bi ljudstvo opeharili in ga potem jezdili kakor hudič grešno dušo.
Ljudje, čuvajte in pazite, da ne bo spet smole in nesreče, kakor ste si jo' naprtili z volitvami leta 1920! — Že davno bi imeli lahko večji red, večje zadovoljstvo, ako bi se tedaj ne zgodilo to, kar se je. Naj se to sedaj pod novimi gesli ne ponovi, da nas ne bo vseh skupaj tepla nadloga še naprejl
Tako delajo „samostojni strokovnjaki".
Glavni voditelji samostojne in priganjači so ravnatelj Kmetijske družbe gospod Gustav Pire, znani vojni rekvizi-tor živine, sedaj »povrejenik Sancin in tajnik Lah. V sledečem hočemo pribiti par značilnih slučajev, kako ti gospodje, ki so več kot dobro plačani, vestno in dobro ter strokovnjaško skrbijo za povzdigo kmetijstva.
Prvi slučaj:Strokovno glasilo »Kmetovalec« je prineslo leta 1921 izpod peresa ravnatelja gospoda Belleta nek spis o grahorki in njeni vrednosti za krmljenje. Pozival je kmetovalce, naj jo vsejejo v jeseni, da bo na spomlad že preje kaj polagati živini v jasli. Ravno v isti številki pa je Kmetijska družba ponujala v nakup tudi grahorko. Neka podružnica Kmetijske družbe je s posebnim dopisom povprašala, ali je grahorka zimska ali spomladanska. Dobila je sledeči odgovor: »Naznanjamo, da je grahorka, ki jo ima Kmetijska družba v zalogi, zimska in se mora v jeseni sejati.« Podpisan je strokovni uradnik g. Ciril Prijatelj. — Podružnica je nato naročila 100 kg grahorke, ki je imela nekaj malo primesi ovsa, kar se je vodstvu podružnice, ki sicer ne sestoji iz strokovnjakov, pač pa iz samih praktičnih kmetov, zdelo že čudno in sumljivo, vendar smo to grahorko na podlagi jasne in določne gornje izjave vse-jali v jeseni. In posledica? Grahorka je sicer lepo vsklila, e!i vsled zime tudi popolnoma pomrznila, ker je bila — spomladanska. Mi ne bi zamerili, če bi bila izjava dvomljiva, ali pa, če bi nas nafarbal kak verižnik ali privatnik, da pa daje neresnične izjave Kmetijska družba, ki je naša glavna stanovska strokovna in prosvetna organizacija, to pa vendar ni primerno in tudi ne povzdiguje njenega u-gleda ter ne utrjuje v družbo m njeno recimo: čudno gospodarstvo našega zaupanja.
Drugi slučaj. Kmetijska podružnica prosi centralo, naj Kmetijska družba posreduje v zadevi predavanj o žitinoreji, zlasti z ozirom na posledice suše. Direktnega odgovora podružnica menda ni bila vredna, ker ga nismo prejeli, pač pa je prišla od' okrajnega glavarstva okrožnica, da se naj za prireditev strokovnih predavanj prosi potom kmetijskega oddelka pri glavarstvu. Lepo in dobro! Podružnica je to tudi napravila in prosila jasno in določno, da se naj predavanje o živinoreji, zlasti z ozirom na ravnanje ob sušnih letih, vrši katerokoli nedeljo zjutraj po rani maši in da naj pride govornik, ki bi iz izkušnje znal odgovarjati na razna vprašanja, ki se tičejo živinoreje. In odgovor? Potom okrajnega glavarstva smo dobili od pokrajinske uprave, oddelka za kmetijstvo pisanje, podpisano od gospoda Sancina. Tam pravijo gospodje, da je treba za prireditev pouka natančno označiti čas in tudi strokovnjaka, ki bi naj prišel predavat To je razsodba, ki je vredna menda samo še slavnega azijskega modrijana Hanm al Rašida! Mi smo vendar jasno in določno označili stroko in čas, samo da smo gospodom dali na izbiro prav vse nedelje, koliko jih kristjani imamo v svojih pratikah in koledarjih, toda mi menda naj vohamo, kdo je za posamezne stroke nastavljen in kedaj ima kot predavatelj voljo in čas, da nas poučL Zakaj pa ste prav za prav vi, gospodje pri vodstvu Kmetijske družbe in pri slavnem oddelku za kmetijstvo?!
Tretji slučaj. V »Kmetovalcu« nam na vprašanja tudi z balkansko naglico odgovarjajo na stavljena strokovno-politična vprašanja. Dokaz: Dne 20. februarja smo poslali dvoje gospodarskih vprašanj s prošnjo, naj se nam v ^Kmetovalcu« odgovori. Za tem terminom smo dobili že 4 številke, toda o odgovoru na naša vprašanja še ni
duha ne sluha. Na ponovno vprašanje z dne 11. aprila pa še do sedaj spet ni duha ne sluha o kakšnem odgovoru. Ali glavni urednik in glavni tajnik g. inženir Lah spi?!
To so suha dejstva, ki govorijo pač precej drugače, kakor pa piše gospod ravnatelj Gustav Pire v zadnjem »Kmetovalcu« v svojo obrambo. Res pa je, da je mnogo takšnih udov, ki gledajo le na trenutno materijalno korist in malo takšnih, ki bi plačali udnino za Kmetijsko družbo z namenom, da ohranijo in podprejo svojo strokovno prosvetno stanovsko organizacijo. Še manj pa jih seveda bo, ako bodo naši strokovnjaki ravnali tako, kakor smo navedli v gornjih slučajih.
Da si prizadeti gospodje ne bodo belili glave, kdo jih je »napadel,« povemo odkrito, da so se vsi ti slučaji zgodili Kmetijski podružnici Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Bralci »Slov. Gospodarja« pa naj si napravijo o navedenih slučajih tudi svojo sodbo!
Zahteve prebivalstva na Pohorju.
Na belo nedeljo so se zbrali v Št. Lovrencu na Pohorju somišljeniki Slovenske ljudske stranke in so sklenili važne resolucije. Objavljamo jih radi tega, ker iz njih govori odkritosrčna duša pohorskega kmeta in delavca. Resolucije, ki jih je prečital gospod Pečovnik, se glasijo: Zaupanje našim poslancem.
Davkoplačevalci zbrani na shodu SLS dne 23. aprila 1922 izrekajo Jugoslovanskemu klubu, posebej voditelju gospodu dr. Korošcu ter zastopniku našega okraja, gospodu Žebotu popolno zaupanje. Prosijo jih, da upoštevajo sledeče resolucije, ter jih kolikor mogoče podpirajo: 1. Proti zopetnemu zvišanju davkov. — Zahtevamo izenačenje bremen.
Najodločnejše ugovarjamo proti vsakemu zopetnemu povišanju zemljiškega davka in zahtevamo, da se neenako merno razdeljeni davki prejkoprej izenačijo po vsej državi, da ne bodo nekatere pokrajine (Srbija) plačevale manj davka, kakor druge, (Slovenija). Zahtevamo, da se trošarina na neobhodno potrebne predmete, kakor sol, petrolej, vžigalice in sladkor popolnoma odpravi ali pa vsaj znatno zniža, da bodo te predmete, ki so za življenje neobhodno potrebni, zamogli kupovati tudi revnejši sloji.
2. Zasiguranje živil za prebivalstvo.
Zahtevamo, da se pridelki Jugoslavije, ki so potrebni za prehrano domačega ljudstva, obdržijo doma v zadostni množini, da ne bo treba nakupovati v tujih državah za drag denar živež in s tem podpirati špekulante in verižnike.
3. Proti razsipavanju davčnega denarja.
Zahtevamo, da se denar, ki ga plačujemo davkoplačevalci tako težko, ne razsipuje kakor smetje, ampak se naj z njim štedi in ga obrne tako, da bo imela od njega korist država, ne pa samo vlada.
4. Slovenske vojake v Slovenijo!
Zahtevamo, da se polki, pri katerih služijo po večini slovenski fantje, prestavijo v slovenske garnizije. Gospodje poslanci SLS se naprošajo, da z vsemi sredstvi delajo na to, da se trpinčenje vojakov v armadi strogo in pod najtežjimi kaznimi prepove. Naši slovenski fantje naj odslužijo svoj rok v Sloveniji v domačih garnizijah, le v slučaju dokazane potrebe se smejo začasno uporabljati izven mej Slovenije. Dovoliti rokrutni kontinent vsako leto, bodi izključno pravica narodne skupščine, tako, da bo vojna uprava smela samo le dovoljeno število novincev re-krutirati.
5. Lovske pravice kmetskih občin glavarstva ščitijo.
Občinam, ki so prosile, da se jim prepustijo občinska lovišča brez dražbe, naj okrajna glavarstva ne delajo nobenih zaprek s tem, da protežirajo različne bogate meščane na škodo kmetskih posestnikov. Če moramo plačati že tolike davke, zahtevamo, da se nam pusti na svojih posestvih vsaj nekaj pravic. Prosimo gospode poslance, da se posebej v tej točki zavzamejo za postavne pravice občin.
6. Vagone za naš les.
Prosimo gospode poslance, da uplivajo na železniško upravo, naj lastnikom žag in lesnim trgovcem pri naro-čitvi vagonov gredo bolj na roko, ker pri pomanjkanju vagonov trpi cela lesna trgovina in s tem vsi posestniki godov .
7. Za domače obrtnike.
Prosimo gospode poslance, da vplivajo na merodajne oblasti, da se stavbinskim obrtnikom, to je zidarjem in tesarjem, ki izvršujejo svojo obrt samo v malem obsegu, tam, kjer ni potrebno, da je navzoč izprašan mojster, to je pri popravilih, dovoli samim delati, da se jim ne dela toliko zaprek in da se jih ne kaznuje. Tudi se naj tozadevno izpremeni, oz. preuredi obrtna postava.
HTtnitxreaxMPCwsuw"«
Čisto pozabil sem nanj. Morebiti mi bo razložilo u-ganko!
Koj sem ga poiskal in odprl. In tole je bilo v njem: »Brihten pa pošten človek ste, to vam je že na licu brati. Siromašni ste in tujec v Londonu, to sva opazila. — Pismu je priložen bankovec. Posodiva vam ta denar za 30 dni, — brez obresti. Pridite po poteku tega časa. Stavil sem na vas. Če dobim stavo, vam poskrbim najboljše mesto, ki je v moji moči, — seve, če bodete mogli dokazati, da ste sposobni zanj.«
Brez podpisa, brez naslova, brez datuma —.
Prava reč to — Vi seveda, ki to berete, vi že veste, za kaj je šlo, jaz pa tistikrat nisem ničesar vedel. Vsa zadeva mi je bila velika, temna uganka. Niti pojma nisem imel, za kaj gre. Nisem vedel, ali je slabo in dobro zame.
Šel sem v park, sedel na klop in premišljeval, kaj naj storim, da bo najbolje
Celo uro sem premišljeval in končno sem prišel do teh-le zaključkov:
Morebiti da sta mi brata dobro želela, morebiti pa da hudo, — to se ni dalo dognati. Morebiti da sta me hotel« speljati \a led, ili kdo ve kake zlobne nakane da sta imela z menoj in za kake poskuse sta me hotela zlorabiti, — kaj je bilo, teda nisem mogel pozntai. Stavila sta name — kaj jaz vem, zaradi česa —. Pa najsi je bilo karkoli in kakorkoli —.
To je bila negotova stran na celi zadevi Vse drugo pa je bilo stvarno, resnično, se je dalo šteti, računati in zapisati.
Če bi šel na angleško državno banko in bi zahteval, naj zapišejo vrednostni papir na račun moža, čigar last je bil, bi mi gotovo ustregli, ker ga bre dvoma poznajo, če-
prav meni ni bilo znano njegovo ime. Pa vprašali bi me, kako je prišel bankovec v mojo posest in če bi jim povedal resnico, bi me djali v norišnico. Če bi se jim pa zlagal, bi me vrgli v ječo. Isto bi se zgodilo, če bi poskusil denar na banki naložiti ali pa najeti posojilo na račun tega bankovca.
Nositi sem moral silno breme za seboj, dokler se nista vrnila brata, pa da sem hotel ali ne. Za nič mi je bil -.a milijonski bankovec, brez koristi, kakor kup pepela, — in vendar sem moral paziti nanj in ga čuvati, in če bi moral pri tem beračiti za svoj vsakdanji kruh. Nisem se ga mogel iznebiti. Kdo bi ga sprejel, kdo bi mi dal drobiža zanj? Skratka, cel mesec sem moral trpeti in gladovati ob svojem milijonu in čakati, da mi vsaj pomaga dobiti stavo in da si zaslužim mesto, ki mi je bilo obljubljeno. In rad bi s-ga bil zaslužil, kajti take vrste ljudje imajo na razpolago službe, ki so vredne truda!
In zamislil sem se v svojo bodočnost in upanje mi je rastlo. Brez dvoma bo služba dobro plačana, sem računal —. In črez mesec dni se začne —. In potem bo vse dobri!
V prijetnih sanjah sem stopical po ulicah.
Pred izložbo nekega krojača se mi je ustavila noga in vroča želja se mi je zbudila, da bi slekel svoje cunje in se spet enkrat spodobno oblekel.
Ali sem zmogel toliko —?
Ne —! Nisem imel drugega denarja, ko bankovec za milijon funtov zlata —.
Šiloma se mse odtrgal od okna in stopil naprej. Pa kmalu me je spet potegnilo nazaj. Kruto me je mučila skušnjava. Možato sem se ustavljaL Gotovo sem šestkrat šel gorindol pred prodajalno. Pa nazadnje nisem mogel več — premagalo me je —.	(Dalje prihodnjič.)
8. Revizija ustave. — Slovenija nerazdeljena.
Nove volitve.	\
Konečno zahtevamo revizijo ustave, za Slovenijo najobsežnejšo, od Beograda kolikor mogoče neodvisna avtonomistično samoupravo v okviru države SHS. Slove, nija mora ostati nerazdeljena. Tudi se naj čimprej raz. pišejo in izvršijo volitve v drž. zbor, da bo ljudstvo lahko izreklo svoje mnenje o sedanji vladi in njenem, za naše ljudstvo tako pogubnem gospodarstvu. Ako pa vlada pra* vične zahteve ljudstva ne bo upoštevala, posebno, kar se tiče krivičnih davkov, nezadostne preskrbe ljudstva z ži. vežem, ako se ne bo dala Sloveniji samouprava in ako ^ prejkoprej ne bodo razpisale volitve, se bo slovenska ljudstvo nasproti sedanji vladi ob strani svojih poslance^ postavilo v resno opozicijo. Če vlada naših zahtev n« upošteva, pa mi želje vlade, da plačujemo davke, ne oomo upoštevali.
Župan gospod Ho Urbas predlaga: 9. Proti kršenju enakopravnosti.
Ugovarjamo proti kršenju v ustavi zasigurane ena* kopravnosti. Razne oblasti in uradi vsiljujejo našim ob, činskim, župnim ter drugim uradom v srbščini ter ciriliti pisane dopise in odloke. Mi jih ne razumemo. Zahtevamo, da se nam zaščiti naša enakopravnost.
10. Proč z \VranglovciI
Zahtevamo takojšnjo odstranitev pograničnih trup, posebno Wranglovcev, katere so v veliko škodo in bre, me državi in prebivalstvu.
