GRADIVO IE AIA PODHOD OHRAIAIEGA ODDORA ZVEIE OORCEV IHRAIPOHRAIIAISHI MOZEI NOB HRANI
strsn
UVOD
1.	Pregled osnovnih podatkov o nerodnih herojih
Jugoslavije - posebno Slovenije ................ 1
2.	Narodni heroj Jože Gregorčič -Gorenje ........	9
3.	Narodni heroj Lojze Kebe -	Štefan .............. 16
4.	Ivan Bertoncelj	- Johan0. V	decembru	1941 ......	22
5.	Marjan Telatko;	Utrinki iz	Poljanskega punta ..	29
6.	Adolf Arigler -	Bodin; Sto	na enega	...........	33
7.	Prešernova brigada ............... 38
REDAKCIJSKI ODBORs
Franc Konobelj - Slovenko Ivan Bertoncelj - Johan Milan Žakelj - Žirovnik Smilje Gostiša Jože Varl Dušan Bavdek
predsednik
Slan
elan -
elan
elan
Član
ODGOVORNI UREDNIK; Prof. Vera Juvan
ZUNANJA OPREMA;
Akademski slikar Milan Batisti
PREGLED OSNOVNIH PODATKOV O NARODNIH HEROJIH JUGOSLAVIJE - POSEBNO SLOVENIJE
UVOD
)
V naslednjem pregledu smo izbrali iz Zbornika narodnih herojev Jugoslavije socialno, nacionalno, ideološko in starostno podobo narodnih herojev. Jugoslavije, posebno pa tudi Slovenije.
Naš namen je bil izbrati in objaviti vse tiste podatke o slavnih borcih za osvoboditev ljudstva, ki bi mogli zanii-mati zlasti našo šolsko mladino. Mnenje smo, da ti ljudje, katerih večina je darovala svoja življenja za lepšo bodočnost naših narodov, ne smejo utoniti v pozabo, kajti njihovo mesto v zgodovini našega ljudstva spada v obdobje, katerega ne moremo in ne bomo nikdar pozabili.
REDAKCIJSKI ODBOR
PREGLED
osnovnih podatkov o narodnih herojih Jugoslavije - posebno
Slovenije (izvleček iz Zbornike nerodnih herojev Jugoslavij
\ .
\
Od februarja 19^2 leta, ko je bil proglašen prvi narodni heroj Jugoslavije do konca 1957 lete, je bilo odlikovanih z Odlikovanjem narodnega heroja Jugoslavije 1.3o? borcev in voditeljev narodnoosvobodilne borbe* Med tistimi, ki so bili odlikovali s tem najvišjim jugoslovanskim vojnim odlikovanjem so ljudje vseh narodnosti in poklicev, tu so; de lis v-* ci in kmetje, dijaki in uredniki, mladeniči in mladenke ter odrasli ljudje, bombaši, diverzanti in politični delavci, ilegalci, tu so Srbi, Hrvatje, Slovenci, Makedonci, muslimani in Šiptari,
V naslednjem pregledu'so narodni hero ji‘Jugoslavije razvrščeni ne različne načine; po spolu, po letnicah rojstva, so cialnem sestavu, politični pripadnosti, po letnicah proglasitve itd.
Od skupnega števila nerodnih herojev Jugoslavije je bilo konec 1957 leta;'1
—	mrtvih	897
—	živih	41o
Pretežno večino odlikovanih z odlikovanjem narodnega heroja predstavljajo moški; med do sedaj odlikovanimi je;
—	moških	122o
—	žena	87
Med 897 padlimi narodnimi heroji je bilo;
—	moških	835
—	žene	62
Med živimi narodnimi heroji Jugoslevij-e je;
— moških	395
— Žena	15
Zelo interesantne je slika, ki jo nudi analize narodnih herojev razvrščenih po letnicah rojstva. Takoj nam psde. v o-či, ds so bili narodni heroji večinoms mladeniči med sedemnajstimi, osemnajstimi in sedemindvajsetimi, osemindvajseti mi leti. Večji del narodnih herojev je rojenih med 1906 in 1924 letom. V letih med in pod to mejo je rojeno relativno majhno število herojev. Naslednja tabela nam to dokazuješ
Rojeni leta:
— do 1906	112
1906	24
1907	21
1908	_	3o
1909	37
1910	5o
1911	51
1912	92
1913	78
1914	111
1915	91
19Iß	81
1917	58
1918	56
1919	loo
1920	89
1921	59
1922	59
1923	47
1924	2o
1925	11
1926	5
--'	1927	2
ni dognano letnice rojstva za
P odetki o socialnem izvoru nerodnih herojev kažejo širino narodnoosvobodilnega gibanja Jugoslavije, govore o tem, da so v pretekli borbi za svobodo sodelovali skoraj vsi sloji ‘jugoslovanskega prebivalstva. Znatno je število predstavnikov delavskega ra’reda Jugoslavije (4-9o sli 38 % skupne-gs števila herojev). Med intelektualci predstavljajo največ je število študentje in dijski. Skore j polovice splošnega števila intelektualcev - narodnih herojev je bilo iz vrst študentov in dijakov (232 od skupno 4-97 ali 4-7 %) . 0-snovne socialne skupine, ki so sodelovale v narodnoosvobodilni vc.jni v Jugoslaviji so;
Težko je bilo ugotoviti nacionalni sestav narodnih herojev. Zaredi tega dejemo tukaj pregled nerodnih herojev po mestih rojstva ne osnovi podelitve Jugcslavijena današnje nerodne republike. Številke, ki kažejo število narodnih herojev, rojenih na ozemlju posamezne republike ne predstavljajo . istočasno tudi števila narodnih herojev nacionalnosti te republike. Znano je n.- pr., da je'prečejšnje število narodnih herojev, rojenih ne ozemlju Narodne republike Hrvatske srbske narodnosti in obratno. Prav tako je določeno 'število herojeb, rojenih na ozemlju Črne gore, živelo pred vojno in se borile v drugih krajih, ns katerih predlog so bili tudi odlikovani. Isti slučaj je z mnogimi narodnimi heroji, rojenimi na ozemlju tudi drugih naših republik.Te-bela., ki jo bomo spodaj navedli, kaže samo mesta rojstva v mejah današnjih republik Jugoslavije. Glede na to je bilo rojenih na ozemlju;
delavci
kmetje
intelektualci ostali poklici ni dognan poklic ze
4-9 o
226
4-99
76
16
Hrvatske B in H
262
278
Srbije (z Vojvodino in Kosmetom) 259 Črne gore	244
Slovenije	161
Makedonije	66
Izven meja Jugoslavije Je bilo rojenih 17 nerodnih herojev (v Trstu 7* v ZDA 5, v SSSR 1, v Egiptul, v Boliviji 1, v Španiji 1, v Čehoslovsški 1 in v Bolgariji 1).
