POGOVOR Z ELDO GREGORIČ-ROGELJ, PREDSEDNICO OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
Osnovne šole bi potrebovale več strokovne pomoči
Po triletnem presledku so delegati vseh treh zborovnaše občinske skupščine skupaj s četrtim zboroin — skupščino občinske izobraževalne skupnosti — na skupnem zascdanju spej spregovorili o položaju osnovnega šolslva in iyvajanju srednjega usmerjenega izobraževanja v obcini. Tudi lokrat so sprejtili vrsto sklepov, ki naj bi pripomogti k boljšemu dclu na "olah. Kot prvo v nizu drugih smo predsednicu našc skupščine občinske izobraževalne skupnosti Eldo Gre-gorič-Rogelj povprašali, v kolikšni meri smo uresničili stalLšča in dogovore, oblikovane na prvem skupncm zasedanju zborov leta 1982.
Pojasnila je:
Pred tremi leti sprejeta stališča in predlogi so bili v neki meri izvedeni, vcelotipane. Razlogjedeloma vob-jektivnih okoliščinah, deloma pa v neodzivnosti strokovnih institucij, ki naj bi pripomogle k realizaciji neka-terih nalog. Gre predvsem za Zavod za šolstvo, enoto Ljubljana, od kate-rega smo pričakovali strokovno so-delovanje in pomoč šolam, zlasti kar zadeva večji osip na posameznih osnovnih šolah. slabši učni uspeh in druge negativne pojave. Tu bi mo-rala osnovna šola skupaj z Zavodom analizirati vzroke in sproti spreje-mati ukrepe.
Ugotavljanje stanja enkrat na leto prek nekaterih kazalnikov dela šol ni dovolj za ocenitev te problematike, predvsem pa tudi ne zagotavlja izboljšanja stanja na tem področju. Delegati smo tudi večkrat opozorili na pomanjkljivo spremljanje dela šol s strani zavoda, saj njihovo poročilo ne daje pogleda v uresničevanje vzgojnih smotrov šole.
Katere pred tremi leti dogovorjene zadeve pa smo v tem obdobiu urcsni-ali?
Poleg vprašanja vsebinskih spre-memb v programe vzgojno-izobra-ževalnih organizacij tako z uvaja-
Elda Gregorič-Rogelj
njem novega programa življenja in dela osnovnih šol kot tudi z izvaja-njem zakona o srednjem usmerje-nem izobraževanju, smo v tem času izboljšali tudi kadrovsko strukturo pedagoških delavcev in dosegli boljše uspehc pri poklicni v^goji, te-snejše je bilo povezovanje osnovnih in srednjih šol z okoljem, zlasti z or-ganizacijami združenega dela. Zad-
nja leta smo v občini na področ ju šol-stva dosegli tudi boljše prostorske razmere, kar se odraža v zmanjšanju količnika izmcn. Tako smo se po možnostih za delo približali šolam v drugih ljubljanskih občinah.
Kljub temu pa bo (reba v šolskem letu 1985-86 pet oddelkov šolarjev iz OŠ II. grupe odredov v Novih Fuži-nah voziti k ponku na OŠ Ketteja in Murna.
V šolskem letu 1984-85 obiskuje devet centralnih osnovnih šol v naši občini in prav toliko podruž-ničnih šol 7884 učencev v 294 oddelkih. Prcd tremi leti je bUo oddelkov 260, učencev pa 7181.
V šolskem letu 1983-84 je 9,4 od-stotka šoloobveznih otrok iz naše občine (779 učencev) hodilo k pouku na šole v druge Ijubljanske občine.
Zavedamo se potrebnosti gradnje še ene osnovne šole v soseski Nove Fužine, kot tudi potrebe po telovad-nih in še nekaterih drugih dodatnih prostorih na posameznih šolah, ven-dar ne moremo trdneje opredeliti fi-nančnih virov za te investicije. Če naj iz sredstev, zbranih v interesni skup-nosti, ne financiramo novih naložb, se sprašujemo, kje najti potrebni denar in v kolikšni meri so cilji v naših planskih aktih realni.
Kakšne pa so razmere na obeh srednjili šolaha v naši občini?
Na obeh srednjih šolah, to je na Srednji šoli za elektroenergetiko in na Srednji šoli tiska in papirja, so se od ustanovitve do danes razmere te-meljito spremenile. V tem času so bile razrešene številne, kot na primer prostorske, organizacijske in ka-drovske težave, tako da sta šoli dose-
gli verifikacijo. Vobehšolahsomož-nosti za izvajanje programa sred-njega usmerjenega izobraževanja dokaj zadovoljiva, predvsem tudi opremljenost učilnic.
Že v poročilu, objavljenem v De-legatski tribuni, je bila omenjena slaba udeležba delegatov na sejah izobraževalnv skupnosti. Tudi na skupnem zasedanju vseh štirih zbo-rov je bila navzočnost delegatov te skupnosti na robu sklepčnosti. Kje so po vašem mnenju razlogi za to neza-nimanje?
Na začetku dela je bila udeležba boljša, zdaj ja se že nekaj časa sesta-jamo na meji sklepčnosti. Udeležba je boljša na zboru izvajalcev, slabša na zboru uporabnikov. Opažamo tudi, da se cela vrsta delegacij ne se-staja. Mislim, da se podobno dogaja tudi v drugih interesnih skupnostih. Če povem kar naravnost, je osnovni problem v tem, da velikokrat raz-pravljamo in odločamo o že naprej sprejetih odločitvah, kar je v pre-cejšnji meri tudi posledica omenje-nih materialnih možnosti.
Delegati iz krajevnih skupnosti, ki imajo za to področje posebne dele-gacije, so bolj delavni. Kot slabost pri delegatskem delovanju pa ugotav-ljamo, da delegati stališč. ki jih spre-jemajo v dclegaciji sisa. ne prenašajo v zadovoljivi meri na delegacije za zbor KS in potem tudi na sam zbor.
Delegati samoupravnih interesnih" skupnosti smo tudi preveč obreme-njeni s finančno problematiko, saj v teh razmerah ne moremo bistveno vplivati na navadno že naprej opre-deljene odločitve. Pri razpravah o strokovni problematiki vzgoje in izobraževanja, predvsem dela in živ-ljenja na šolah, pa je interesvečji. To se izraža tudi v pobudah in predlogih, kar je potrdila razprava na skupnem zasedanju.
DARJA JUVAN