11. Obsodba dr. šusteršiča.
Obsojamo postopanje dr. šusteršiča, ki skuša razbiti edinost stranke baš v dobi, ko je trdna sloga v naših vrstah najbolj potrebna.
Povdarjamo, da so te zahteve sestavili kmetski in de* lavski možje sami. Sprejete so bile z velikim navdušenjem, Glasovali so za nje i navzoči samostojneži in socijalistL
Wrang-
Obmejna šiHa božja -
lovci.
Dopis od severne meje.)
Turški bog na severni meji SHS.
Iz Svečine se nam javlja: naše obmejne čete izvrstno stražijo Nemško Avstrijo, da prav nihče od naših ljudi nt prestopi meje na ono stran, tudi tam ne, kjer se je ob razmejitvi nam zasigurala raba ceste onstran meje, kex vsled »pametne in pravične« razmejitve na tej strani nt mamo ceste. Avstrijski organi bi naše ljudi mirno pustili rabo te ceste in pota, a naši — ne! Wranglovec je, kako* so že lani poročali Usti, v strašni suši izpustil sod vode, ki jo je naš človek peljal iz svojega vodnjaka onstran meje, pa mu še hotel zapleniti voz in živino: pogini ti in živina, samo da se vrši propis i naredjenje i zakoni Pa smo tudi lani imeli tu poveljnika teh graničarjev, Id ie znal te »zakone« uveljaviti: bil je »Turek« imenovan, a zdaj s svojim delom osrečuje Šentjurčane. Prijel je nekn žensko ob meji, ki je hotela v Svečino v cerkev. Na vpr». šanje, čemu hoče v cerkev, je rekla: dja gre moliti »Koga molit?« — Boga! — »Nema Boga; ja sam ovdje tvoj Bog, mene moraš, da slušaš!« Ko mu je nek mož prigovarjaj naj z ljudstvom bolj milo postopa, češ, saj so prej tudi fi-nancarji in orožniki imeli mejo dobro zastraženo, pa -a vendar bolj ljudomilo ravnali, mu je zabrusil: »Kaj financ, kaj žandar! On te ni ubiti nesmije, a ja te moram pucatl (ustreliti). To in take reči pomeni beseda: svobodna Jug» slavija. Neomejeno svobodo si namreč laste tisti, ki zdoj igrajo državo SHS, a mi državljani se živo zavedamo, da smo brezpravna raja.
Krvosesi naroda.
Sv. Jurij na Pesnici. Še nismo mogli plačati ogromnih davčnih plačilnih nalogov, in že nas tlačijo nove nade; 200 odstotno zvišanje zemljiških davkov, zvišane mono« polske takse in bogvedi kaj še vse. Take dobrote zadenejo vse državljane, a mi tu ob meji smo deležni še posebnih dobrot vsled dobrohotnosti obmejne straže. Tako na pri* mer letošnjo spomlad v lepem vremenu čez en teden ml dvolastniki nismo smeli na svoja polja onstran meje, če« prav smo po mnogih težavah dobili prolaznice; a naenkrat pride naredba, da morajo na prolaznicah biti tudi foto« grafije, in Wranglovci nam zapro mejo takoj, na to pa pride deževno vreme, in posetev je bila zamujena. Granit carska komanda je naredbo še tako razlagala, da mori za vsacega delavca biti posebna fotografija; in tako smd dvolastniki na mejni črti 3 km samo za te fotografije izdaD 16.700 K (beri: šestnajsttisoč sedemsto kron), dočim H bilo zadostovalo v celem par sto kron; kajti kmalu, ko smo imeli že vsi slike, pride novo naredjenje, da nas pred vsem en mesec morajo še brez slik prepuščati (a zavoljo slabega vremena je bilo to dolgo brez pomena) in pa da zadostuje samo fotografija lastnika prolaznice . . . Zdaj ko smo teh tisočakov tako olajšani, vsi že s hrepenenjem pričakujemo, da bo razpisano novo državno posojilo, Id ga želimo podpisati in z njim omogočiti, da se ustanod še ena armada, ki bo samo nove naredbe sestavljala. Za komandanta pa ji mora vlada imenovati slavnoznanegl hunskega Atilol
Na pomoč!
Vlada, pokrajinska uprava, slavna razmejitvena komi" sija — ali kjer je že kakšna inštanca za to! Pred in pO razmejitvi se je tistim, našim ljudem ob meji, ki nimajo dohoda ali dovoza drugod, nego po cestah onstran mejti sveto obljubljalo, da bodo naši smeli te ceste in pota n* moteno rabiti. Cele komisije so to določevale, ter zapisovale, kdo in kje se sme teh cest posluževati. Zadnji čas p" ^ranglovska komanda pri Gornji Sv. Kungoti ljudem tega več ne dovoljuje, ker nimajo prolaznic. Potem pa: str» že menda po solnčnem zahodu tujcem ne smejo dovoli» prevoza blaga preko meje, zdaj pa niti teh naših ljudi n( prepuščajo, če gredo ali vozijo iz Jugoslavije na svoj do® v Jugoslaviji en košček po cesti onstran meje. Nedavn" je narednik ob meji, ki je »strašno« priljubljen, enega na* šega kmeta in njegovega sina, ki sta se s konji zamudil' pri kovaču in ju je dobil v mraku na tisti cesti tik po^ njuno hišo, tako obdeloval s pestjo, da sta bila vsa otekj* obolela ter je fantu bilo celo čeljust vržena iz sklepa. To niso več balkanske, ampak SHS-razmere! Kdo pomaga" Opomnimo, da nemško-avstrijski obmejni organi tem šim ljudem ne delajo doslej prav nobenih težav, čeprt" nimajo od one strani nikakih prolaznic.
Za župane in odbornike.
Občinske takse-
f Prav znaten vir dohodkov so za občine občinske fakse, 6i s« smejo po sklepu občinskega odbora v celoti giorabitt za ubožne potrebščine.
Kaj so občinske takse? ; To so one pristojbine, ki jih smejo pobirati občine kot ¡svoje, od države povsem neodvisne pristojbine za razna poslovanja in uradna dejanja, ki jih izvršujejo občine, od-oosno županstva v interesu strank.
Kdo ima pravico določati takse? Vse to ureja naredbi bivše celokupne deželne vlade za Slovenijo z dne 1. aprila 1J20, št 177, priobčena v «Uradnem listu« št. 19 iz 1. 1920. ST<$ naredbi je pridejana taksna tarifa, v kateri je naveden ca vsako takso, ki se lahko uvede, najvišji ali pa najnižji cnesek, ki se lahko sklene z ozirom na dejanske razmere v občini in primerno tem razmeram. Pri tej priliki dobi omenjeno, da je dobila navedena naredba moč zakona s tem, da je o njej razpravljal zakonodajni odbor in jo odo-Jjril. Zato je izmera posameznih taks v višjih zneskih, nego so določeni v tej tarifi, nemogoča. Napačno je torej, če ,ee ponekod sklene, da naj se pobirajo višje občinske takse, kakor so dopustne po taksni tarifi.
O uvedbi taks sklepa občinski odbor, določa pa jih na podlagi tega sklepa sedaj pokrajinska uprava — oddelek za notranje zadeve temeljem par. 2. navedene naredbe. Ta paragraf pravi izrecno: «določa po nasvetu občinskega odbora ....«, to se pravi, da oddeiek za notranje zadeve ni ve-ran na sklep občinskega odbora, marveč sme sklenjene in nasvetovane občinske takse določiti po lastnem preudarku, jih tudi znižati ali pa zvišati.
Kdaj se smejo pobirati občinske takse?
Sele, ko prejme občina (županstvo) odlok, s kojim se določajo (dovoljujejo) občinske takse, sme pričeti občina s pobiranjem.
Nedopustno je torej pobiranje taks takoj po sklepanju W. odborovi seji, dokler ni po razglasitvi tega sklepa in po preteku 14 dnevne pritožbene dobe županstvo prejelo odloka pokrajinske uprave — oddelka za notranje zadeve.
Zlasti pa je nedopustno pobiranje občinskih taks le na podlagi taksne naredbe in tarife, ne da bi bil sploh sklepal o njih občinski odbor in jih določil oddelek za notranje eadeve. Zgodilo se je že večkrat, da je občina pobirala takse enostavno na podlagi takšne naredbe, kar je po na vedenem popolnoma nepostavno, in imajo v takih slučajih prizadete stranke pravico zahtevati povračilo plačanih ob finskih taks.
Kako naj se postopa, da se takse določijo (dovolijo)?
Kakor že rečeno, mora sklepati o njih občinski odbor. Cnpanstvo naj torej sestavi razmeram v občini odgovarjajočo taksno tarifo onih taks, ki naj se pobirajo. Ta pred log naj se obravnava v odborovi seji, v kateri naj občinski Odbor končno ugotovi takse. Še enkrat opozarjamo tu, da se smejo skleniti takse le v oni višini, ki je za vsako posebe navedena v tarifi k taksni naredbi od 1. aprila 1920.
Sklep občinskega odbora se mora potem, — enako, kakor vse druge občinske davščine — na običajni način javno razglasiti. V tem razglasu mora biti vsaka sklenjeni taksa posamič navedena. Za morebitne pritožbe Se mo^a vselej določiti 14 dnevni pritožbeni rok. Vsaka v razglasu navedena krajša — n. pr. 8 dnevna pritožbena doba je nedopustna in povod za ničnost, kar ima za posledico raz-veljavljenje sklepa in obnovitev postopanja.
Sele po preteku 14 dnevne pritožbene dobe naj se obrne iupanstvo s posebno vlogo na pokrajinsko upravo — oddelek za notranje zadeve — in prošnjo, do določi takse. — Poleg prepisa sejnega zapisnika mora bili priložen tej vlogi tudi izvirni razglas, na katerem mora biti uradno potr-fen dan razglasitve. Ravnotako naj se na razglasu uradno potrdi ,da ni bilo vložene nikake pritožbe.
Kdaj se more zahtevati plačilo občinske takse?
O tem določa par. 4. taksne naredbe, da se mora plačati taksa najpozneje takrat, ko se izvrši rešitev, ali ob začetku uradovanja, in še preden se dotičnik, kateremu se je dovolilo izvrševanje kake taksi zavezane pravice, te pravice po-služi — torej vselej že vnaprej. Tako n, pr., če hoče kdo prirediti plesno veselico z godbo, ali dobiti dovoljenje za podaljšanje policijske ure, ali prirediti tombolo itd., mora vselej poprej plačati (lotično, za občino določeno občinsko takso.
Kdaj se taksa ne sme zahtevali, je v taksni naredbi in v taksni tarifi posebej določeno. Pobirati se ne sme, kadar mora občina na podlagi i zakonitih določil kak posel, za katerega se sicer pobira taksa, izvršiti po naročilu nadrejenega oblastva. To velja za razne oglede na licu mesta v zadevah krajevne pcjieije izvršene na ukaz nadzorstvene oblasti; — za razne uradne razglase ali izdajanje uradnih spričeval, potrdil i. dr., slednje pa le v uradne namene.
Glede razglasov bodi posebej pripomnjeno, da se sme earhtevati občinska taksa tudi tedaj, če jih prejme županstvo od kakega urada, a se tičejo zasebnih interesov strank, n. pr., če razglaša sodišče potom županstva kako javno prostovoljno prodajo posestev.
Ali se sme zahtevali višjo pristojbino od takse za plačilo oseb, ki izvršujejo uradne posle?
Ne, Od stranke se sme zahtevati le plačilo tistega zneska, ki je kot občinska taksa določen v taksni tarifi od višjega oblastva. Če mora plačati občina n. pr. za kake oglede višje zneske, jih mora pokriti občinski zaklad iz 6plošnih občinskih dohodkov.
Ali je mogoča kakšna naložitev kazni, če stranka brez plačila takse izvrši kako dejanje?
Kazen v pranem pomenu besede sicer ni določena v taksni naredbi, tudi ne kaka naložitev globe, pač pa se lahko v takih slučajih predpiše stranki in iztirja od nje takso v dvojnem zuesku. To določilo je obseženo v par. 4. navedene taksne naredbe. Predpis dvojne takse je zlasti mogoč pri novih stavbah, kar se cesto dogaja, še bolj pa pri prezidavah, ker stranke ne iščejo pravočasno stavbne privolitve. Se pogosteje se pripeti to pri raznih veseličnih, ¿lasti plesnih prireditvah, pri prekoračenju policijske ure, pri raznih igrah itd.
V takih slučajih — pri zahtevkih občin, da se plači dvojna taksa, — je po navadi treba, da se takse izterjajo. i( Kako naj se izvrši to izterjanje?
Enostavno po par. 84. občinskega reda. Čfe Stranka ne plaCa z lepa, se jo pač rubi. To izvrši župan po občinskih organih. Če je stranka uporna, se obrne županstvo na po-
litično oblastvo (okr. glavarstvo), ki zaukaže k uradnemu
____a:____i___ .	___k _ixi-----: .____■
Mip
postopanju županstva orožniško asistenco.
Ali takse tudi zastarajo?
Po par. 7. taksne naredbe zastarajo občinske takse po 3 (treh) letih, to seveda le v tem slučaju, če se v tej dobi ni so izterjale. Ako pa se je med tem časom morda izvršila rubežen, a je ustala brezuspešna, ta triletna doba zastaranja ne velja, in se lahko izterjajo tudi kasneje, če pride taksi zavezana stranka kasneje do sredstev, ki ji omogočijo plačilo.
Bodi dovolj o tem predmetu. Le to naj še omenimo, da je delegacija ministrstva financ s stališča državnih financ odredila, da se takse, ki jih navaja taksna tarifa pod točkami 12., 14., 15., 18. in 19., odslej ne smejo dovoljevati v višjih zneskih, nego le do polovične izmere v tarifi navedenih najvišjih zneskov.
En rekrut in pet občinskih odbornikov. Po najnovejši odredbi vojaške oblasti in okrajnih glavarstev mora priti pred naborno komisijo na dan rekrutovanja župan občine in polovica občinskih odbornikov. Glasom te naredbe, mora torej lega rekruta spremljati pet, piši in čitaj pet obč. odbornikov in še župan. Občinskih odbornikov bo lorej več pred komisijo, kakor rekrutov. Sicer je res, da bodo mnogi stari, morda že blizu groba stoječi občinski odborniki obudili v svojih srcih lepe spomine na one mladostne čase, ko so sami, s šopki za klobukom in veselo prepevaje stopali po mestu in pred komisijo, vendar pa bi spomini daleko ne odtehtali veliko gospodarsko škodo, katera se prizadene našemu narodu s tem odlokom. Občinski odborniki pravijo, da ne morejo iti, ker imajo sedaj preveč dela. Župani pa, reveži, ki morajo glasom postave gledati, da se izvrši ta, za naše kraje neumesten odlok, begajo od odbornika do odbornika in ga milo prosijo naj vendar gre, ker bi sicer župana zadela občutna kazen in bi se morala nazadnje vendar polovica odbornikov naknadno še z večjimi stroški pozvati k okružni komandi v oddaljena mesta, da podpišejo naborni zapisnik. In tako se odborniki jezijo na župana, da jih nadleguje, župan pa na samega sebe, da je prevzel župansko čast. Vse v prid države. Akoravno vlada ne more zahtevati, da bi občinski odborniki šli zastonj pred naborno komisijo in bi se jim morala od vlade plačali krajevno običajna dnevna odškodnina, se to vendar ne zgodi. Vse stroške bo zopet morala nositi uboga občinska blagajna, ki nima te postavke niti v letošnjem proračunu, ako se občinske blagajne obremenujejo od leta do leta, ljudstvo mora, razen drugih visokih in neznosnih davkov plačevati še vedno višje občinske doklade in to za — take odredbe. Naša samostojna — liberalna vlada dela res za korist naroda! Bog nas čuvaj takih prijateljev!