Veliko nerodnih herojev Je pripadalo Komunistični portiJi Jugoslavije ali Zvezi komunistične mladine Jugoslavije. Čez 8oo nerodnih herojev Je pripadalo Komunistični partiji ali SKOJ-u pred začetkom oborožene ljudske všteje, poleti. 1941 leta. Od ostelege števila narodnih herojev (okoli 5oo) Je bil na JvečJi del sprejet v Komunistično partijo ali Zvezo komunistične mladine Jugoslavije v Času ljudske revolucije. Za 37 narodnih herojev ni ugotovljeno, ali so pripadali Komunistični partiji. Verjetno je, da Je določeno število iz njihovih vrst prav teke pripadalo Komunistični partiji Jugoslav!Je. Nekateri nerodni heroji niso bili komunisti. Glede i\e sprejem v .Komunistično partijo Jugoslavije Je sestavljene naslednje tabela;
1929	55. w
1929	n
1930	5
1931	9
1932	13
1933	34
1934	35
193>	49
1936	54
1937	5o
1938	41
1939	89
194o	118
1941	3o?
1942	195
1943	39
1944	6
1948	1
Člani KPJ pred vojno (točen datum ni znan) Slani KPJ (ni znano od kdaj)
Slani SKOJ-s pred vojno Slani SKOJ-s ni,( znano od kdaj)
Ni ugotovljeno
88
51
16
8
57
Naslednja tabela daje pregled vstopa narodnih herojev v borbo proti okupatorjem. Skoraj vsi narodni heroji so bili borci in organizatorji osvobodilne borbe naših narodov že od prvih dni. Pod letnico vstope v narodnoosvobodilno borbo se ne razume samo vstop v vojaške enote narodnoosvobodilnega gibanja, temveč se s tem označuje Čas, ko so se nerodni heroji aktivno vključili v borbo, proti okupatorjem na različnih področjih. Glede na to je vstopilo v narodnoosvobodilno borbo 'letaš
1941	'	1261
1942	41
1943	.	5
Od 897 nedlih narodnih herojev jih je največ padlo v drugem, tretjem in Četrtem letu vojne. Naslednja tabele kaže Čas, ko so padli narodni heroji Jugoslavije?
1941	114
1942	26o
1943	281
1944	187
1945	28
umrli po vojni .	22
padli v borbi z ostanki
sovražnih skupin po o-
svoboditvi	5
Boreč se v Česu narodnoosvobodilne vojne no različnih področjih borbe (ne bojiščih, v zaledju, v zeporib.) so nerodni heroji Jugoslavije, kot ostali borci, umirali ne različne nečine. Največ jih je padlo v neposredni borbi s sovražnimi vojaškimi enotami. Ni majhno število tudi tistih, ki so, de ne bi živi padli v roke sovražnike, ne uporen in hraber način vzeli šemi sebi življenje. Zverinski uboji nekaterih herojev nem kažejo, de so si okupatorji in njihovi služabniki izmišljevali nejgrozotnejše, skoraj srednjeveške ■metode ubijanja borcev narodnoosvobodilne vojske Jugoslavije (nebili so jih na kol, sežgeli, zekopeli žive v ženijo itd.). Naslednje tsbele kaže način, kako so padli nerodni
heroji Jugoslavije:
v borbi	624
ustreljeni	lo4
ubili so se šemi, da ne bi pedli živi v roke sovrežnike	55
umrli od dobljenih ren	5o
umorjeni v zaporu	2o
obešeni	15
zaklani; zverinsko ubiti	12
umrli od tifusa in pegavce	4
živi zekopeni	5
utopili se	3
nebiti na kol	1
spečeni ne režnju	1
umrli po vojni	22
umrli zaredi nesrečnega slučaja 5
Iz tabele, ki daje pregled letnic rojstva narodnih herojeb Jugoslavije je razvidna povprečna starost narodnih herojev v Času narodnoosvobodilne borbe. To nem pa še bolje ponazori tabela, iz katere je vidno, v katerem letu življenja so padli posamezni narodni heroji. Največ jih je padlo v obdobju med enaindvajsetim in tridesetim letom, med temi pa
zopet največ v štiriindvajsetem letu starosti. Po teh po-
datkih je padlo;
v 17 - em	letu	4
V 18 - etn	letu	5
v 19 - etn	letu	17
v 2o - em	letu	25
v 21 - em	letu	48
v 22 - em	letu	59
v 23 - em	letu	54
v 24 - em	letu	7o
v 25 em	letu	49
v 26 - em	letu	52
v 27 - em	letu	57
v 28 - em	letu	51
v 29 - em	letu	53
v 3o - em	letu	51
v 31 - em	letu	51
v 32 - em	letu	41
v 33 - em	letu	32
v 34 -	era.letu	22
v 35 - era	letu	23
v 36 - em	letu	19
v 37 - em	letu	15
v 38 - em	letu	14
v 39 - em	letu	9
v 4o - em	letu	9
Od. 4o	- 5o leta	36
od 5o	- 6o leta	12
ces 6o	let	3
ni ugotovljeno leto smrti za	16
Proglašenje nerodnih herojev Jugoslavije se je vršilo od začetka 1942 do konca 1955 leta. Okoli 14o narodnih herojev je bilo odlikovanih s tem nsjvišjim vojnim odlikovanjem
že za csss narodnoosvobodilne borbe. Ostali nerodni heroji so proglašeni po 194-5 letu. Naslednja te bele ne d deje pre-
gled let, v goslavije:	katerih	so bili proglašeni	narodni heroji
1942	16	1949	51
194-3	2o	1950	1
194-4	27	1951	358
194-5	88	1952	lop
194-6	6	1953	635
194-7	1	1955	2
194-8	4		
PREGLED NEKATERIH PODATKOV 0 NARODNIH HEROJIH SLOVENIJE
V ljudski republiki Sloveniji je v česu od 194-2. do 1957. lete bilo odlikovanih z odlikovanjem nerodnega heroja Ju-
O
goslavije 161 borcev in voditeljev narodnoosvobodilne borbe. Med njimi so ljudje različnega socialnega sestava. Največ je predstavnikov delavskega razrede Jugoslavije, znatno pa je tudi število intelektualcev. Naslednja tabela prikazuje sorezmerje med osnovnimi socialnimi skupinami narodnih herojev v narodnoosvobodilni borbi Slovenije:
delavcev je bilo 8o kmetov 12 intelektualcev 4-5 ostalih poklicev 21 ni ugotovljen poklic za 5
Od skupnega števila narodnih herojev Slovenije je bilo konec 1957 leta;
mrtvih	lo7
ž ivih	54-
Veliko večino odlikovanih predstavljajo moški. Med do sedaj odlikovanimi je:
moških	139
žensk	21
NARODNI HEROJ JOŽE GREGORČIČ - GORENJO
Jože Gregorčič se je rodil 3o. julija 19o3 v revni družini v Opatiji. Ko du je bilo dve leti, je moral oče zapustiti družino in oditi za kruhom v Ameriko. Meti je ostala s štirimi nepreskrbljenimi otroki, brez sredstev, sama, ter Čakala, da bo mož toliko zaslužil, da bi odšle za. njim z vso družino. Namesto težko pričakovanega.poziva je čez dve leti dobila sporočilo, da je moža zasul rudokop. Družina je še naprej životarila v bednih razmerah. S šestim letom je Jože začel hoditi v šolo. Po končani osnovni šoli ga je mati dala v uk k nekemu apotekarju v Pulo, vendar ne za dolgo. Začela se je prva svetovne vojna, zaradi česar je moral zapustiti Pulo in učenje, ker je Pula spadala v vojno polje. Borba za vsakdanji kruh ga je gnala v Št* Peter na Krasu, kjer je služil kot pastir do konca vojne.