Politični ogled.
KRALJEVINA SHS.
Vlada je odgodila narodno skupšči-n o do dne 10. t. m., Med tem časom delujejo parlamentarni odseki in odbori. Zadnj° seje v zbornici so bile, ka kor poročamo na drugem mestu, zelo burne. Vlada se pogaja z amerikanskimi bankami o najetju zunanjega posojila v znesku 100 milijonov dolarjev.
GENOVSKA KONFERENCA.	"
Francija se bo kmalu znašla v položaju, enakemu Nemčije pred vojno — osamljena in skregana s celim svetom. Na malo antanto se sicer zanaša, pa tudi ta jo prej ali slej lahko pusti na cedilu. Vodja češke delegacije dr. Beneš se je že izjavil, da Čehi ne napravijo nobenega političnega koraka, ki bi izzival Anglijo, in da se naj francoska vlada varuje take politike, ki bi Čehe prisilila, da izbirajo med Anglijo in Francijo. — Med veliko antanto je vedno večje nesporazumenje in vedno večji razdor. Angleški pomirljivi politiki so se pridružile neutralne države in tudi Italija. — Nemci in Rusi pridno delajo na podlagi enakopravnosti in sporaz uma s sosedi. Sklenili so že celo vrsto gospodarskih pogodb. Nemci so sklenili posebno trgovsko pogodbo z U-krajino in s Poljsko, med ruskimi dogovori je pa velike važnosti tudi sporazum z Vatikanom. Rusija je takoj spoznala, da je katoliška cerkev zelo močen in važen aktor na svetu, in takoj po dogovoru z Nemčijo se je tudi Vatikanu približala. Ruska sovjetsko vlada je od Sv. stolice priznana, dobi svojega diplomatskega zastop nika pri Vatikanu, zato pa daje popolno svobodo in svo je varstvo katoliškim redovnikom, ki jih papež pošlje v Rusijo, da delujejo versko in socijalno, v cerkvah, šolah, raznih zavodih in bolnicah. Pa tudi na sami konferenci v Genovi Sv. stolica mnogo koristi Rusiji. Papež je dne 29. aprila po svojem tajniku pozval ves katoliški svet, da deluje za uspešni zaključek genovske konference v duhu pravega miru in sprave. Papeževa spomenica naglasa, da je genovska konferenca velik dogodek v zgodovini krščanske civilizacije. Krščanski narodi so v zadnjem času mnogo pittrpeli, odstranijo naj se vsi povodi za nove spore in nove nesreče in dolžnost krščan stva in civilzacije je tudi najuspešnejša in iskrena pomoč narodom vzhodne Evrope. — Neutralne države so za miroljubno politiko in oklepajo se Anglije, švicarski zastopnik je izjavil, da razne komisije na genovski konferenci ne bodo bogzna kaj naredile, da je med njimi preveč ljudi, ki odkrito in tajno nasprotujejo pravemu delu. Za Evropo je nujno potrebno, da se preosnuje Zveza narodov na podlagi popolne enakopravnosti in če privede genovska konferenca v njo tudi Nemčijo in Rusijo, bo veliko doseženo in napredovano.
Naša zborovanja.
V Selnici ob Muri priredi KZ v nedeljo, dne 7. t. m. ob treh popoldan politično zborovanje. Shod se bo vršil pri g. Tereziji Gornik (Roškar). Govori poslanec Roš-kar. Somišljeniki, udeležite se v obilnem številu tega
shoda!
Pri Sv. Križu nad Mariborom se vrši v nedeljo, dne
7. t, m. j» opravilu (pol 10.) politično zborovanje Slot, ljudske stranke. Govornik pride iz Maribora. Somišljeniki, udeležite se zborovanja v lepem številu!
Na Gomilskem v Savinjski dolini je v nedeljo, dne 7. maja, predpoldne po cerkvenem opravilu shod Slov, kmetske zveze in Ljudske stranke. Govori poslanec dr, Hohnjec.
V Rečici v Savinjski dolini se vrši v nedeljo, dne 7. t. m. v dvorani g. Josipa Stiglica ob 8. uri zjutraj shod SLS, na katerem govori naš narodni poslanec g. Vladimir Pušenjak. Somišljeniki, pridite v prav obilnem številu!
Dramlje. Prihodnjo nedeljo, dne 7. maja, ima pri nas po ranem opravilu shod narodni poslanec gospod Krajnc.
Jurklošter. Pri nas ima prihodnjo nedeljo, dne 7. maja, po sv. opravilu shod narodni poslanec gospod Škoberne.
Narodni poslanec Franjo Žebot je govoril v nedeljo dne 30. aprila, zjutraj na sestanku pri Sv. Križu na M, polju, isti dan popoldne pa na taboru prekmurskih Slovencev v Murski Soboti. Na obeh shodih je ljudstvo izreklo iskreno zahvalo našim poslancem za njih odločni nastop proti škodljivcem ljudskega blagra.
Sijajen shod naše SLS se je vršil v nedeljo, dne 30, aprila v prijaznem Laškem trgu. Ko je ljudstvo, kmets-ko in delavsko, izvedelo, da bo govoril na shodu naš voditelj dr. Korošec, je prihajalo trumoma. Shodu je predsedoval predsednik okrajne Kmetske zveze kmet Hrastnik. Poslanec dr. Korošec, burno pozdravljen, je ob napeti pozornosti poročal o zunanjefai in notranjem političnem položaju. Sklepčno so bile soglasno sprejete resolucije proti povišanju davkov, zaradi samouprave Slovenije in glede postopanja vojnega ministra Zečevi-ča in proti novemu šolskemu zakonu. Sklepčno so zbore valci izrekli popolno zaupanje Jugoslovanskemu klubu — pred vsem njegovemu načelniku dr. Korošcu.
Novacerkev. Zadnjo nedeljo je naša Kmetska zveza slavila dan, kakor že dolgo ne! Imeli smo krasno uspelo zborovanje. Govorila sta g. tajnik Krajnc o naši zunanji politiki, g. dr. Ogrizek pa o notranjih razmerah v naši državi. Zborovalci so nad dve uri poslušali kakor zamaknjeni. Tudi take smo videli vmes, ki dozdaj niso prihajali na naša zborovanja, a s tega zborovanja sc odšli zadovoljni! Eno stvar smo si prav posebno vtisnili v spomin: Naših sedanjih žalostnih razmer je največ kriva needinost in nesloga kmetskega in delavskega stanu. Te needinosti je največ kriva Samostojna, ki je nas kmete razdvojila na dve strani. In sedaj se izpolnu-je pregovor: Če se dva prepirata, tretji kl&buke pobira! Nikdar nas več ne razločite! Mi katoliški kmetje in delavci hočemo ostati skupaj in se pod zastavo katoliške Slovenske kmetske zveze kakor en mož boriti za avtonomijo Slovenije, pravice kmetskega in delavskega stanu, ter svobodo katoliške Cerkve. Ta svoj sklep smo izrazil! tudi na koncu zborovanja v resolucijah, v katerih smo pred vsem izrazili dr, Korošcu in vsemu Jugoslovanskemu klubu svoje neomajno zaupanje.
Tedenske novice.
Razdelitev države in Slovenije. Slovenski demokrati in samostojneži so zadovoljni s svojimi velikimi uspehi za Slovenijo: razdelili so Slovenijo in potožili v grob njeno avtonomijo in samoupravo. Dne 28. aprila t. 1. je v «Službenih Novinah« v Beogradu izšla naredba ministrstva, s katero se cela država deli na 33 oblasti ali pokrajin. Te razdelitve ni določil parlament, zbornica ljudskih zastopnikov, ki so edii, pristojni za rešitev tako velevažnega vprašanja, kakor je upravna razdelitev in upravna ureditev cele države. Poslanci hrvatske in slovenske ljudske stranke so v beogradski skupščini vodili najostrejši boj zoper razkosanje Hrvatske in Slovenije. Njih odločni in žilavi boj, kojega poedinosti' so znane iz časnikarskih poročil, je dosegel znago v parlamentu. Radikalno-demokratsko-samostojni centraliza-torji niso mogli izvesti svoje srčne želje, da bi bili zastopniki ljudstva v parlamentu razdelili državo ter tako dali potrditev izvrševanju določb centralistične ustave, Poslanci lega niso hoteli, kateri pa so hoteli, nis« mogli. Toda centralizatorji se niso dali preplašiti in u-slaviti na polu, ki vodi do splošne upel |ave centralizma na vseh panogah državne uprave. Česar niso mogli doseči v parlamentu, so skušali doseči s pomočjo kralja. Sestavili so ministrsko uredbo o razdelitvi države ter poslali h kralju, ki je ravno takrat iz Rumunije preko naše države potoval v Pariz, ministra pravde dr. Mar-koviča s prošnjo, naj podpiše to uredbo. Minister dr. Markovič je kralja pričakal v mestu Subolica v Bački. Zgodilo seje to, česar radikaino-demokratsko-samostoj ni centralizatorji niso pričakovali: kralj le uredbe ni hotel podpisati. To bi moral biti močen opomin za naše zagrizene centralizatorje. Pa ti nesrečni ljudje tudi tega opomina niso upoštevali. Ko je kralj zapustil našo državo, je ministrski svet, ki v kraljevi odsotnosti vrši kraljevsko vlast, podpisa! uredbo ter jo v «Službenih Novinah« objavil dne 28. aprila, torej zadnji dan. ki je za to mogoč po določbi ustave. Po te j ministrski uredbi, za katero ne nosijo odgovornosti ne kralj ne parlament, ampak samo ministri in njihove stranke, bo drž va raz deljena na 33 pokrajin. Hrvatska in Slavonija se deli na 4 pokrajine s sedežem v Zagrebu, Osijeku, Vukovam in Karlovcu. Slovenija se deli na mariborsko in ljubljansko pokrajino. Ljubljani, torej Kranjski pripadajo i2 Štajerske okraji Brežice, Sevnica in Laško, in iz kozjanskega okraja občini Veliki Kamen in Mrčna s^la. Mariborski oblasti pripadajo ostali deli Slovenske Štajerske, oni majhni del Koroške, ki nam je ostal, Prek-murje in do nadaljne uredbe tudi Medžimurje. Značilno je, "da je demokratska in samostojna 1 ompanija
- !
'katero je v tej stvari krepko podpirala tudi slovenska socijalna demokracija, priklopila Kranjski ne samo tiste štajerske kraje, ki ležijo ob Savi, marveč cele tri o-kraje. Vse tisto ozemlje, kjer se koplje premog, naj se odvzame Štajerski in priklopi Kranjski. Celo oni dve občini iz kozjanskega okraja, kjer se tudi koplje premog, niso smeli ostata pri biaj »ki. j aao bo štajerska izgubila največje davkoplačevalce. Za vse lo gre zaliva la demokratom m sainoslojnežem, v ko jih ime je to nesrečno uredbo podpisal samostojni poglavar minister Pucelj. Tem ljudem in njihovim socialnodemokraškim pomagačem gre tudi zasluga, in zahvala za to, da bo izvršitev centralizma in upravne razdelitve države povzročila ne milijonske, marveč milijardne stroške, katere bo moralo plačati ljudstvo.
Petdesetletnico je obhajal dne 30. aprila odličen naš pristaš g. Filip Galunder, veleposestnik pri Sv. Križu n. Mariborom. Slavi jenec je znan ne samo po celem mariborskem okraju, ampak po vsej Sloveniji radi svoje ne-iHiiahljive zvestobe in značajnosti. Slovenskemu narodu in katoliški cerkvi, kmetskemu stanu in naši straidci je g. Galunder prava dika in nor. . Galunder je mož dela. Več desetletij j? : , cii jezikovni meji trdno na braniku za brambo pr. '.. slovenskega naroda. Mnogo je delal za narod, mnogo prestal, a narodni značaj njegov se ni omajal niti za pičico. Galunder je odločen katolik. Ne sramuje se povsod, tudi pred celim svetom pokazati svoje iskreno versko prepričanje. V boju za sveto katoli ško stvar je naš Filip jeklen, neizprosen. Tu on ne pozna nikakega kompromisa! Slovenska kmetska zveza, in Slovenska ljudska stranka pa šteje očeta Galundra ined svoje najboljše, najzvestejše in najvstrajnejše bojevnike. Kar je naš Filip storil, žrtvoval in pretrpel za našo krščansko ljudsko stranko, to se ne da kratko popisati. Delaven je v domači občini in soseščini, sodeluje v vod stvu naše stranke, pride z visokega Kozjaka k vsaki seji v Maribor in celo v Ljubljano, in tam odkrito pove svoje mnenje. O Galundrovi gostoljubnosti, darežljivosti in ljubezni do bližnjega bi se lahko zapisalo celo knjigo. A pri njem velja vedno rek: Kar da desnica, ne ve levica. In božji, bogati božji blagoslov radi lega vedno rosi nad Galunder-Požganovo hišo. Naš Filip pa ni samo do ber Slovenec, značajen katoličan, zvest pristaš stranke in«#če revežev, ampak tudi izboren, res napreden gospodar. Le poglejte si njegova poslopja, posebno njegove
bleve, živino, čebelnjak, polja, vinograde.....In ko je
bil oče Galunder dolga leta župan lepe križevske občine! Brezplačno je opravljal posle župana, neštevilno potov je napravil zastonj, skrbel za dobre ceste itd. Nad 10 let je opravljal težavno župansko službo. Njegova občina je danes vzgled vsem drugim v okraju. Lansko leto je ▼sled prevelike zaposlenosti odložil lo mesto. Čudimo se, da je politična oblast tako hladno vzela njegov odstop na znanje. Ne vrstice pohvale — katere si sicer ne želi, pa si jo v polni meri zasluži — mu oblast ni privoščila. Filip Galunder je član mariborskega okrajnega zastopa, krajnega šolskega sveta," odbora kmetijske podružnice in mnogih društev. V načelstvu Kmetske zveze je že od njene ustanovitve. Temu izrednemu možu, ki je poln vrlin, čegar srce gori že od mladosti za narod ne in verske svetinje, temu odličnemu somišljeniku in prijatelju kliče naša stranka, kliče «Slov. Gospodar« z vsemi svojimi tisočerimi naročniki in prijatelji: Dobri Bog, ohrani nam Filipa Galundra še mnoga leta! —t. y Umrl je dne 2. t. m.po kratki bolezni v visoki starosti 78 let znani šolski ravnatelj v pokoju, častni občan občine Krčevina pri Mariboru, g. M. I. Nerat. Rajni je bil izboren šolnik, mnogoletni nadučitelj ljudske šole v Krčevnin-Lajtersberg pri Mariboru, slovenski pisatelj in odličen vzgojevalec naše šolske mladine. Svetila mu 3 večna luč!