Po končani vojni, ko so Italijani zasedli .Slovensko Primorje, se je vrnil domov v Opatijo. Toda doma ni bilo dela, zato se je podal z bratom Francijem in sestro Ano v svet za kruhom. Bober mesec sta z bratom zaman poskušala dobiti delo v Beljaku na Koroškem. Po neuspehu sta prekoračila jugoslovansko - avstrijsko mejo in se ustavila na Gosenicah. Sprva se je Jože preživljal z raznimi priložnostnimi zaslužki, pozneje pa je dobil delo pri Paru na Jesenicah, 'kjer je razvažal sodo. Zaradi tega so mu dali ime "Parov Joža” .
Z Jesenic je odšel odslužit vojaški rpk v Knjaževac. Po končani vojaški službi je bil eno leto pri bratu Ivanu v Olovu v Bosni, nato pa se je ponovno vrnil na Jesenice in začel delati v KID (Kranjska industrijska družba). Od naj-nižjege delovnega mesta v žicarni-lužilnici se je usposobil za kvalificiranega žičerja. Na tem delovnem mestu je ostal vse do odhoda v Španijo. Ves Čas zaposlitve je bil organiziran v SMRJ (Savez metalurških rednika Jugoslavije) ter bil pristaš levo usmerjene struje.
S© v rani mladosti je gojil Šport, zlasti nogomet, smučanje in telovadbo. Po prihodu na Jesenice je s tem nadaljeval in se vključil v napredna delavska športna in kulturna društva . Ves Čas bivanja na Jesenicah je aktivno deloval v teh društvih kot telovadec, nogometaš, odrski igralec in pevec ter kot funkcionar in organizator. Najprej je deloval v DPTDS (Delavskem prosvetnem in telovadnem društvu Svobode), pozneje po razpustu Svobode in do odhode v Španijo v DPTDE (Delavskem prosvetnem in telovadnem društvu Enotnost). V letu 1929 je bil v telovadni skupini, ki je za melodijo Internacionala izvajala simbolične vaje, zaradi cesar jih je oblast aretirala. .Aktivno je deloval v športnem klubu Svoboda, po razpustu tega pa v športnem klubu Enakost. Ko pe je bila razpuščena tudi Enakost, ker športni odsek na pobudo Jožeta Gregorčiča ni hotel priseči k olju Petru II., se je udejstvoval v športnem društvu Kovinar.
Povsod, kjer je deloval, je bil zelo priljubljen. Z vedno nasmejanim obrazom in vedrim humorjem je razveseljeval svojo okolico in dvigal borbenega duha delavcev pri premagova-. nju ovir in nasprotij, ki jih je postavljal Čas ostrega razrednega in'strankarskega boja. Bil je prijatelj vseh delavcev, ne oziraje se na strankarsko ali svetovnonazorsko opre-’	odnosov i
deljenost, ker je vedel, da zaostrevanje med delavci koristijo razrednemu sovražniku, saj je ts le še v razcepljenosti delavskih vrst in v zaostrenih odnosih med strankami in posamezniki umetno vzdrževal svojo moč. Predvsem v delavskih športnih društvih je Gregorčič znal na svojstven način vnašati med članstvo naprednega duha in ga povezovati tudsi v Času, ko so bila društva razpuščena, S svojo spretnostjo jo je večkrat zagodel policiji in žandarmeriji. Tako je skupaj s svojimi tovariši za 1, maj - delavski praznik ali za obletnico oktobrske revolucije 7. novembra na najbolj nedostopni pečini Mežaklje mnogokrat zarisal srp in kladivo in izobesil rdečo zastavo.
Že v mle lih letih je občutil nepravičnost kapitalističnega Sisteme in videl velike nasprotje med ljudmi. G prihodom ns Jesenice pe je tudi ne svojih plečih občutil prezir in poniževanje, ki so jih povzročale obstoječe ra redne protislovje. Odpuščanje delavcev, stavke, demonstracije in vedno močnejše delavsko gibanje ga je še bolj zbližalo z ljudmi, ki so steli ns Čelu borbe ze delavske pravice. Pod odrom Delavskega dome na Jesenicah, kjer sta delovali DPTD Svobode in Ene kost, je z drugimi tovariši - komunisti zajemal znanje iz marksistične literature in s tem vedno bolj krepil svoj razredni značaj. Po izbruhu državljanske vojne v Španiji je najprej spravljal prostovoljce v Španijo. Julija 1936 pe je odšel tudi ssm z dovoljenjem Partije v Španijo,
Kot izredno hraber borec - mitraljezec v Cankarjevi četi je postal kmalu zelo popularen. Vedno ‘je bil med prvimi v napadu in se ni bal niti največjege ognja. Postal je politični poverjenik in kasneje komisar mednarodnega bataljona Dimitrov. Sodeloval je v raeh bojih internacionalnih brigad, posebno 15. in pozneje 129. brigade pri Madridu, na oregonski fronti, pred Saragoso in Teruelcm ter v Kataloniji. Odlikoval se je zlasti v bojih za Belcito, eno najmočnejših trdnjav, ki so jih držali fašisti. Partija gc je naučila boriti se proti vsemu, kar je stalo na poti k osvobojenju delavskega razrede. Vaši em je tedaj predstavljal rajvečjo nevernost, zato jt tudi Gregorčič vedel, de je potreben neizprosen boj, ki bo fašizmu preprečil pohod v Evropi.
Po porazu španske revolucije je grozila internacionalnim brigadam velika nevarnost, zato je bila potrebne posebna odločnost in spretnost za umik do špansko - francoske meje. Italijanska in nemška letala so neprestano bomben dira la umikajočo se vojsko , med katero se je gnetlo okoli pol milijona starčkov, žena'in otrok. Gregorčič je s svojo mirnostjo in odličnostjo pomirjevalno vplival ne vojsko in prebi-
vslstvo in jih prepričeval, de morejo kljub trenutnim porazom vztrajati v borbi.
Februarja 1939 se je s svojim bataljonom umaknil čez francosko mejo. Skupaj z drugimi španskimi borci je preživel dve leti po taboriščih v Franciji, najprej v taborišču Št. Ciprian, potem v Camp de Guts in končno v Čamp irgeles sur Mer. V taboriščih je bil duša kulturnega in športnega življenja. Po naravi je bil umetniško zelo talentiran in je iz delal z brstom I. vrsto kipov ter oživljal borno taborniško življenje z vrsto kipov Mgrxa, Engelsa, Lenine, Garibaldija, Cankarja in drugih, ki sta jih izdelovala skupaj'z bratom Ivanom. ■ . Bil je pevovodja, vodja telovadbe in vsem dober tovariš. Večkrat se je ponoči splazil skozi dobro zastraženo in zamreženo bodečo žico na njivo, nakopal krompir in ga prinesel polno vrečo nazaj v taborišče. Tako je izboljševal življenje španskim borcem, ki so v taboriščih živeli v izredno težkih pogojih.
Vedno si je prizadeval, ds bi mirno uredil spore, s bil pripravljen za boj proti zlorabam francoskih oblasti , S političnim delom je dvigal med tovariši borbeno morelo in jim vlival vero v gotovo zmago proleterske revolucije.
Zgdnje leto bivanja v taborišču je postajal vedno bolj nestrpen. Vedel je, da grozi tudi Jugoslaviji fašistična nevarnost in Evropi druga svetovna vojna ter de je njegovo mesto kot komunistu in internacionalistu v ogroeni domovini. Vendar, ker je bil beg iz taborišča prepovedan, je disciplinirano Čakal poziva svoje Partije. Ko ge je končno Komunistična Partija pozvala, naj se vrne v domovino, je zapustil taborišče. Odpotoval je do Marseille in se tam u-tihotspil na ladjo, ki je bila namenjena v Jugoslavijo. Skril se je v dno ladje ter se pok-ril s premogom. Tako je potoval 7 dni. Vse, kar je vzel hrane s seboj na ladjo,je
Ml-S mul' Kruhe in s Is nine • Le cen, žejen in skrsjnc utrujen je prižel v Split, od tem ps se je že januarja 1941 vrnil ne Jesenice. Tu	je s pomočjo tovarišev zbral in poslal
v Francijo ne bratov naslov več zavitkov hrane za španske borce v taborišču, čeprav je bil sam brez dela in je živel od pomoči svojih tovarišev. Vzdrževal je zveze s taboriščem in jim sporočal vse politične novice iz Jugoslavije.
V internacionalnih brigadah v Španiji, v borbi s fašizmom, ki je ogrožal človeštvo, je še bolj prekalil svoj značaj.
S podvojeno močjo se je na Jesenicah lotil političnega dela, posebno Še, ker je bila tu peta kolone zelo aktivna in ker je bila na pragu druga svetovna vojna. Poverjena mti je bila odgovornost sekretarja Okrožnega komiteja Partije. Pripravljal ja komuniste in skupaj z njimi jeseniški proletariat na bližnji spopad s fešismom.
Ob prihodu Nemcev je stopil v ilegalo in po napa du NemSije na Sovjetsko zvezo začel organizirati s svojimi tovariši prve partizanske enote na Gorenjskem. Maja 1941 je postal vodja Vojnorevolucjonarnega komiteja za jeseniško okrožje. • Junije 1941 se je udeležil partijske'konference v Ljubljani, kjer je bil sprejet sklep, da se takoj organizira narodnoosvobodilna borba in ljudska vstaja. 1?. julija 1941 je bil na konferenci na Jelovici, kjer je bil sprejet sklep za vstajo na Gorenjskem. 28. julija 1941 je organiziral Jeseniško sliCjjnkarjevo četo. .Avgusta 1941 je postal komandant Cankarjevega bataljona, aprila 1942 pa komandant I. grupe odredov, v katere sestavu sta vila Gorenjski in Kokrški o-dred. Sodeloval je v.vseh borbah svojega bataljona, od . borbe na Obrsnci - Mežaklja do borb ne Partizanskem vrhu na Jelovici, do slavne dražgoške bitke in drugih partizanskih borb ter v raznih sabotažnih akcijah. Vendar se njegovo delovanje ni omejevalo šemo na Cankarjev bataljon. Bil je tudi namestnik komandanta St. Žagarje, v štabu gorenjskih
partizanskih edinic, kl ga «je imenoval glavni Stab v oktobru sli novembru 1941 leta, Delokrog štaba gorenjskih partizanskih. enot ne presegal vojaške operacije Cankarjevega bataljona in obsegal organizacijo celotne mreže partizanskih edinic na Gorenjskem, Stab gorenjskih partizanskih edinic je bil predhodnik Štaba 1. grupe odredov in je takoj po formiranju prevzel vodstvo in odgovornost.
Jože Gregorčič je bil poleg Žagarja in Kebeta med organizatorji Poljanske, Bohinjske in Zgornjesavske vstaje , Povsod se je izkazal kot uspešen vojskovodja, ker je znal odlično upodabljati izkušnje, pridobljene v Španiji.