Umrla je v Lušečkivasi pri Poljčanah vzgledna žena in mati Ivana Zorko. Kako je bila rajna priljubljena je pokazal njen pogreb. Zapušča osem nepreskrbljenih otrok. Svetila ji večna luč!
Bridka izguba je zadela ugledno hišo Fužirjevo na ■Lepi njivi pri Mozirju. Umrla jim je hčerka Kristina, stara komaj 21 let. Ravno 1. majnika je imela lep pogreb. Bila je vneta Marijina družbenica in tudi odbor-nica Dekliške zveze. Počivaj miru!
Umrla je dne 24. aprila pri Sv. Barbari v Halozah dobra mati in žena Jožefa Plohi v Paradižu. Dalje časa je že bila bolna, nazadnje so jo pa našli mrtvo na pra>u. Bila je zvesta čitateljica «Slov, Gospodarja«. Naj v miru počiva! — Dne 25. aprila pa je po daljši in mučni bolezni umrla Barbara Vidovič, tudi iz Paradiža. Po-kojnica je bila mnogoznana kuharica po gostijah, od ¿esar je bila na starost oslepela popolnoma. Naj obe blagi ženi počivata v miru!
Demokratski poslanec obsodil Puceljevo ministrovanje. V finančnem odboru je naglašal naš poslanec Pušenjak potrebo kmetijskih šol in predlagal, da se postavi 1 milijon dinarjev v proračun za kmetijske šole. Na ravno isti seji finančnega odbora se je lotil Pu-celievega ministrovanja demokratski poslanec Milan Pribičevič (brat ministra Svetazarja Pribičeviča) in očital Puclju, da je sestavil proračun poljedelskega ministrstva samo za Srbijo ter Črno goro, da je čisto prezrl in zanemaril zadružništvo, da ne ščiti kmetov v slučaju nesreč, suše, povodnji itd. Pribičevič je porinil Puclju pod nos, da je njegovo ministrovanje za nič in da bo on giasoval proti proračunu poljedelskega ministrstva, ako bi ne bil član vladne stranke. Ako sami demokrati grajajo in uničevalno obsojajo svojega vladnega — slabostojnega bratra, potem je Pucljevo ministrovanje gotovo obsodbe vredno!
Davčne knjižice. Poslanec dr. Hohnjec se je pretekli mesec zopet obrnil na finančno delegacijo v Ljubljani s zadevi davčnih knjižic ter je sporočil želje in zahteve
naših davkoplačevalcev, zlasti kmetskega ljudstva. Dobil je od finančnega delegata g. dr. šavnika ta-le odgovor, ki ga objavimo doslovno: «Na Vaše cenjeno pismo mi je čast Vas obvestiti, da je bilo v novejšem času davčnim uradom že ponovno naročeno, naj vsaki stranki na zahtevo izroče davčno knjižico ter naj v njo vpišejo tako predpis* kakor tudi vsa plačila za tekoče leto. Nimam torej nobenega povoda za nadaljne splošne odredbe. Ker sem pa prepričan, da davčni uradi to naročilo vobče uvažujejo, prosim, da mi blagovolite naznaniti konkretne slučaje, v katerih se to ni zgodilo, da mi bo mogoče dotične uradnike staviti na odgovor. Dr. Šavnik I. r.« — Iz navedeirja pisma je razvidno, kaj je našim davkoplačevalcem ukrenti, da bodo i v bodoče vedeli za predpisane svote davščin. Davkoplačevalci naj povsod zahtevajo knjižice in uradniki naj vpišejo predpis in tudi plačila za tekoče leto. Ako bi se uradniki kateregakoli davčnega urada tej zahtevi upirali, naj to nemudoma sporočijo davkoplačevalci celjskemu ali mariborskemu tajništvu SLS, kjer se bodo zbirale pritožbe ter se dostavile g. poslancu.
Kako beograjski centralizem blagodejuo deluje med slovenskimi Prekmurci. Naše Prekmurje sc bori že ves čas, kar pripada pod Jugoslavijo, za železniško zvezo z zunanjim svetom. Posebno gornji del Prekmurja ia.a silno slabe prometne razmere. Ako hočejo ljudje iz okoliša Sv. Benedikta ali Sv. Jurija priti v Maribor, potrebujejo, ako ni tranzita čez Radgono, cel dan hoda, da pridejo do Dolnje Lendave ali do Ormoža. Dosedaj so imeli Prekmurci železnico od Murske Sobote do Hodoš ob madžarski meji. Nedavno pa je došla zapoved, da morajo vse telefonske in železniške signalne aparate in drugo železniško opravo na tej železnici odstraniti. Res so začeli te stvari odstranjevati (demontirati) in jih voziti v Srbijo. Namesto, da bi sedanja demokratsko-sa-mostojna vlada začela graditi železnico Murska Sobota —Ljutomer—Onnož, pa še obstoječo progo uničuje. — Tako se naravnost norčuje beograjski centralizem iz u-bogih slovenskih Prekmurcev. In pod vodstvom notarja Koderja in drugih demokratskih uradnikov in učiteljev bi demokratska stranka rada dobro prekmursko ljudstvo pridobila za se in za lažnjivo Samostojno. Železnica Murska Sobota—Hodoš je svarilen zgled, kam nas ho če zavesti samostojni in demokratski centralizem.
Slabostojni atek. Iz Vilana pri Srebišču nam poročajo: Naš atek Tomažič so zadnje čase postali hudi tudi na odbornike lastne občine ter grozijo vsakemu, da ga bodo odstavili, če se ne bo poboljšal. Res velik mogotec to! Spri se je s celo faro; nikdo noče poslušati, kar velijo. Pa vitanskiin odbornikom se ni treba bati, vsem bodi povedano, da bo tudi ateku odklenkalo, ko se uvede od slabostojnih samih skrpucana nova uprava, ki predvideva večje občine. Ateku pa bodi povedano, da njega niti njegovi najbližji pristaši ne marajo več, ker so atek postali še bolj slabostojni, ko vsi vodje in očetje slabostojne stranke. — Vitančani pomnite, slabostojna stranka, to je stranka, ki je kriva hude draginje in visokih davkov, bo pri prihodnjih volitvah pri Sv. Bolfenku pokopana, pa se ji z novimi zvonovi zvonilo ne bo, ker so atek rekli, da za zvonove ne dajo nič.
Ker so se pri nekaterih zavitkih «Glasnika« štev. 5 med potovanjem na železnici zgubili naslovi in prišli zavitki nazaj, ne da bi upravništvo znalo, od kod, prosi upravništvo, da se kmalu pogrešani «Glasnik« reklamira. — Upravništvo «Glasnika.«
Sv. Janez Nepomučan na Radiju pri Marenbergu. Kakor vsako leto se obhaja tudi letos spomin sv. mu-čenca Janeza Nepomučana pri romarski cerkvi Sv. Janeza Nepomučana na Radelju po sledečem vsporedu: Nedeljo, dne 14. maja, ob 10. uri predpolde sv. opravilo, dve sv. maši. Ob 2. uri popoldne pete litanije Marijine. Pondeljek, dne 15. maja, ob 6. uri sv. maša. Ker vsled nove meje ne prihajajo procesije z onstran Ra-delja, izostanejo na predvečer večernice ob šestih. Torek dne 16. maja god sv. Janeza Nepomučana, ob 6. uri prvo sv. opravilo, nato je več sv. maš, med tem prihajajo procesije. Ob 10. uri slovesno sv. opravilo. Sreda, dne 17. maja ob 6. uri sv, maša. Torek, dne 16. maja se vrši po končani cerkveni slovesnosti na prostem pod lipo sestanek Mladeniških zvez in Dekliških zvez. Vabljena so mladinska izobraževalna društva obmejnih Slovencev v Drav. dolini.
Konjiško orlovsko okrožje napravi tudi letos izlet na Brinjevo goro v nedeljo, dne 14. t. m. Ob pol 11. uri pridiga in sv. maša, nato zunaj cerkve zborovanje z go- j vori, deklamacijami in petjem. Bratje, pridite! Prisrčno vabljeni vsi prijatelji našega orlovstva! Bog živi!
Petnajstletnica Kmetijske podružnice in druge zanimivosti iz Dobrne. Nedelja, dne 30. aprila je bila kaj živahna. Po ranem opravilu je bil občni zbor tukajšnje kmetijske podružnice, ki baš letos obhaja svojo 15 letnico. Načelnik, župnik Kukovič je podal kratko sliko delovanja podružnice, kateri načeljuje od njenega po-četka, torej 15 let. Potem se poslovi od načelništva in je bil izvoljen enoglasno za načelnika gospod upravitelj Jankovič, ki se v znešenih besedah spominja blagonos-nega delovanja odstopivšega načelnika, kateremu se vsi prisrčno zahvaljujemo. Potem ste bili še dve vele-važni seji šolskega sveta in Posojilnice. Popoldne ob 3. uri se je pa zbral občinski odbor k slavnostni seji, pri kateri je gospod župan izročil novoimenovanima čast. članoma lepo izdelane diplome. Peta seja je bila potem pri Korenu, ki je precej dolgo trajala in je bila pač najbolj vesela.
Novice in zanimivosti od Sv. Kunigunde na Poh. j Minuli mesec se je smrtno ponesrečil v «Windischgra- i tzovem« gozdu nad Lokanjo Janez Rožič. Pri delu se je ! sprožila proti njemu skala in je pri pobega pred skalo
padel tako nesrečno po hlodih, da si je razbil glavo. Od, peljali so ga takoj v konjiško bolnišnico, kjer je kmal«
izdihnil. Rajni je bil s celo družiuo vred nad vse vzoren kristjan in dasi ubog delavec, je bil naročen na «Slov. Gospodarja«, «Domoljuba«, «Bogoljuba« in :GlasniK.« — Naš vpokojeni g. župnik Šelih leži težko bolan v postelji 20 mescev. — Naša župnija je naročena na 38 «Gospodarjev«, 3 «Slraže«, 11 «Glasnikov«, 11 «Bogoljubov«, 9 «Domoljubov«, 1 Slovenca.
žrtev alkohola. Na Ponikvi ob južni železnici je o-pravljal posel selskega pismonoše neki goriški begunec Ivan Obit, pristojen v Cirkno. Služil je mesečno po 1400 K in bi kot samec s to plačo lahko živel, ker je skoro vso hrano dobival zastonj med potoma pri strankah, ko bi ne bil prevelik častilec kralja alkohola. Ker mu mesečna plača za pijačo ni zadostovala, je na zvit način pri raznašanju denarja strankam na odrezku ali kuponu popravljal številke in jim na ta način poneverii velike svote. Namesto 500 dinarjev je izplačal samo 5C dinarjev, drugo je pa pridržal. Neki stranki je dal kar prdpisati potrdilo denarja, 300 D, pa ni nič izplačal, in dejal, da ga bo prinesel drugi dan itd. Tej goljufiji je pa prišla na sieu gdč. poštna odpraviteljica Belar, ki je » obvestilom orožništva Obitu posušila vir dohodkov za alkoholni davel:. Za koliko je ogoljufal stranke, še ni znano. Obita so vpetek, dne 28. aprila, odvedli orožniki v Celje.
Umor v Pišecah. V Pišecah je bila v noči od 26. na 27. aprila umorjena 651etna Antonija Bertole. Ko se j® vračala iz hleva, jo je nekdo pred hišo ubil. Zločine» zasledujejo.
Vlak povozil dve osebi. V Glincah na Kranjskem j« vlak povozil 131etnega delavčevega sina Antona Tram-puža. Deček se bori s smrtjo. V Brežicah je pa vlak povozil 401etnega vojnega invalida Ivana Medvedca iz Boj snega. Ni upanja ,da bi okreval.
Nepoznan mrtvec. Dne 1. t.'m. so našli lovci pod planino med «Hausenbichlerjevo« in «Lovsko« koic mrtvo truplo kakega 50 do 60 let starega moža. Trupi» je tamkaj ležalo nekako pet dni. Mrtvec je imel na sebi nov nahrbtnik, nekoliko višje so pa našli dežnik. Možu se je bržčas spodrsnilo in je pri tem padel na skalo les se ubil. Imena ponesrečenca še doslej niso mogli dognati.
Orožnik — zblaznel. Poveljniku orožniške postaj« v Vilič selu na Hrvatskem Miletu Klemen, se je zmračil um. Prišel je v tamošnqo gostilno, a jo je zopet kmals zapustil, še predno je bil zaloputnil vrata za seboj, je s svojo puško ustrelil gostilničarja Kukuruzoviča, njegovo ženo je pa dvakrat zabodel z bajonetom, nakar je odšel. V sosedni hiši je pa ustrelil kmeta Štefana Kraljeviča. Oddal je še več strelov na sosedne hiše, nakar je odšel v bližnji gozd. Po noči je še ustrelil orožnika Turkalja ter se na bližnjem pokopališču samega sebe ustrelil. Umore je izvršil v blaznosti.
Za sklad KZ je poslal g. župnik M. Gaberc iz Sv, Križa nad Mariborom 200 K. Bog živi!
Na veliko prodajo tvrdke Franc Mastek v Maribora, Glavni trg št 16, se opozarja!
I z poglavja o usodi našiti fantov vojakov.
Pruti Vbjdški podivjanosti.
Interpelacija narodnih poslancev Zebota, dr. Hohnje* ca in Pušenjaka na gospoda ministra vojne in mornari« generala Vasica v zadevi usmrtitve vpoklicanega vojake Cvetko, dne 19. aprila 1922 na kolodvoru v Slov. Bistrici*
Dne 19. aprila 1922 ob 16. uri 10 minut sta na po-staji Slovenska Bistrica (glavni kolodvor) izstopila iz pot» niškega vlaka, ki pripelje iz Celja, vojak Dija Bogdanovii in vpoklicani vojak Cvetko. Bogdanovič spada pod garnk zijo Celje, Cvetko je doma iz Polzele v okraju Celje. Bog* danovič je spremljal Cvetka k njegovemu vojaškemu o» delku v Slov. Bistrico. Ko se je Bogdanovič pogovarjal pri izhodu z neko civilno osebo na železniški postaji, ie Cvetko porabil to priliko in zbežal. Bogdanovič mu je ku< cal »stoj«, in ker se Cvetko ni ustavil, je vojak večkrat ustrelil za bežečim. Zadel ga je v roko. Za železničkira magacinom se je Cvetko ustavil, »vojak ga je pahnil z ba» jonetom. Ker se je rekrut umaknil, ga je zadel z bodalom zopet samo v roko. Bogdanovič je začel repetirati puško in jo basati z novimi patroni. Cvetko v strahu, da ga bo Bogdanovič na mestu ustrelil, je zopet skočil v stran in sicer preko železniškega tira. Bogdanovič je oddal u njim strel, ne da bi ga zadel. Onstran železniške proge je Cvetko obstal tik pred narastlo lužo, dvignil roke kviška in prosil vojaka, naj vendar ne rabi orožja, ker se mu itak popolnoma uda. Bogdanovič se mu je približal s priprav ljeno puško ter ga je iz bližine 2 do 3 korakov ustrelil T trebuh. Smrt je nastopila takoj. Očividci — potniki, ki 30 iz osebnega vlaka opazovali ves dogodek, trdijo, de je Bogdanovič zadal na tleh ležečemu Cvetku še zabodl,a| z bajonetom. Priče celega žalostnega dogodka so tuffl uradniki in uslužbenci južne železnice na postaji Slov, Bistrica. Občinstva se je polotila velika razburjenost — Cvetko, slaboten mladenič brez orožja, prosi vojaka mil» sti, se mu popolnoma uda, a vojak ga neusmiljeno in bre» potrebe ustreli, kakor kako žival ....
Po odredbi okrožnega zdravnika g. dr. Jagodiča t* prepeljali mrliča z lokalnim vlakom v mesto Slov. Bistricft odkoder ga je vojaštvo spravilo v mrtvašnico. Komand* HI. brdskega divizijona v Slov. Bistrici, kateri je pripadel Cvetko, ni obvestila njegovih svojcev o žalostnem dogo<fr ku. Tudi zagrebli so ga, ne da bi pravočasno obvestS njegovo družino.
Vprašamo gospoda ministra vojne in mornarice:
1,	Ali hoče gospod minister o tem žalostnem slu'o^ takoj uvesti uradno preiskavo?
2.	Ali je istina, aa je bilo vojaku Bogdanoviču po nj* govi lastni izpovedi od predpostavljenih naročeno, da mora Cvetka ustreliti, če bi hotel uiti, sicer ga stane glave«
3.	Ali je gospod minister pripravljen strogo kaznovati
vse tiste, ki so zakrivili to ubojstvos
4.	Ali hoče gospod minister dognati, zakaj komanda jfl. brdskega divizijona v Slov. Bistrici ni poskrbela m primeren pogreb ter ni pravočasno obvestila svojce us ■ jnrčenega Cvetka?
5.	Ali je voljan gospod minister potrebno odrediti, da se svojcem ustreljenega da primerno zadoščenje in znatna gmotna podpora?
Zahtevamo nujnega pismenega odgovora.
Za naše sinove vojake se je doslej edino potegoval s narodni skupščini in pri vojnem ministrstvu naš Jugoslovanski klub. Na parlamentarni seji dne 27. t. m. je odgovarjal na interpelaciji poslancev Brodarja in Žebota gospod vojni minister. Pri razpravi o zboljšanju usode naših fantov-vojakov je po hujskanju slovenskih demokratov iu vunostojnežev nastal proti našemu klubu, ki se je potegoval za naše fante, tak trušč in brup kot doslej le malokedaj.
Militarizem je drag, a še nalaga šikane. Gospod poslanec žebot je povdarjal v svojem govoru v parlamentu sledeče: Militarizem v naši državi je neznosno drag. To čutijo vsi, to čutijo pred vsem naši davkoplačevalci. Ta dragi militarizem naj bi dal našim mladeničem vsaj priliko, da odslužijo svojo vojaško dobo brez nepotrebnega šikaniranja in brez nepotrebnega trpljenja. Ta dragi militarizem z vsemi temi šikanami in ne-po. ^bnijri trpljenjem, katero smo opisali že opetovano t interpelacijah, govorih itd., ta sistem, ta način, kako se postopa z našimi fanti, ubija ljubezen do države. — Nebroj vprašanj smo slu, ¡i poslanci Tn<ioslovanskega kluba pa tudi poslanci drugih klubov na gojpoda vojnega ministra, naj nam odgovori, zakaj se postopa z našimi mladeniči na tak srednjeveški način. A žalibog dobivamo od gospoda vojnega ministra vedno isti odgovor: «Nastavljeno pitanje odgovoriti ču, čim pribe-lem potrebne podatke«. A na te potrebne podatke čakamo in čakamo ne samo oni rok, ki je določen v našem poslovniku, najdalje en mesec dni, na te podatke gospoda ministra čakamo že dva, tri in štiri mesece, a odgovora le ni. Gospodje poslanci, to ni pravilno stališče. Ako bi gospod vojni minister, ako bi oni faktorji, ki nam imajo odgovoriti, vzeli te stvari resno, bi skušali dobiti one podatke, bi skušali dobiti ves materijah Toda mi vidimo, da te skrbi ni ne pri gospodu vojnem ministru, ne pri njegovih podrejenih organih. Mi bi prosili gospoda vojnega ministra, da bi v bodoče na vprašanja, ki zadevajo naše ljudstvo, naše mladeniče, gotovo odgovarjal, da bi si oskrbel sigurne in resnične podatke.
Vse dosedanje pritožbe naših poslancev na vojnega ministra so zamanj. Poslanec Žebot je to le povedal v zbornici: Večkrat smo že šli tudi v ono hišo, kateri se pravi vojno ministrstvo, in smo tamkaj prosili gospoda vojnega ministra, smo prosili njegove poročevalce, načelnike in tako naprej, naj se že vendar enkrat ukine vse to, kar je v armadi nezdravega, naj se z našimi fanti ne postopa na tak prostaški način. Gospodje so imeli prijazne besede, stiskali so roko onemu, ki je interveniral z obljubo, da se bo to zgodilo. A zgodilo se ni nič. Dan za dnem prihajajo vedno nove pritožbe in še vse hujše, kakor prejšnje. (Samsotojni kličejo: To ni resi)
Slabo vzgojo v podoficirskih šolah je grajal gospod Žebot v zbornici tako le: Da je toliko pritožb o šikaniranju in trpljenju naših vojakov, je predvsem vzrok nepravilna vzgoja v podoficirskih šolah. Jaz vam bom navedel samo en slučaj iz Petrovaradina. Pred kratkim sem imel priliko, da sem z nekaterimi svojimi tovariši obiskal naše fante-vojake v trdnjavi Petro-varadin. In kaj so nam ti fantje tožili? Pravili so, da imajo oni podoficirji, ki pridejo zadnji čas iz podoficirskih šol, čisto nov način kaznovanja za naše fante ki to ne samo za vojake iz Slovenije, ampak tudi za one iz Hrvaške in Srbije. (Dr. Kukovec: «Kaj imate vi tam iskati, da greste v vojašnico. Jaz nikdar ne grem v vojašnicol«) Vem, da vam to ne ugaja, gospod minister. (Dr. Kukovec: «Treba bi vas bilo zapreti, če greste v vojašnico, ker nimate tam ničesar iskati!« Samostojni in Srbijanci vpijejo). Torej nova kazen, ki so jo iznašli v podoficirski šoli, je ta, da morajo vojaki, ki kaj malega pregrešijo — to je prva stopnja te kazni — lajali v peč ali v luč. Postavijo jih v krog okoli peči ali kakega drugega predmeta in morajo lajati pol ure, eno uro ali pa še več. Zadaj za njimi pa stoje batinaši s palicami. Kdor pridno ne laja, dobi batine. To so nam povedali tudi vaši častniki in podčastniki sami. Gospodje poslanci, ali je taka kazen v sedanji moderni dobi, ali je taka srednjeveška kazen: batinanje in lajanje v peč ali v luč na mestu? Prepričan sem, da gospod vojni minister niti sam ne ve, kake stvari se dogajajo v podoficirskih šolali v tem oziru. Jaz bi ga prosil, da bi si te stvari zabeležil in dal podrejenim organom strog nalog, da se take stvari odpravijo.
Naši listi v kasarnah prepovedani. O prepovedi naših listov po vojašnicah je podal gospod poslanec Žebot sledeča vzgleda: O velikonočnih praznikih sta se mudila pri nas dva Slovenca in en Hrvat iz Sarajeva, ki služijo pri konjeniškem polku. Pripovedovala sta sledeče: «V nasi garniziji je prepovedano citati slovenske liste, ki pripadajo SLS organizacijam. Citati srae->no demokratske liste, čitali
sinemo «Kmetijski list«, le smemo pa čitati vaših, socijalnodemokratičnih in zemljoradniških listov. (Medklic: To ni resnica!) Oficirji se sklicujejo na navodila, katera dobivajo od svojih predstojnikov. Torej je dokazano, da se je od neke višje strani izdala prepoved, da opozicijonalni listi, j bodisi slovenski ali hrvatski ne smejo v vojašnico.
Pri vojakih odpirajo pisma, ki jih dobivajo naši
vojaki od svojcev. To ravnokar omenjeno postopanje vojaške oblasti je v zbornici oiljcial poslanec Žebot s sledečimi besedami: Eskaaronsko pošlo posameznih vojakov odpirajo in naši fantje ne dobivajo pošle iz domače hiše in iz domačih krajev. To je staroveško načelo, avstrijsko načelo, katero je med vojno izvajala stara Avstrija, ki je našim fantom zabranjevala čitati naše liste, pisma staršev 111 urugili. Toda pri odpiranju pisem se ne dogaja samo to, da izginejo pisma iz kuvert. Zgodii se jc tudi slučaj, da so nekemu vojaku tega polka izginili iz pisma trije dolarji, katere mu je poslala njegova sorodnica za poboljšek. Izginili so pri odpiranju pisem. To je ugotovljeno. (Medklic: Kdo je bil ta vojak?) To se je zgodilo vojaku Francetu Peče iz Ribnice na Dolenjskem.
Glede skrbi za varnost naših ianlov-vojakov je povedal gospod žebol v parlamentu to le: V naši armadi vidimo tudi premalo skrbi za varnost in zdravje vojakov. Da se jim siaba in premalo I »rane. Slučaj Bitolj ali pa najnovejši slučaj Maribor nam kažeta, da naše vojno ministrstvo ne skrbi v pravi meri za varnost zdravja, za sigurnost naših vojakov. Vi čutite to saru na lastni koži, kar se je zgodilo v Bitolju, kar sc • zgodilo zadnje dni v Mariboru. Podrl se je strt:p petčlansko družino v dravski vojašnici. Vojaška uprav 1 je bila opozorjena, naj ta strop popravi, a ni nič storila v to svrlio. V Mariboru se je v dravski vojašnici dne 19. aprila t. 1. ob 3. uri zjutraj zrušil strop na petčlansko družino, ki se ima zahvaliti le čudnemu slučaju, da so prišli ljudje zraven, ki so oteli to rodbino, ki bi bila drugače vsled malomarnosti vojaške uprave poginila pod razvalinami. Tako skrbi vojaška uprava za varnost življenja posameznikov.
Pritožb vojakov katoličanov se je dotaknil gospod poslanec Žebot v zbornici in povedal gospodu vojnemu ministru: Kot katoliški Slovenci pa moramo povdariti tudi to, da se naši vojaki opetovano pritožujejo, da jim predstojniki ne dovoljujejo, da bi praznovali katoliške praznike. Kadar so pravoslavni prazniki, jih morajo praznovati, a kadar so katoliški, jih ne smejo. Naši vojaki tudi nimajo prilike, da bi šli k svojemu bogoslužju in vršili svojo versko dolžnost. To je rakrana v naši armadi, to je sistem, ki zasluži popolno grajo. Naša sveta dolžnost in pravica je, da kol zastopniki ljudstva branimo naše sinove. Da vam in vladi predočim našo bol, našo zahtevo: Naši fantje-vojaki niso nobeni sužnji, ne sme se jih pretepati, ne sramotiti. Ne trpimo, da bi gladovali, da bi se jih zasramovalo, če so Slovenci in katoličani. Vsega tega ne trpimo in ne bomo trpeli. (Ugovori ministra Puelja in Kukovca).
Zakaj ne uspejo naši poslanci s svojimi pritožbami pri vojnem ministru? Iz zgoraj navedenih notic lahko izprevidi vsakdo, da je naslikal poslanec Žebot v zbornici resnično trpljenje naših fantov-vojakov. Na interpelacijo naših poslancev bi se bil vojni minister tudi udal in odpravil rakrane v naši armadi, a so to preprečili slovenski demokrati in samostojneži, Demokrat-je in slabostojneži so se bali, da bi naš klub žel uspeh, pa so našuntali Srbijance, da so pri govorih poslancev Žebota in Brodarja razbijali, kričali in razsajali, pred-bacivali našim, da ni res, da bi se godilo našim fantom tako, kot slikajo njih usodo naši poslanci. Starši in fantje-vojaki lahko sami presodijo, koliko ljubezni imajo do njih slov. demokratje in samostojne izdajice. Zadevo, kako so samostojni šuntali Srbijance proti našim poslancem, ki so zahtevali zboljšanje žalostne usode naših fantov-vojakov, še bomo natančneje opisali prihodnjič.
Gospodarstvo,
Kapitalistična „Viniria" v Ptuju.
Ona sicer pravi, da je delniška družba vinogradnikov. Boljše bi pa bilo, ako bi rekla, da je delniška družba za izkoriščanje vinogradnikov. Do danes še namreč ni dokazano, da bi banke in delniške družbe bile prijateljice kmetskega ljudstva in revnejših slojev. Pač pa opažamo vsepovsod, da se banke in akcijske družbe vsesavajo kakor deteljna predenica (grinta) v narodno gospodarstvo in da kot pravi paraziti živijo od pridelkov kmetskih rok in da se hranijo od kmetskih žuljev. Pogubonosni upliv kapitalizma se opaža na vseh koncih in krajih naše države. Poglejmo si samo položaj na šega žitnega trga, kjer banke in velekapitalistične družbe pokupijo ob času žetve vso razpoložljivo blago in ga potem prodajajo po ogromnih cenah. Poljedelec ali kmet nima od svojih pridelkov nobene koristi, čeravno je 011 oral, on sejal, on trepetal pred vsakim hudournim oblakom, čeravno je on žel in mlatil. Trpijo pa tudi vsi tisti, ki morajo žito, moko kupovati. To so razni sloji našega naroda: državni uradniki, učitelji, fabriški delavci, viničarj td.i Oni morajo to blago drago plačevati, razlika med kupno in prodajno ceno, dobiček, pa ostane banki, akcijski družbi. Da ima Jugoslavija kot agrarna država tako neznosno visoke žitne cene, je v prvi vrsti kriva špekulacija bank in akcijskih družb.
Slovenski kmetski vinogradniki še do danes niso občutili blagodara vinarskih akcijskih družb in delovanja bank na tem polju. Ptujska «Vinaria« hoče začeti. Gnezdo si je dobro izbrala. Ležeča med slovenskimi, haloškimi in ljutomerskimi goricami misli, da bode v kapitalistični ljubezni objela vse vinogradnike. Pa ne bo šlo. Naši vinogradniki nočejo iti v nastavljeno kapitalistično past, čeravno je «Vinaria« poslala svoje prospekte vsem denarnim zavodom Slovenije. Vsi vedo, da je vsako kapitalistično podjetje zmožno na podla gi svojih milijonov («Vinaria« zviša svoj kapital iia 10
milijonov kron),da nakupi ob času bratve in tudi pozneje velike množine mošta ali vina po najnižji ceni od revnih in najrevnejših vinogradnikov, ki rabijo brez-, pogojno denar za ^om ¿.ivlj-ijo I:i plačevanje davkov, V velikih sodih in kleteh se potem to vino pod nadzorstvom kapitalističnih državnih vinarskih strokovnjakov sezori in tvori konkurenčno maso napram drugim vinom. Vsled cenega nakupa pa se bodo cene ostalih vin stalno pritiskale k tlom, in posameznim vinogradnikom ne bo več mogoče konkuriratii z milijonskim kapiia-lom.«Vinaria« bo seveda tudi nastavila cel roj vinskih agentov. Ti bodo hodili od krin. rji do krčmarja, od trgovca do trgovca ter mu ponujali svoje 1 na podlagi prinesenih vzorcev. Tako se bo polagoma zgodilo da bodo začeli izostajati kupci naših. vin. Do sedaj so prišli trgovci in krčmarji na deželo, na kmete, kakor smo dejali, in so tukaj kupovali po dnevnih cenah direktno od vinogradnikov. Odslej bo drugače, ako anta -dajo milijoni. Postali bomo hlapci kapitala.