Padel je v borbi na Lipniški planini na Jelovici 9» septembra 1942 skupaj z zaščitno Četo Štaba I. grupe odredov. Nemci soNobkolili Četo in smrtno ranili Jožeta Gregorčiča,
Na njegov uka^ so ga tovariši zavlekli v grmovje, ker drugega v obkoljenem področju niso mogli napraviti, in ga pokrili. Ko so se mu približali Nemci, si je z bombo vzel življenje. Po njegovi smrti so Nemci z velikim pompom razglasili, da so ubili glavn•ga komandanta partizanov in uničili partizane. Bilo pa je seveda obratno !
Jože Gregorčič je bil pravi predstavnik zavednega človečan-stva in lik zvestega revolucionarja. Skupaj s Stanetom Žagarjem in Lojzetom Kebetom je organiziral vstajo na Gorenjskem v letu 1941 in sodeloval pri vodstvu Osvobodilnega gibanja na Gorenjskem. Osebno je vodil ali sodeloval pri vodstvu vseh večjih vojaških akcij na Gorenjskem ter kot sposoben vojaški funkcionar izbojeval prenekatero zmago za partizane.
Jože Gregorčič je bil najbolj znan partizanski funkcionar na Gorenjskem ter kot tak obče priljubljen in spoštovan. Njegov duh in njegovi junaški vzgledi so mnogo pripomogli borcem v boju proti okupatorju.
Memel so objavili njegovo smrt s kričečimi letaki in ironič “im besedilom:
” Težko zadeti !
Ob priliki policijske akcije je bil banditski glavar Gorenjskega Josip Gregorčič iz isslinga,
znan pod lažnim imenom Gorenjec, dne 9. septembra 194-2 na J elovici
ustreljen
uničenih je bilo tudi 32 rokovnjačev in 8 ujetih”
(To nemško poročilo ni točno,,v resnici je padlo 25 partizanov.
Kljub vsem takim in podobnim okupatorjevim poskusom, da bi uničili partizanske voditelje in s tem zatri narodnoosvobodilno gibanje, je revolucija v Jugoslaviji zmagala. «lože Gregorčič - Gorenje pa je s svojimi deli ostal v spominu gorenjskega ljudstva kot legendarni lik hrabrega partizanskega voditelja in predanega borca za svobodo. '
5. julija 1951 je bil proglašen.za narodnega heroja,
spočetij!:' Ivan Bertoncelj - Johan, Ivan Gregorčič in Ivan Vovk - Živan
LOJZE KEBE - ŠTEFAN
Lojze Kebe - Stefan je bil z Notranjske, Rojen je bil 26, junija 19o8 na Jezeru pri Cerknici. Po končani šoli se je v Ljubljani izučil za ključavničarja. Kot ključavničar je nato delal nekaj Časa v tovarni "Titan” v Kamniku, Kmalu so ga zaradi njegove revolucionarnosti, udeležil se je stavke, odpustili. Ko je odslužil vojaški rok, je našel službo v tovarni "Seta" v Tacnu pri Ljubljani. Tu se je že leta 1935 povezal s tovarišem Ivanom Novakom - Očko; sode- . lovel je v Vzajemnosti v Št. Vidu, kasneje pa v samem Tacnu. Bil je med orgsi izatorji stavk v tekstilnih tovarnah; Štori v Št. Vidu,v Hribrnikovi na Bbodu in Gameljnah v letu 1936.
Od tega leta dalje je "'l.povezan tudi s Tonetom in Vido Tomšičevo.
Tovariš Kebe se je politično dvigal ter ra vijel svoje politično delovanje v borbi proti bivšim jugoslovanskim oblastnikom za pravice delovnega ljudstva. Lete 194-0 je bil član Rajonskega komiteja Ježice - Št* Vid* Srečujemo ga tudi pri drugih partijskih dolžnostih. Od konce lete 194-0 do junije 194-I je delal tudi v odboru "Ljudske pomoči za Slove ni jo" ter bil maja 194-1 v Ljubljeni eden izmed udeležencev partijske konference v merilu Slovenije *
V začetku okupacije je živel Lojze Kebe v Tecnu pod Šmarno goro, na ozemlju, ki so ga kot ostalo Gorenjsko okupirali Nemci. Zsto je nadaljeval s svgjim delom ne Gorenjskem (vključno področje Kamnik), kjer je bil poleg Staneta Žagarja, Toma Brejca in Jožeta Gregorčiča organizator ljudske vstaje na Gorenjskem. Tu se je partizansko gibanje tako mogočno razplamtelo, prav zeredi prizadevnosti vseh štirih 0-menjenih.
Že od junija 194-1 je obstajalo ne Gorenjskem začasno vodstvo osvobodilnega gibanja, ki naj bi pripravil , vse potfebno za
formiranje Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko. Lojze Kebe je s Tomom Brejcem, Stanetom Žagarjem in se nekaterimi drugimi tovariši delal v tem (začasnem) vodstvu. Medtem ko sta bila Žagar in Gregorčič predvsem inciatorja in organizatorja oboroženih akcij partizanstva ter se je njuna dejavnost v glavnem omejevala na tedanje jeseniško in kranjsko okrožje, je bil tovariš Kebe organizator Partije in OP na področju vse okupirane Gorenjske. V drugi pClevici oktobra je prišel v Ljubljano poročat CK o situaciji ne Gorenjskem. Ob tej priložnosti je postal Člen Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko s sekretarjem Tonetom Dolinškom, katerega član je postal.
Ustanovitev prvega Pokrajinskega komiteja KPS za Gorenjsko je pomenila bistveni organizacijski napredek in prispevek za ideološko okrepitev ter razširitev dele osvobodilnega gibanja, posebno pa partijske organizacijo na Gorenjskem. Komite ni bille inciator,temveč tudi neposredni organizator partijskega in frontnega dela, čeprav so bili za Kebeta -ilegalca pogoji skrajno težki, posebno še zaradi Čuječnosti Gestapa, je bil stalno na poti: peš, s kolesom sli vlakom. Udeleževal se je sestankov partijskih komitejev pa tudi posameznih celic, ustanavljal nove frontne odbore, vzdrževal zveze s partizani, organiziral, ilegalne tehnike ter vzpostavljal zveze z vsemi področji Gorenjske. Bil je pobudnik . sebotež in tudi sam pri teh sodeloval. Bil je prvi primer partijskega aktivista - ilegalec.