Edino sredstvo, da se rešimo kapitalističnih kag, so kmetske zadruge. Kakor smo se pred 30 leti rešil po tom naših kmetskih posojilnic raznih oderuhov, tako
morair se,. aj potom gospodarskih zadrug rešiti Lz-mozgava\v 1 po kapitalu delniških družb. Boj ne bodi več tako težek, kakor nel. ¡:ij, ker že imamo mogočno ( anizacijo — Zadružne Zvezo v Ljubljani in GWwi Zadružni Savez v Beogradu.
Kmeti'ka podružnica Maribor in okoliš ima v ¡nedeljo, dne 14. i. m., v učni dvorani vinarske in sadjarske šole občni zbor z naslednjim v oredom: 1. Poročilo načelnikovo. 2.Pregledovanje računa. 3. Volitev novega odbora. 4. Volitev delegatov za občni zLor Kmetijske družbe. 5. Predlogi za delokrog podružnice in za glavno skupščino. 6. Poučno ogledovanje vinarske in sadjarske šole. Začetek ob 9. mi. Vsi udje podružnice se nujtto vabijo, da se udeleže zborovanja. Nima samo podružnica dolžnosti do članov, imajo jih tudi ti-le do podružnice; ena izmed njih je, da se odzovejo, kadar jih odbor vabi. — Odbor.
Prvi plemenski sejm za bike v Št. Jurju ob jnž. železnici se je vršil dne 19, aprila 1922. Prignalo se je skupno 21 bikov in sicer v starosti 3—6 let, 11 v starosti 1 en četrt do 2 let in 5 pod enim letom, število dogona je z ozirom aa posledice suše bilo zadovoljivo. Kakovost bikov je bila v splošnem dobra, nekaterih posestnikov (Mastnak, Frece, Rozman, Ocvirk) se lahko klasificirajo s prav dobro. Ven-; dar bo pa v prihodnjosti treba še dosti dela za izjedna-. čenje tipa. Na tem plemenskem sejmu se je nakupilo za lanskoletne prošnjike pri Kmetijski družbi 7 plemenskih bikov. Cene so se ravnale po kakovosti in pokolenju in so bile povprečno 10—15 odstotkov višje kakor so sedanje običajne mesarske cene. Najvišja kupna cena je bila 15 tisoč 600 kron, najnižja pa 7500 kron. To prireditev, ki je prva v Sloveniji, je obiskalo veliko število interesentov iu kupcev iz vseh okrajev, kjer se redi pšenično-sivo govedo. Če bi bilo zadosti pripravnega materijala, bi se bilo lahko sklenilo vsaj še petkrat toliko kupčij kakor se je. Iz tega se jasno kaže, da so take prireditve v prihodnjosti za našo živinorejo velikega pomena. Vsekakor je napravljen prvi korak in upati je, da bo pri drugi prireditvi prihodnjo pomlad zadostno materijala na razpolago. Prijetno iznena-deni smo bili nad prostovoljnim prigonom krav in letic; obiskovalci so s tem dobili verno sliko kravjega materijala. To delo je organiziral živinorejski odsek kmetijske podružnice v Št. Jurju ob juž. žel. Prignanih je bilo 54 krav in 17 telic. Splošen vtis je bil, da je podlaga za vzrejo dobrih bičkov primerna. Živinorejski nadzornik Zidanšek je imel kratek pouk o nadaljnem delu. Priporočal je, da izbira živinorejski odsek najboljše molznice, jih zaznamenuje ia vpiše v matično knjigo; potomci od teh odbranih živali naj se redijo vsi za pleme. Za te krave naj se odbereje najboljši biki. Uvede naj se poskusna molža in gospodinje naj se ne ustrašijo, vsakih 14 dni zmeriti mleko od vsake krave in to v mlečni zapisnik zapisati. Le tedaj, ko bomo imeli o pokolenju vzrejenih bikov zanesljivih podatkov, smemo računati, da bo kupec zadovoljen in bo rad segel glo-beje v žep. Solidno in vstrajno delo se povsod ceni, tu,di tukaj bo in mora prinesti uspeha. H koncu so se razdelile nagrade, ki jih je dovolila pokrajinska uprava, oddelek z» kmetijstvo v Ljubljani za dobro vzrejo bikov in sicer štiri po 200 dinarjev in dve po 100 dinarjev. S to prireditvijo je napravljen prvi korak k osamosvojitvi glede nabave plemenskih bikov. Je to še le začetek. Živinorejci, ne ustrašite se zgoraj začrtanega dela; zavest, da delamo za pravi notranji napredek naše mlade domovine, naj nam bo zveada-vodnica.
Živinska kuga v naših obmejnih državah. V naših sosednih državah, kot v Madžarski, zlasti v Rumuni^i je začela v zadnjih tednih razsajati goveja kuga, ki je 1 teh državah povzročila že milijonsko škodo. Uvoz živine iz Madžarske in Rumunije v našo državo je začasno prepovedan.
Na svinjski sejm v Maribor dne 28. aprila 1022 se je pripeljalo 135 svinj in dva kozliča. Cene so bile sledeče: Mladi prašiči 5—6 tednov stari 400—600 K, 7—* tednov stari 600—900 K, 3-4 mescev stari 1000—1100 kron, 4—6 mescev stari 1300—1400 K, S—10 mescev stari 1500—1600 K. Pol pitane mrtve teže 1 gk 65 kron, plemenske, 1 leto stare komad 2000—2100 K. lvozliii komad 220 K.
Uporaba umetnih gnojil
(Nadaljevanje).
Kalijeva ometna gnojila.
Kalijeve sob se kopljejo v Nemčiji ln sicer v Meklan buršekm, Thuringiji in drugih krajih 200—700 metrov pod zemljo. Koplje se ta zelo različne soli, v glavnem pa kaf-nit, Carnalit in Silvinit.
Kako izgledajo? Vse te soli imajo podobo dobelozrno-te sob, večkrat umazanobele barve, včasih tudi rdečkasto ali rjavkasto. Na zraku vsrkavajo vlago in se strdijo. Zato se morajo shranjevati le na zelo stihih prostorih, sicer postanejo trde kot kamen.
f

" a afe a».
SLOVENSKI GOSPODAR
1—"""	■ •	maf» »22.
7
Kajnit.
Na|seč se Je pri nas uporabilo tega umetnega gnojila (traven Tomaževe žlindre. Vsebuje povprečno 12 odstotkov tuiltja. Sestoji iz klorovoga kalija in žveplenokisle ma-jgaezije. Kalij v njem je v večji množini vode topljiv.
Kako deluje? Deluje precej hitro, a tudi dalje ča-Jsa, ker ga zemlja razven močno peščene, dobro drži.
Cas gnojenja? Na travnikih se vporablja že v jeleni aH zgodaj spomlagi. Na njivah ga moramo trositi precej časa pred setvijo, ker vpliva velika množina klora '-tabo na kaljivost in dokler se isti nahaja še v zgornjem tóela zemlje tudi postaja zemlja skorjasta in se pogostoma Kako strdl, da je kalčeku težko prodreti na dan.
Na kakšni zemlji? Vse lahke, humozne in močar *ae zemlje so revne na kaliju in poplačajo kalijevo gnojenje íxvanredno. Težje zemlje imajo pogosto dovolj kalija, vendar se tndi tam gnojenje s kalijem dobro pozna.
Kakšnim rastlinam? V splošnem so vse rast-'iine hvaležne za kalijevo gnojenje! So pa gotove vrste rastlin kol n. pr. vse zeljnate vrste, krompir, sočivje, detelje š ntravniške rastline. Izmed žit najbolj rž in ječmen. Vinska trta in tobak se s kajnitom ne smeta gnojiti, ker imata 'xa tem slab okus. Tudi ajdo ne gnojimo s kajnitom, ker ga V&e moremo trositi dalje časa pred setvijo.
V	kakšni množini? Uporabi se ga toliko, da pri-
na 1 hektar to je 10.000 kv. metrov 30—100 kg čistega
¿alija. Torej kajnita 3—8 stotov, kalijeve soli 10. odstot. Carnalit in Silvinit se pri nas sploh ne uporabljata.
i.."™................ 40 odstotna kalijeva sol.
To sol uporabljamo pri nas največ, ker pride radi drage prevožnje 1 kg kalija tukaj najceneje, ker 100 kg odgo-rarja 300 kg kajnita. Pripravljajo se v tovarnah iz kalijevih izkopa vin, mnogokje se najdejo že tudi v rudnikih Tisotao procentne soli.
V	kakšnih slučajih je boljše rabiti 40 odstotno kalijevo sol kot kajnit? 1. Vsled visokih prevoznih stroškov, kot že omenjeno. 2. Pri tobaku, vinski trti in krompirju je boljše rabiti kalijevo sol. 3. Pri .ežkih zemljah, ker ne postanejo tako skorjaste. 4. Če se
. kalij rabi tik pred setvijo, ker ne ovira tako kaljenja.
Imamo pa še eno vrsto in sicer žveplenokisli kalij z ¡43—52 odstot. kalija, ki se pa pri nas malo uporablja.
Fosforna umetna gnojila, i Superfosfat Superfosfat se napravlja iz minera-iij, ki so bogate na fosforokislem apnu v prvi vrsti iz n-anera&ja fosforit in kosti. Foslorit se koplje v bližini IL.ütticha v Belgiji, ob Sommi, v Karolini in Floridi vArae--iki, pri Ambergu na Bavarskem, na Jamajskem otočju itd. Oporabljajo se nadalje človeške (na nekdanjih Napoleonovih bojiščih so se v to svrho nabirale kosti) in živalske ¿osti, kostno oglje iin pepel, ker so bogate na fosforokis-Sesm apnu. Fosforiti, oz. kosti se polivajo z žvepleno kislino hi se pripravlja tako težko razstopna fosforova kislina v lahko razstopno. Superfosfat je zelo različno barven, največ svetlo, do temnorujav. Ne sme biti preveč mazav, <¡3a se da trositi. Fosforna kislina v njem je vodorazstopna.
Kako deluje? Deluje naglo, zemlja fosforno kislino r.cčno vpije in jo, razven peščene, tudi drži.
Kedaj uporabljati? Uporablja se navadno s setvijo in se najbolje podbrana.
Na kakšni zemlji? Hvaležna zanj je vsaka zemlja, najbolj težja, ker tam kostna moka in Tomaževa žlin-¡Jra zelo počasi učinkujejo.
Kakšnim rastlinam? Vse rastline so zanj zelo hvaležne, najbolj pa take, ki imajo kratko odmerjen čas za rasi, in to so: repa, ajda itd.
¡V kakšni množini Imamo 16—18 odstotne super-"csfate. Mineralni (rudninski) superfosfat je 16odstoten, ko-&Mi pa navadno 18odstotni. Rabi se ga kakor kalije, da pri-fle ©d 25 do 10 kg fosforne kisline na 1 ha. Torej 2 do 6 stotov.
Tomaževa žlindra.
Napravlja se iz žlindre, ki preostane pri napravi želela in jekla in je to napravljanje izumil Anglež Thomas 1. 1S76 in se zato po njem imenuje. Njegova iznajdba je omo-
gočila napravo železa tndi iz močno fosfornih železnih rud, katere prej ni bilo mogoče uporabljati.
(Dalje prihodnjič.)
Žitne cene v Vojvodini so bile zadnje dni sledeče: pšenica 1650 K, koruza 1120 K in oves 1170 K.
Poročilo Hmelj, društva za Slovenijo o stanju hmelj skih nasadov. Žalec v Sav. dolini, dne 1. maja 1922. Skrajno neugodno vreme meseca marca in aprila je zdatno oviralo vsa dela v hmeljiščih. Le s skrajno silo se je izvršila rez in postavljanje drogov še ni končano. V obče se lahko reče, da je rastlinska korenika dobro prezimila; pri odkopavanju so se letos našli že izgotovljeni eksemplarji limeljskega kebra — phinthus porcatus — kar je izvanredno hitro; morda je to dej ■ stvo povzročila lanska suša. Kupčija počiva popolnoma. Le nekaj zanimanja za stari hmelj je bilo nekaj dni.
Izvoz našega lesa leta 1920. V letu 1920 smo izvozili iz naše države raznovrstnega lesa, skorje, oglja, smole itd. v vrednosti 396 milijonov dinarjev. V Italijo smo iz važali lesa, katerega vrednost je znašala 279 milijonov dinarjev. V istem letu se je uvozilo v našo državo lesa v vrednosti 28 milijonov dinarjev.
Izvoz našega lesa v Egipt. Po poročilih iz Egipta je postal izvoz našega lesa v Egipt zopet zelo živahen ter je že večji, kakor je bil pred vojno. Svojčas je imela Rusija na lesnem trgu v Egiptu glavno besedo, zatem je pa prišla bivša Avstro-Ogrska, nadalje Bosna. Že za časa svetovne vojne je prenehal uvoz lesa iz Rusije v Egipt, istotako iz Avstro-Ogrske. Sedaj pa izvaža Bosna zelo veliko lesa ne samo v Egipt, ampak tudi v druge države ob Sredozemskem morju. V novejšem času je postal les iz Švedske zelo nevaren tekmec. Skoro 60 odstotkov vsega lesa pride sedaj iz švedske. Tudi Rumunija se je začela zelo zanimati za lesni trg v Egiptu. Iz Jugoslavije pride v Egipt in v druge države ob Sredozemskem morju več kakor 10 odstotkov vsega lesa. Izvoz našega lesa znaša letno okrog 571.000 kubičnih metrov sortira-nega blaga. Tudi je popraševanje po okroglem lesu postalo v novejšem času zlasti v Egiptu, Grčiji in južni I-taliji zelo živahno. Naš les gre pred vsem v Aleksandri-jo, Kahiro in v Port Said. V Port Saidu je bila nedavno ustanovljena posebna trgovska agentura za Jugoslavijo. Vodja te trgovske agenture je veleindustrijec Voj-vodič.
Lesne cene v Italiji. V Trstu so cene za les, ki se izvaža v Italijo, sledeče: Jelkiua debla 175 do 210 lir za ku bični meter, deske iz jelke 280 do 320 lir in sicer za prvovrstno kakovost, za drugovrstno 180 do 2C0 lir, me-cesnova debla 220 do 245, mecesnove deske sortirane 355 do 395, topolova debla 120 do 135 lir, deske iz topo-lovine 235 do 275, deske bukov les 310 do 375 lir, bukove deske za pohištvo 395 do 445, hrastove deske 795 do 950, deske iz orehovega lesa 600 do 1185 lir, deske iz ko-
stanjevega lesa 300 do 320 lir za kubični meter.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane W6~28! francoski frank stane 23.60—24.40 naših kron. Za lfli( avstrijskih kron je plačati 3.24—3.30, za 100 čehosl«. vaških kron 504—524, za 100 nemških mark 96—100 ® za sto laških lir 13.52 jugoslovanskih kron. V Curiht znaša vrednost naše krone 1.87 centima. (1 centiin je i vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krov ostala nespremenjena.