V tem času sli v novembru 1941 je bil imenovan štab gorenjskih partizanskih edinic, katerega komandant je bil Stane Žagar, namestnik Jože Gregorčič in politkomisar Lojze Kebe. Vloga Lojzeta Kebeta je bila v tem, da je kot politkomisar štaba gorenjskih partizanskih enot in Član Pokrajinskega komiteja skrbel za koordinirano delo štaba in Komiteja, skrbel za partijsko življenje v vojski, za pomoč terenskih političnih organizacij partizanskim edinicam itd.
Kasneje, Aprils 1942, ko ge bil pozvan Tomo Brege no Primorsko in je v začetku junija 1942 Mira Svetina odšle v Ljubljano iz zdravstvenih razloga/, je Lojze Kebe dobil od CK nalogo, vključiti v Pokrajinski komite nove ljudi, Gorenjo.'"-, domačine in je kasneje tudi delal ne tem področju. Do sestave novega, močnejšega Pokrajinskega komiteja zs Gorenjsko pe je lahko prišlo šele v začetku 1943 leta, v drugačnih pogojih. Do tega Časa je Lojze Kebe organiziral in obnavljal posamezne terenske organizacije in njihova vodstva, komiteje in odbore OP po raznih krajih, sam sli preko posameznih partizanskih edinic, ki so bile povezane s terenom. Tako so se razširjali napotki za delo, propagandna literatura, radijske vesti itd.
Ko so bili v decembru leta 1941 ustvarjeni pogoji za splošno ljudsko vstajo na Gorenjskem in se je začelo množično odhajanje v partizane, je cesto zahajal v Šitafr Cankarjevega bataljona ter se zanimal zs delo partijskih organizacij v vojski, kakor tudi za ideološkoutrditev. partizanskih edinic. Udeležil se je hudih borb decembra 1941 v poljanski dolini, kakor tudi v Dražgošah ter številnih borb pozimi in spomladi 1942. Mgrca 1942 se je udeležil tudi borbe pri Ožboltu, pri Jamniku, v škofjeloških hribih, kjer se je : skupaj z borci Poljanske Čete prebil iz nemškega obroča.
Pri tem se je izkazal kot izredno hraber borec in sposoben tudi kot vojaški voditelj. Štab gorenjskih partizanskih e-dinic se je namreč v glavnem opiral na Cankarjev bataljon, se tam zadrževal, vendar je njegov delokrog presegel vojaške operacije Cankarjevega bataljona in je zajemal organizacijo celotne mreže partizanskih edinic na Gorenjskem in odgovornost za vse področje9 vključno področje Kamnika, do Štajerske meje, Trojan in trboveljskih revirjev. Tako je na primer PK KPS v januarju 1942 zahteval, da je nemudoma trebe organizirati partizansko edinico na področju Kamnika, ker je bilo politično delo močno otežkočeno zaradi dolge
odsotnosti partizanskih, e dini c. Tako je Lojze Kebe po skle*-.-pu PK s pomočjo Štabe Gorenjskih partizanskih e-dinic organiziral iz raznih edinic skupino 12 partizanov - domačinov pod vodstvom Matija Blejca in jo poslal na kamniški teren z nalogo, da v prvih pomladnih mesecih z vključevanjem novih partizanov naraste v bataljon.
Po znameniti borbi v Dražgošah so Nemci neprestano zasledovali partizanske edinice in jim zaradi skrajno ostre zime prizadeli več težkih udarcev. Po izdaji na terenu Kranja in drugod, zaradi Česar je bilo aretiranih okoli 25o ljudi in od teh večina ustreljenih, tako članov Partije kot vodilnih aktivistov po vsej Gorenjski, je postala situacija na Gorenj skem še posebno težka. Izdaja je povzročila, da je skoraj docela izumrla večina organizacij. Nekatere je okupator popolnoma uničil, druge pa delno. Z izredno vztrajnostjo in doslednostjo je začel Lojze Kebe obnavljati organizacije po vsej Gorenjski tako, da so bili poleti 1942 ponovno postavljeni Okrožni partijski komiteji in frontni odbori, pa tudi nekateri Sajpnski komiteji Partije, n. pr. Škofjeloški} številne partijske celice na področju Kranja, Medvod, Kamnika itd. so oživele sli pa so bile na novo ustanovljene; medtem ko jena Jesenicah okr. komite neprekinjeno-deloval, Tako se je vzpostavila popolne mreže organizacij OP od teren skih do okrožnih odborov po vsej Gorenjski. Vse to obvezno organizacijsko delo je opravljal Kebe kot sekretar skupaj z drugimi členi Pokrajinskega komiteja izredno požrtvovalno in pogumno. V delavski obleki je prepotoval vso Gorenjsko, navadno pa se je pomešal med delavce, ki so šli ns delo ali z dela in se spretno izogibal pogostim poizkusom Gestapa in njegovih agentov, de bi ga dobili v roke.
Spomladi, v začetku aprila 1942 je bila formirane I. grupa odredov, pri kateri je postal Lojze Kebe politkomisar. V tem času se je tudi neposredno udeleževal borb, ki so jih
vodile enot« te grupe, zlesti v Času velike nemške ofenzive julije, avgusta in septembra 1942, Z Gregorčičem je bil v borbi 9, 9, 1942,.ko je padlo 25 tovarišev, med njimi Jože Gregorčič sam.
Sredi oktobra 1942 je Štab I, grupo odredov taboril na Jelovici, kake pol ure had vasjo Jamnik. Štab takrat ni imel svoje zaščite, V zgodnjih jutranjih urah sp se Nemci zaradi izdaje neopazno približali taborišču in ga obkolili Ler napadli. Lojze Kebe se je v tem času nahajal nedaleč od taborišča na zaraščeni vzpetini, kjer je pisal poročilo za CK KPS. Že prvi strel nemške brzostrelke ga je ranil skozi bok v trebuh. Med napadom mu tovariši niso mogli pomagati. Težko ranjen je odklonil, da bi ga nosili, ker je grozilo, da bo Štab popolnoma obkoljen in uničen. Medtem ko so se drugi prebili skozi sovražni obroč, se je skril v bližnjo skalno votlino, ki je Nemci niso odkrili. Ko so Nemci odšli in so se njegovi tovariši vrnili, da bi ga spravili na varno, Lojzeta niso več našli. Na javki v Jamniku so jim povedali, 'da leži v.bližnjem seniku. Oskrbovala ge je požrtvovalna aktivisti!^in je odšla tudi po zdravnico v Železnike, Toda ta si ni upala priti in je dala le zdravila. Poklicali so še nekega zdravnika, ki je sicer .prišel, toda medtem Časom je Lojze že podlegel smrtonosni rani. Umrl je v najhujših bolečinahl°»12.i942 v Petračevi sušilnici na Jamniku.
Prev v zadnjih dneh je Lojze Kebe še enkrat dokazal vso trdnost svojega plemenitega značaja, moralno čvrstost borca - komunista ter svojo brezmejno ljubezen do Partije in svojega zasužnjenega naroda.
Še zadnje popoldne je dajal tovarišem iz vodstva I. grupe podrobna navodila za ureditev partizanskih edinic, za utrditev Okrožnih komitejev Jesenice in Kranj in sploh, za politično delovanje.
Tovariš Kebe je bil primer požrtvovalnega, predanega in skromnega komunista, preprostega delavca, ki je še zadnje minute svojega velikega življenja posvetil borbi za narodno in socialno osvoboditev delovnega ljudstva, S svojim o-sebnira zgledom vzornega komunista in marljivo orgsnizsto-rično dejavnostjo je pri vseh svojih tovariših vzbujal globoko spoštovanje. Zavedali so se velike nesreče, ki je zadela Partijo in narodnoosvobodilno gibanje, zlasti na Gorenjskem z izgubo tov. Lojzeta Kebeta - Štefana.
Skrajna predanost Partiji in stvari delovnega ljudstva, ne-omshljivs borbenost ter discipliniranost, globoko zaupanje v ljudi in Človečnost, osebna skromnost in dobrohotnost, to so bile njegove posebne vrline, ki so prišle do izraza v vsem njegovem delu, tudi v najtežjih»trenutkih, in zgradi katerih je užival velik ugled in zaupanje ljudi, ki so ge poznali.
Pokopali so ge še isto noč v bližnjem gozdičku nad Golim brdom na Jamniku in njegov grob dobro skrili. Ko so Nemci po** , zneje ugotovili, ds je Lojze umrl, so pretaknili ves Jamnik in okolico, da bi našli in oskrunili njegov grob. Ni se jim ‘posrečilo, ker so Jamničani Čez zakriti grob podrli še nekaj bukev, zaradi česar jim je bilo v bližino groba sploh težko priti.
Mira Svetina, Tomo Brejc, Vinko Hafner
Ivan BERTONCELJ - JOHAN
V DECEMBRU-1941
(Po radijski oddaji ”Še poranite tovariši”)
Jesen leta 1941 se Je zelo hitro spreminjale v zimo. Noči so postajala vedno daljše in hladnejše* Zelena zaščita drevja Je bila z vsakim dnem slabša. Tudi najbolj zaraščeni gozd, kjer smo se navadno zadrževali, ni vec nudil varnega kritja.
Po uspešni akciji na Remčetro žago v Rgdovljici, ki Je delala za okupatorja, se Je naš bataljon pomekril proti Selški dolini. Ustavili smo se na Mohorju, ki je nekako stedi Gorenjske* Od tam si kmalu lahko v Kranju in po grebenu Križne gore tudi v Škofji Loki. Na drugo stran pa Je lepo videti Selško dolino. Tudi do Krope in naprej do Bleda in Čez Jelovico v Bohinj ni težko priti. Ker so okoli Mohorja hribovski zaselki nasajeni precej na gosto, tudi s prehrano ni bilo večjih težav. Kmetje so nam bili naklonjeni že od vsega začetka. Skromna ležišča smo postiljali s smrekovimi vejicami. Z lubjem smo si napravili nad ležiščem streho, nekateri pa so imeli še šotoBks krila razpadle stare jugoslovanske vojske. Ker nas je bilo okoli 7o, je taborišče kmalu postalo živahno naselje, kot še nikoli poprej. Tudi z vojaškega stališča je bil Mohor pripraven tako za zavarovanje kot za obrambo in umik.
Iz tega taborišča je bataljon izvršil več zelo pomembnih akcij, ki so okolico močno razgibale. Udarjali smo v Selško dolino, požgali' cestni most na Praprotnem, iz Rezmano-vega mlina v Zapužah smo odpeljali 56 vreč moke, iz dupljsn-ske ‘mesarije pa precej masti in mesa, Ta dragoceni tovor so skozi Kranj in Besnico s kamioni drzno prepeljali na Log, 1, decembra pa je bilo na raznih krajih Gorenjske kaznovanih 8 neraškiji sodelavcev, ki kljub večkratnim opozorilom niso
opustili svojega izda jelši ogs posle« Nenehne smo zbirali orožje in tsko dobili tudi več strojnic.
Že v drugi polovici oktobre nas je zapadel velik sneg, Tako se je prvič zgodilo, de ne s je zima dobile zunaj in še nevajene prenašati njene "muhe”.
Zimski vetrovi so naše primitivne šotore prepihavali vsevprek, I: onoČi smo se stiskali drug k drugemu in se obrača.V»
«šali ns komando. Prišel je Čas, de smo se sezuvali bolj por
redko zaradi varnosti, toplote in zaradi Čevljev, ki bi sezuti zmrznili tako trdo, da. jih ob morebitnem presenečenju ne bi bilo mogoče obuti. Sledove v snegu ps so brisali in mešali kmetje. Najzanesljiveje! so takoj, ko je zapadel sneg, z več strani'prišli z živine v gozd, sekali les, ga odvažali in nam tako napravili pot. Naša zveza s terenom je bila tako zagotovljena in skrita pred nemškimi patruljami. Kadar zaradi snega- nismo mogli v okolico, smo v taborišču imeli politične ure, se vadili v orožju, pripravljali zemljanke in urejali naše bivališče. Čeprav smo bili na Mohorju več kot dva meseca in so kmetje vedeli za nas, nas nihče ni izdal. Kadarkoli nam je grozila nevarnost, so nas kmetje opozorili. Zaradi naše dejavnosti so Nemci večkrat prihajali v bližino taborišča, vendar ga niso mogli odkriti, V začetku decembre nas je spet zapadel nov sneg* Tudi to priložnost so Nemci izkoristili. V okolico so postavili več patrulj , da bi nas po sledovih v snegu skušali zaslediti.