ÖopisL
Savci pri Sv. Tomažu. V naši vaški kapeli smo imeli zvon od dne 7. 11. 1901, pa nam ga je vojska odpeljalo. Pa naši navdušeni vaščani za božjo čast so lansko leto na.
ročili drugega. Posnemanja vredno! Ko smo dne 30. 10. 1921 spravili v zvonik vaške kapele novi zvon, ni nihč* mislil, da bi dosedaj že spremljal ta zvon tri mrliče k po. grebu. Dne 12. svečana t. 1. smo spremljali Marijo Kekec, p. d. Nacovo Mico, staro 94 let, bila je dobra ženica in pri. <ina soseda. Dne 12. aprila t. 1. pa edinega kovača v obči. ni, Franca Munda, p. d. Gregorovega kovača, 51 let star, bil je zelo priljubljen vsem daleč po župniji, kajti vsakem« je rad pomagal v vseh slučajih, posebno pri živini (konjih pri bolezni). Bil je 20 let občinski odbornik ter odbornik krajevnega šolskega sveta. Pokojni prej sam ni mislil, ka. ko so ga ljudje radi imeli, pa to je pokazal njegov pogreb. Ravno ob tem pogrebu smo tudi sprevodih na pokopališč» petletno hčerkico Marijo, Antona in Terezije Grašič iz Sa. vec št 13.
Celje. Izobraževalno društvo v Celju priredi v nedeljo, dne 7. maja 1922 v veliki dvorani Narodnega doma v Celju ob 4, uri popoldne gledališko igro «Revček Andrejček«.
Vojnik. Tukajšnji dimnikar Kovačič je naenkrat postal velik politik S sajami se ne bi rad pečal, ker so preveč — črne. Kadar gre po »svojem kšeftu«, vzame seboj nekaj številk celjskega protikatoliškega lista »Nova vas«"in dela po hišah, kjer pometa, reklamo za ta srbski list, kakor kak žid za svojo robo. Pregovor pravi: čevljar naj ostat» pri kopitu, dimnikar pa pri sajah, sicer se zna še bolj ume-zati in opeči!
Št. Jošt na Kozjaku. Prireditev, ki jo je priredil šnji moški odsek Bralnega društva v Dobrni, se je vrš: v znamenju vstajenja. Kakor je v naravi solnce prodrle temne oblake in vdihnilo novo življerie naši zemlji, take nekako se je zganilo tudi ne le v naših dušah, ampak tudi v naših srcih v teh dneh. Solnce izobrazbe je klicalo speče moči in sile v življenje. Veliko je že bilo zanimanje za našo drugo prireditev, da so prišli dragi gostje še celo iz št Janža in Št Florijana. Vstopnice so bile takoj vse razprodane, prostori župnijskega gospodarskega poslopja so btt popolnoma zasedeni. Kakor so možje in fantje v drugi u> prizoritvi igre »Pravica se je izkazala«, pokazali v sigurnem nastopu mnogo nadar jenosti in napredka, tako so na6 tudi fantje in možje v igri »Krčmar pri zvitem rogu« pri prvem nastopu že navdali z velikim veseljem in upanje«. Krčmar se nam je res smilil, ko so ga premeteni zlikovd
Y<Th! ! ¿i a» občni zbor H?a-V UlMiO {¡iloice in posojil- j n!ce, r. x. z o. s. v D/svogradu, ki se i>o vriil t četrtek, dne 18. icsja t. I. ob 1. uri popoldne v po«ojil- j ničnih proi.orib v Dratogicda 90 sled*čem reda: 1. ¿¡.tanje tapisaika : o zsdajem občnem zbora. 2. Poro-, £Ua tafelsVa in n&d»oistTa. 8. i Oiobrenje ratanskem zftkljačka za 1. 1931 in ratdelitev čistega doalčk». 4. Voliier nafslstra in ntdzirst?«. 6. Slučajnosti, — j Opomb«. Abo bi zbor ob 1. uri ce b'l eklesčea, se vrSi ob 2, ari dragi zbor, ki sklep», ne oziraje ep n» ž te rilo navzočih čUncv Odbar.	P4J
i-Jnfir»« »radaja starosti želi voditi gjnjodifijstvo na večjem posesten, n» žapsfji, ali pri družini brez žensk Nulor pod ¡,'3ospodin«tfo" poStnolsžsie Limbnš pri Mat bora.	880
Prodata 86 «Ki
Popolno ZJf,"oblije pr!
ku ji
Maribora.
i Trgovski ÄLpä!
Franc Mah en
iskuštni vcdajafkl mojster Trnov!}« pri Celja p-evzame vsakovrstna dela kakor: kopanj« i a betonlranje vodnj&kev, popisnla »postajanj« vsakovrstnih «nslk a* roini ali motorci pogin, poprarilo motorjev In pol|«d»l»kb štroj«v pod jamstvom m zalega sesali. ISJea znto *'T0' ko eaejis utatea is poitese hiie, bistre give, koisrjra in cad *'5. lsi surera	l - B 8 H
1—i S 9' be u» tirdko «akw I. Vitja* j Msrlhar, Fr»nkopano»a 1. »J-
Viso feo breja
d»j: Na 'Iot t np»ri.
ar»ra
na pva-9«
kupite manufakturno blago (češko). — Velika razprodaja ostankov
m ■ w mSKaSKi'''*'. •»	»i v '" . ilfnpn ^dattSMM'
na Grajskem trgu st1, Maribor.
3as M® zamudite la usodne prilike! i-3
1.5. maje» t flot;ia Semiču ob Bari,
tU
v. : 10 K-: ■ j-	■ •
t
Vsem sorodnikom, prijateljem in znancem javljamo tužno vest, da je gospod
M. J. HiR.IT _
šolski ravnatelj v pokoju, častni član «Zaveza», častni občan občine
Krčevina pri Mariboru L t. d, v torek, dne 2. maja 1922 ob pol 20, uri po kratki in mučni bolezni v 78. letu svoje starosti večno v Gospodu zaspal.
Pogreb se vrši v petek, ob pol 15. uri iz mrtvašnice mestnega pokopališča na Pcbrežju.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 6. t. m. v frančiškanski cerkvi. ^ Karel, stavb tehnik,	Ana Narat, roj. Meiko.
Anton, učitelj,	Angela Nerat, roj. Farčn kova
Marko, trgovec,	Ana Ne-at, roj. V dmajer.
Mirko, operni pevec,	Mir"nk?$ Nerat, roj. Novak.
Jože, trgovec,	Loik<t Nerat, roj. Jenko,
sinovi.	sinahe,
bratje, sestra, vritiki, vnukinje, nečaki, nečakinje.
romi
dvaiajitletnl kravi. Staojko. Maribor Ciril Metodova alisa 13,	»81
Pridnega ^¡^
proti primerni p!a3i trgnse Dv vorin Tombab St Vid pri Ptajn 827
Učenec h ^¿^
jri J. Senekorič slikar ia plesku Vojalaiika ul. 6. Maribor. 889
Posestvo !K^iiHotelskasiriak5;.Ts
7 cra?0T, «adoBOBcsik, njive, gszi, ' g)»podarsko poslopji, posebej hlev
i z» fovejo živino tn sviaje, ptoda	„ , . , ..
i Alojz Gselmtn, Roš.ioh Ouiiajski ¡i fAllll tli OH ^V1'!1' ; jarek št. t»8.	rt2S „ fUl 1 »«tv Ribmo.
' '	na Poicrja, rej tidr. s ksjic. t,ar
ms evoj redoi občil zbar v neSeljo dae U. m»jt 1924 o> ti. ari » ; yOiO;iln?iki p:3»ra! s »iedeiin- dae j vaia lidoai: I. Č tssja ta ol'bres-}b zapitnika o sadajem obSoeia sborn 3. Poioiiio naielutr* in nadeorstva. 3. Potrjen)« iaiaaik»(» k* iljulfc; ta 1. 1931, 4. Poročilo o lavrieai re?iz'ji. 6. Volitiv B»d zantra. 6. ?la(8jaoitl. C,s bi t» fObiaf «bor ob ns^Ofed*-)«» č*ia j ne bil sklepčen, se vrii pol ure j poiaej« v iste in prostora i a i litim datvnim redim drag o!»},/ ibor, ki ime sklepati breijogijjs. Na čelstro.	'	881
! Na pr daj '¿TV™.
'lonia Tiri'äso pri Rogttoa, » j podjetnike d bar dokodec, polžu sa FVaBC A rtič, ptmufnii j jbovti kt 17. 8v. Rak, ob «Sotii tt\
! Posestvo TK
j| vinograd, »jive, travniki, lej »»-doaosaik čez 800 «adoaosaii dieses, sova hi&a, gospodar k a posivil in preia, « vso premičnina in živino s« proda Tržaška cesta 68 Mtribor.	822
IT A Avi ao P°St*Be druži je U ^ÜUtJt- se „ptejma T trgovini Mllsi Jelenko Ltjtsrs.ierg 2 tO Marikn.	82«
ANDREI OSET
MM, Alolsaiifora e. 51,
Telefon Ste t. 88.
trgovina sena, slame, krompirja, z dr vami, fi-žole, in drugimi dežeL pridelki. Brzojav. naslov: Andrej Oset. 1—5 340
Bnovprež8ttk^
Vpr*5» se Marioar Karoika cei» ¡štev. fl«.	8«
Hrastovi
> sola, sa prodaj«. Iitstaík Viake Wind'», RriÖ» hii št. 81. 8 J¡
\ .•»-«• a pshlitro iz üisategi 11 " Y " leä», not 2 postelji, ¡
offlkri, 2 piüoíoi mizici, 1 na»-vaínik ta proda. Vodiikor tn t
leio tfarlbor.	Si)
,tero,t 14 ,et» f UCÖIit<a ¡Ji Íaíti tewlje ¿>
komnoklesarekt n pcdabariki
bbrd, eprtijme takoj pod ngadoi»
pigjj!, Jakob Q;loM4, yodob»'
in k les t r v Ljatomeru, 1—8 84'
Izobraženo ŽS'™*
eamotao, manjie iapjiHe za ga
s;odin!o, ali pa h blagi, staraji gospodi na dežil« za oporo. St slo? nprari Biov. Gospodarja, tli
Prostovoljna
Kaaanlca priredi v nadeijo das 7. maia 1922 ob 8 ari popalda« v gostilni Sekerag v Kaaaiti spo m'» 'sisko veielieo z z rzzliSnisi! Zftbivjhiai kakor: ribolov, rssai 1 stori i. t d. ?»ak, kit-rf bočs eno dobro kapljica poskusiti U se na ta d»a prar dobri» zabavati, oaj sc pod» v Katr nico. Za dobr« jedilo je preskrbljeno 6iiti dobiček te pririditve se porabi sa r.a-baro rtmik poiaraib prediaetsr.

ZAHVALA.
Za izkazano sožalje ob sxrti našega nepozabnega pokojnika se najiskrenejše zahvaljuje
žalujoča rodbina Kolarič.
Središče ob Dravi, dne 30. aprila 1922.
1


Jako namazali in obrili. Vsi so svoje vloge dobro rešili; a kar je pa glavno, vsi imajo veselje in požrtvovalnost za dobro izobrazbo in pošteno zabavo. Mnogo talentov je skri tih in še ne dvignjenih, a vi možje in fantje jih moratj dvigniti sami z branjem krščanskih časnikov in s sličnimi prireditvami. Um se vam je bistril, pogum utrdil, srce u-blažilo. Zato pa le korajžo in šnajd tudi zanaprej!
Razne novice.
Za kratek čas: Ivanček (jurist v ječi): »Ha, ha, mislili go, da pridem pred porotnike in bogvedi, kako veliko skledo kaše da bom dobil za pihati. Pa ni jim steklo.« — Čili-ka (s kratko kitico, ki je Ivanu ravnokar prinesla v ječo ku hanega vinčka): »To bi bilo lepo, da bi nas eden, ki se je toliko trudil za demokrate, bil sojen kot kak klerikalec! Ti moj dragec, tega nikdar, in če bi se ti tudi še bolj posrečila tatvina, kakor se ti je. Večno sem tvoja ljubica . . .«
Vrednost koruzne slame. V budimpeštanski akademiji znanosti je imel vseučiliščni profesor velezanimivo predavanje, na katerem je dokazal, da se zamore izdelati iz ko-Uruzne slame 40 odstotkov ¡zbornega celuloza za izdelovanje papirja, nadalje 40 odstotkov sladkorne snovi za živinsko klajo in 5 odstotkov snovi za umetna gnojila. O tej iznajdbi poročajo zelo obširno vsi madžarski listi.
Otrpnjenje tilnika. Ta čudna in nevarna bolezen se je pojavila na Moravskem v taboriščih, v katerih so nastanjeni ruski begunci. Ta nalezljiva bolezen se zelo naglo razširja in je dosedaj že zahtevala štiri človeške žrtve. 117 oseb leži bolnih in ni upanja, da bi okrevale. Značilno je, da je ta človeška morilka posebno nevarna za — mlade Sjudi.
Meščanska vojna na Kitajskem. Po verodostojnih poročilih je izbruhnila na Kitajskem dolgo pričakovana meščanska vojna. Londonski list »Daily Mail« javlja prve spopade med četami protijaponskih voditeljev v osrednji Kitajski s četami generalnega guvernerja v Mandžuriji. — Železniška proga Peking—Šangaj je na nekaterih mestih neporabna.
Kralj vseh plavačev je Amerikanec John Weissmuller ki je dne 20. aprila t. 1. preplaval na hrbtu daljavo 150 jar-dov (1 jard je 0.914 m) v eni uri in 45 in pol minutah, kar se dosedaj še ni posrečilo nobenemu človeku, kajti dozdaj se je smatralo Angleža Spencerja za svetovnega mojstra v plavanju, a sedaj ga je prekosil Amerikanec kar za »celih — 30 sekund.
Kako krotijo v Angliji zverino. V Angliji se je dvignila burja ogorčenja proti dosedanjim načinom krotenja divjih živali. To divjaštvo v posameznih zverinjakih je prišlo na dnevni red celo v parlamentu (Anglija je pač kulturna država, kjer ne trpi ljudstvo nikakega divjaštva, pri nas pa mučijo politične krivce in celo popolnoma nedolžne ljudi po ječah, pretepa se jih z volovskimi Žilami, zbada pod nohte itd. toaa v našem »parlamentu« se nihče ne zgane radi obrane teh nesrečnežev pred divjaštvom režimskih pe tolizcev; op. ur.) in list »The Nation« (Narod) je priobčil
nov ptičev. Pri poletu je padalo blato od golobov gosto kot toča, a šum njih peruti je bil tako močen, kakor da bi se streljalo iz pušk. Kadar se spusti ta jata golobov na veje kakega gozda, prihitijo seljaki s koli- konji, puškami in napravijo silen pokol med ptiči. Ko so pobili ogromne množine golobov, priženejo v gozd svinje, da se nahranijo s ptičjim mesom. Golobi se spuščajo na zemljo v prostoru nekoliko 100 milj in polomijo veje, ki ne morejo zdržati tičje teže. Šum, ki ga napravlja taka jata, sega nekaj milj na daleč. Golobi se spuščajo na odpočitek samo na noč, pri svitu zore pa se dvigajo v zrak in zapustijo nesrečno mesto, kjer so jih na milijone pobili kmetje. Ko ljudje pobijejo golobe, drugi ne odletijo, ker zgubijo golobi v temi vsako orijentacijo in se radi tega tudi niti ne umaknejo z mesta, kjer jih čaka smrt.
Lisice napadle človeka. V Švicarskem kantonu Solo-thurn se je pred nedavno pripetil nenavaden slučaj. V mraku se je na kolesu peljal odrašen mož-delavec. Pred sabo opazi žival, katero je spoznal, da je bila odrašena lisica. Žival pa ni v tem slučaju pokazala, da beži pred človekom, marveč se je prav kmalu lotila kolesarja, da ga vrže s kolesa. Ker pa žival sama tega posla ni mogla iz-. vršiti, je začela lajati. Z lajanjem je privabila še tri druge
lisice. Z združenimi močmi so se sedaj lotile kolesar^ kajti vse štiri so ga začele besno napadati in ga grizti. be vsled prisotnosti duha in orjaške moči delavčeve s«
mu je z naporom vseh svojih sil posrečilo, se ubraniti pred združenimi napadalci, Katerim je le z veliko težavo ranjen in obgrizen na rokah in nogah ter z raztrgano oble» ko srečno ušel. Prišel je domov tako upehan, da več dni ni mogel na delo. Bržčas je sprememba vremena, kajti padlo je precej svežega snega, povzročila, da lisice niso* mogle dobiti dovolj hrane, vsled česar so se te živali, ki se sicer zelo boje človeka, spremenile v drzne ropaije.
«aaanagn^i»^	............imunim......mirni
Vsak pametno napravi kdor kupuje pri tvrdki Franc Mastek v Mariboru na Glav« nem trgu štev. 16. Kdor se še ni prepričal, naj ti na po»; zabi ogledati najbogatejše zaloge vsakovrstnega suk»», in platna in videl bo, da kupi res najceneje in najbolj«.
Opozarjamo na oglas na inseratni strani d«*
našnje številke, zadevajoč splošno znano veletrgovin« Miloša Oset, Maribor, Aleksandrova cesta 45, katera toplo priporočamo.
opise očividcev, ki so se sami prepričali, kako »zverinsko« postopajo v zverinjakih z živimi. Tako n. pr. je v Londonu neki krotitelj zbadal slona v najobčutljivejše dele telesa,
hoteč ga prisiliti, da se vleže na tla. Drugi krotitelj je svojega slona tako divjaško pretepal, da je slon padel v nezavest. Leve zbadajo v nos, žrelo itd. in »The Nation« dostavlja, »da so ljudje postali že odurneji nego zverine same.« Za krotitev zverin se uporablja biče iz kože nilskega konja, buzdovane, električne obroče in oklepe itd. Medveda učijo plesati na ta način, da mu podkurijo pod železno ploščo. Tigra krotijo tako, da ga obesijo za vrat visoko na vrv, ki se vrti okoli škripca; v trenutku, ko misli žival skočiti proti krotitelju, jo dvignejo visoko, dokler se ne omami. »Krotenje« ponavljajo tako dolgo, dokler ne napravijo iz ponosne zverine plaho, suženjsko senco. Ljudje, ki gledajo v zverinjakih te zdresirane živali, čestokrat ne pomiš-ijajo na peklenske muke, ki jih morajo zverine prestati, — predno so »usposobljene« za areno.
Ogromna jata golobov. V poletju in na jesen imajo potniki, ki potujejo po Severni Ameriki priliko, da opazujejo ogromne jate golobov, ki se podijo po zraka in kot silen veter gonijo pred seboj cele oblake. Učenjaka Wilson in Andobon sta nedavno poročala v krogu poslušalcev v Newyorku, da sta opazovala na obalah Ohija ogromno jato golobov, ki je obsegala 180 kvadratnih milj, v Jati je bilo približno 1 milijarda in še nekoliko sto milijo-
EPOT
koče, obraza vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las se morejo lamo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera priznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera:
«ELSA" lilijno mlečna milo najbolje blago, najfinejše «milo lepote»; 4 kosi z zamotom in poštnino 120 K,
„£LSA" obrazna pomada odstrani
vsako nečistost kože, solnčne pege, sajedance, nabore i. t. d., naredi kožo mdhko rožnato-belo in čisto; 2 porce-anasta lončka z zamotom in poštnino K 8o —.
„EISA" Tsnochina pomada za
rast las krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano o-fiivelost i. t d, 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštn. E 8o.
Prodajalci ako naročijo najmanj 12 kosov od enega predmeta dobijo popust v naravi.
na_nft . Lilijno mleko 24 K; Brkomazlo Kr.; najfinejši Hega if a£ilU • puder dr. Klugera v velikih originalnih škatuljah 40 K.; najfinejši Hega zobni prašek v patent škatljah 40 K.; puder za gospe v vrečicah 8 K.; zobni prašek v škatljah 12 K.; v "rečicah 8 K.; Sachet dišava za perilo 12 K; Schampon za lase 8 K.; rumenilo 12 listkov 48 K.; najfinejši parfem po 48 in 60 K.; Močna voda za lase 80 K. Za razne predmete se zamot in poštnina posebej računa.
EVGEN V. FELLER, lekarnar, Stubica don]a, Elsa trg 34!
Hrovaško.	2—20 74ib
ibsAft kornso in teuieaiko " *	gmiiico prodaja selo
po ceni Joiip Bosenberg, Maribor.
S—3	278
Na prodaj
brnini kamni Tsske velikosti, li broanl kamni la kose brnalt. Josip Piaaiua, Rogatec. 8 6 228
j Trapistovski siri
| vsak avrst-j eža s sa dj e |
| se dobi prvovrstno pri ♦
| Matija Lah-uf
| Maribor, Glavni trg 41
OBLEKOI
Pripre ste in finejše. Točno in solidno delo. Dobro blago. Ceneje kakor kjerkoli, samo pri:
ALOJZIJU ARBEITER Maribor, Dravska ulica št. 12. «-10	153
XIV A IIA;
za zvonove in kovine, poprej [l.a. 193 DENZELA SINO VI, MARIBOR Kopališka ulica 9, je zopet v obrata. — CERKVENE ZVONOVE. — Izdeluje surove litve v vseh kovinah in zlitvinah (bron, medenina, aluminij i.t.d.) — UMETNA LIVARNA reliefi, cerkveni svetilniki. — Vsa oprema za žgalmce, kletarstva, pivovarne, opreme za plin in vodovod, opreme za cevi, pipe za pivo, uteži iz medenine lastnega izdelka. Popravljalnica za briz-galne i. t. d. — — Inž. J. & H. Böhl.
Isitf hftfiafo za lastno uP°rabo in darila.
H93$l! UtfuGlC predmete v zlatu, srebru, nakitu, are, verižice, prstane, uhane, narokvice in krstne spominske obeske od raznih potrebščin
kaj iščete
Noben strup! Nobena kem. kisikova kislina, za zdravje zajamčen lsboren
namizni fcis
prodaja na debelo in na drobno najmodernejša avtomatična tovarna za kis (jesih)
FELIKS SCHMIDL
Maribor* Koroška c. 18
Vsaka gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, naj povsod sahteva le pristea SCHMIDLOV kis. 8-I0231
pri znani firmi SUTTNER po najniž-jih dnevnik cenah \ najlepšem modernem izdelku. Žlice, nože vilice in škarje, iepn« nože, doze za cigaret« in tobak, stroje za bri-ti, vžigalnike Ltd. vsebuje sijajni katalog s slikami od
Tmniike t mike H. SUTTNER, Ljubljana št. 992. Samo I dinar Vam je treba poslati za poštnino, ako žalite, da se Vam brezplačno in takoj pošlje veliki katalog.
Velika zaloga vsakovrstnih
verižic, prstanov, uhanov, jedilnega orodja i. t. d.
Vsa v to stroko spadajoča popravila izvršujem točno in po ceni
LOVRO STOJEČ upbp
MARIBOR, Jurčičeva ulica 3.
Radi prezidave in povečanje trgovine
f,"	vseh vrst sukna, platna in sploh vsega manufakturnega in modnega blaga se vrši pri tvrdki
FRANC fflASTEK na Glavnem fr$u šf. 16, Maribor.
Prodajalo se bo do 30 odstotkov pod fakti&no ceno.
O resnično znižanih cenah se lahk < vsak sam prepriča, ako si ogleda izložbe in bogato zalogo z nanovo ocenjenim blagom.
Vsakemu se svetuje naj ne odlaša z nakupom,^dokler je še bogata izbira.
Velika prriaja traja samo od t do 22. maja in sicer dopoldne od 8. do 12. ure in od 2. do 5. popoldne.
Se priporoča
FRANC MASTEK, manufaktuma in modna trgovina, Maribor, Glavni trg 16.

SHj»
1B. let star mciet w	. psKenlh tUrfcr.
i« t ntcjami tako) «prejme,
—i m M) itaaorkBje in ne t»; obleke ¿oir {¡uri BS*ai. Karti KiiblS nsnjar-Sr. ISBjttfS t Slo», gor. 3—8 ali
^latinske stekle-
1 »»boji ali toB «a« lUH&CJ ka^nje in plaSa najboljše 7. Ztauw, Maribor, Aiektaa&ora
•'«m, /itv H. Biietr. 8—B 282
Denarja kakor
liatfsi Bi ^aka uBluiijo
llStja trgovci, gostilničarji in vsakdo s nabiranjem (latinskih »teklenie, buteljk is dmglfe seveda srno gaašnik in «epoma njkljirih. Vsako množino odkopi ic piiča najbolje. F. Zinauer v Maribora, iJekiandrov» cest« t. II. edrtr. S—S 281
Velika izbera volnenih štofov za birmance od 180 K naprej, enako tudi dr. manufakturo se dobi
n najceneje pri is-if
le T^PIN
Maribor, Glavni trg 1?.
LES
stoječi in ležeči, kakor tadi
GOZDOVE
ter gozdna posestva kupuje — po najvišjih cenah —
mm* ob ran
električna žaga MARIBOR, Lošks ulica 15. Skladišče: Tattenbachovaul.
Pozor! Kmetovalci I Ponor!
Došla je modra galica In žveplo po ugodni ceni. Dospela so tudi sveža semena vrtna, travna in detelj» Igtotam se dobi tudi: krompir, ajda, moka, pristno bučno olje,
milo, petrolej, kava, riž i. t. d. Za obilen obisk se priporoča
Anton Milinik 3-10 m
CELJE, Glavni «pg S.
Trgovski učenec i
iz poštene klie os »prejme ati j JojIj Park»i, trgovina % ¡neiaaim t blagom, 8v. Jurij ob Warnlai.
2—'J	S19 '
Vrvi za zvonove!
feljabns dolžina in debelo it, kg 90 K m naročijo pri
Alojziju Gniušek, trgovec
«¡&ribor, Glavni trg 6. 2—8 283
Pozor! SEMENA Pozor 1
vseh vrst zanesljivo kaljiva ter prave voščene sveče, galico in vse špecerijsko blago najce-Jneje pri tvrdki	i_io 300
I. DEČKO, Celje, Slavni trg 10
tik farne cerkve (preje Milan Hoievc r)* podražil ca Ljubljanska cesta št. Istotam se kupi vosek, laneno seme ter sploh vsi deželni pridelki po najvišji dnevni ceni.
in na Loki poprej Rengo pri Ptnji
in izmenjava vse vrste žita, Mlin je na nove 2	popravljen, ter izdeluje tudi zdrob	48
K16B*IIle vse vrste zrnja po najvišji dnevni ceni
HI H A UD ORSSICH, PTUJ.
dur hoče im
prmrsine poljedelske sinje i» izborite orelne priprave kakor.
Lokomobile, mlatil-nice na parni pogon, sejalns in kosilne stroje, mlatilnice na vitel ali na ročni pogon.
■2; v;-
^iSt*
\gyjr
Raznovrstne pluge, brane, okopalnike in osipalnise, vitle, sla-moreznice, pumpe, re-poreznice, čistilnice, drobilne mline i. t. d.
aai pride pogledat ali naj piše na tovarniško zalogo
MJUMIMRATH*Bi
V St. Japjgss Jisž» ž&L
nama
-4k.	' ♦ ' ♦

■z-- x r
Na drebno!
Na debelo!
Poskusite
kupiti dobro surovo in žgano kavo, sladkor, vse vrste moke in riža, svinjsko mast, bučno in fino namizno olje, domačo slivovko, rum, fini špirit (vinski cvet), fini konjak, kekse, čokolado, kakao, orehe, bošniške češplje, sardine, Maggi v steklenicah in v kockah, sveče, razna čistila, barve za obleke, vinski kis, kisovo kislino, galico, žveplo, ličje (rafijo) in vse drugo špecerijsko in kolonijalno blago v trgovini
MILOŠ OSET, Maribor
Aleksandrova cesta 45, naspr. gl. kolodvoru.
Telefon it. 15.	i°s
Cene zmerne	Nstritli toinal
Ljudska
w
lMP»i »Belem ^ohi". Spetem* knuaÜR« vloye in jih obrestuje pc
oziroma
Ml ** ftofi * #1mm «hriga Pewp* daje m vkttJtA«, pereifc* ki mate»* — Kvttrje frfmk® kredite	BgMbtlni mmiL
SSg
• '"r--------nrn m milili» »«■■
S .'v>:,;i '¿arobitaammtam
ijerska ljudska posojilnica
■ea-wf«.'- jíiitkw. r.Tnr-L-^.-^---^
Itafesra, Šteto ulica štev.6,r.lzul
«i
tot« Qttjarm ntmtdne vlfeage po
m ve^e vloge pa po defovoru.
aere»'ilfHlMlBi'jiraifflWilMMMgB^^	j-.y.a,-y,--...
vatíífmiusmemmKeetm'i » IM»	»t, ■ vantav^vtamm:
Podružnica v Mariboru.
Začasno: Koroška cesta 1/1.— Telefon 311. — Brzoiavi: Gospobanka.
Centrala: Ljubljana. Podružnice: Djakovo, Sarajevo, Sombor, Split, Šibenik. Ekspozitura: Bled.
Interesna skupnost z Sveopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnico ▼ Karlovcu in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
• - i:
Kapital in rezerve skupno z afilijacijami čez K 50,_
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščeni prodajalec srečk državne razredne loterije. 581
Kmetovalci pozor!
Vseh vrst umetna gnojila po najnižjih cena k 6—1 o 99	ima vedno v zalogi
Tvrdka ANTON TONEJC in drug, Maribor, Tel J
„Koranif
rsinii, za pm
^najboljše sredstvo sedanjosti.
KORANIT je neomejeno trpežen. KORANIT tehta na 1 ms samo 12 kg. KORANIT ne odzebe in je nepremočljiv. KORANIT se ne lomi in ne trga, je elastičen. KORANIT je popolnoma siguren proti ognju. KORANITA vihar ne more odtrgati. KORANIT-strehe ni treba popravljati. KORANIT-streha je najcenejša, zato ker je KORANIT streha najbolj trpežna.
)Vsa pojasnila daje in proračune pošlje:
4 4 ^ Fran Hoteva
Žirovnica—Moste, Gorenjsko.
Glavni zastopnik <Koranita> za Slovenko.
UMU draJtroi
Otamrol sniriiüi Skdb Rrifeaj&ju
SDttS CMkpm	u