Na Mohor je prišla okoli 4o-Članska skupina policistov. Zapazili smo jo dosti zgodaj. Na vrhu hriba smo ji postavili zasedo. Ko so Nemci prišli do poti, ki je vodila v taborišče in kjer smo imeli zasedo, je počilo. V kratki praski je nekaj zelencev obležalo, ostali pc so jo ucvrli nazaj. Spet smo videli, kako znajo Nemci teci, to pc nikoli, posebno pa še 194-1 leta ni pomenilo malo, Toda zdaj smo bili prepričani, da bodo drugi dan prišli ponovno na ta kraj in z močnejšimi silami. Zato smo se odločili, de z vsem bete-
ljonom odrinemo v Selsko in Poljansko dolino, Ta pohod je bil predviden že dalj časa in z namenom, ds te kraje dvignemo k orožju. In te dni je od tam z istim namenom odšla tudi v jeseniški kot skupina partizanov.
Pot nas je peljala skozi zasnežene Zabrekve in Topole. Kot '’železno rezervo" smo vodili s seboj postavnega vola. Na polju med Selcami in Dolenjo vasjo smo hoteli prečkati Sel*~ ško dolino in usmeriti kolono k goliškemu mostu. Ko smo se bližali cesti, nam 'je korak zastal. Tam so bile sumljive, nejasne sence. Luna nam je bleščeče svetila prav v obraze, zato smo imeli še slabši pregled. Ko pa so se sence spet premaknile, smo vedeli, koliko je ura ... Tiste sence so se spet ustavile. Nekaj časa smo opazovali drug drugega. OČividno so bile tudi sence na cesti presenečene. Zdaj je kratko zatišje pjbetrgsl rezek glass
"Halt ! Kdo je?"
Komandant bataljona Gregorčič je hitro siknil?
"Vsi na tla. i-- itraljezci, pripravite se na strel !"
Kdo na tej beli čistini ne bi bil discipliniran - vse je poleglo. Vol, ki smo ga pred nekaj dnevi vzeli v kroparskem župnišču, pa se ni zmenil za povelje in jo je ubiral naprej ter pri tem zvonil z verigo, ki jo je imel okoli vratu.
Od tistih senc sem je spet zarežal odsekan glas;
"Kdo je? Streljal bom;"in že je zaropotalo.
Naše tri zbrojeVke so hitro povedale, kdo smo. Tiste nemške sence so pobegnile proti Dolenji vasi. Vol, naša "železna rezerva" se je kmalu spet znašel v koloni. Sinili smo naprej in se ustavili v Špirniku, kamor smo prispeli ob jutranjem svitu. Tu smo preživeli dan in prespali noč. Ob lo uri dopoldne pa smo dobili sporočilo, da >se p^ dolini Luše približuje okoli 5o Nemcev. Kot bi trenil, smo vse pospra-
vili in uredili tako kot je bilo v takih primerih običajno. Umaknili smo se v gozdiček nad vasjo. Vse do večera se ni zgodilo nič posebnega in tudi naše patrulje niso zvedele nič novega. Spet smo vzeli pot pod noge. Ustavili smo se v Rovtih in se nastanili pri kmetu Debeljaku pod Starim vrhom. Povsod, kjer je bilo nevarno,smo postavili straže in Debeljakov skedenj spremenili v začasno partizansko kasarno Legli smo oblečeni, obuti, opasani, z orožjem in nahrbtnikom ob sebi, kajti nihče ni vedel, kje so tičali tisti N emei.
Noč od 11* na 12; december je bila mirna, običajne, a hlad na. Patrulje, ki so se zjutraj vrnile, niso zvedele nič novega. Ljudje so sicer pripovedovali, da so prejšni dan videli nemško policijsko patruljo, ki je šla proti Zspreva-ljem, nihče pa ni vedel povedati, ali se je vrnila nazaj v Škofjo Loko, ali pa se je ustavila kje drugod. Uverjeni smo že bili, da je nevarnost minila, vendar so straže kljub mra zu ostale tam, kjer so bile postavljene že v začetku. Pri zgornji lini Debeljakovega skednja je bila opazovalnica z lepim pregledom daleč na okoli, predvsem na blegoško cesto. Sredi dopoldneva pa. je stražar pri lini vznemirjen sporočil da gre iz Zaprevalj v našo smer kup Nemcev.
K očem je pritiskal daljnogled in naštel 52 postav.
’’Kako so oboroženi?" je hitel spraševati Gregorčič.
"Tako natanko pa še ni moč videti," je javljal stražar. "Ali gredo po eden sli po dva?" je še hotel vedeti komandant.
"Ne, v koloni po nekaj metrov drug od drugega," je pojasnjeval opazovalec.
Poveljstvo se je brž odločilo? moramo jim postaviti zasedo. To so zvedeli tudi vsi ostali borci, ki so pritekli v zbor hitreje kakor kdajkoli prej. Navdušeno smo se spustili k cesti.
Kraj ps za zasedo ni bil kdovo kako primeren. Kritja ni bilo, a v bližini ceste smo hoteli biti vsekakor. Tam je bil precejšen breg in v večini smo čakali kleče. Le mitraljezci so poiskali ugodnejše točke. Edino kritje, , ki smo ga imeli, so bile majhne goste smreke ns robu gozda, ki pa so bile kot ns gosto stkana zavesa? očem so nas skrivale, svinčenke pa bi imele prosto pot. V 10 minutah je bilo vse pripravljeno in ob cesti je zavladal spet popoln zimski mir.
Komandant Gregorčič in komandir.Berhard sta se vgnezdils ns desni strani zasede, jaz pa sem bil nekako na sredini. Znamenje za začetek je bil strel s puško, ki ga bo dal Gregorčič .
” V prazno ne streljajte !" je še enkrat naročil, a potem tudi on utihnil.
Naše klešče so bile komaj 3o do 4o m od ceste, zato gotovo nihče ne bo zgrešil, so računali tisti, ki so bili najbližji, Otrpli smo pričakovali, kdaj se bodo izza ovinka pojavili Nemci, Ker je od Zspreva!j do Rovt največ pol ure hoda, je bila vsake minuta neznansko dolga, V nas je gorelo prepričanje? Če bo šlo po sreči, jih bomo enkrat pošteno nažgali. Zapomnili bodo 12. december 1941 S
Snega je bilo skoraj pol metra. Skozi- obleko ne kolenih in trebuhu je pričel hlad prihajati na kožo. Kljub temu nismo čutili posebnega mraza, kajti napetost je neprestano rasla,
0 d leve strani so borci šepeta je vpraševali?
M Ali že vidite Čelo kolone ? "
Pričakovanje je bilo vedno bolj živčno.
V tem hipu je z desne strani počasi prikorakala troglava nemška izvidnica, ki je previdno stopala po cesti in opazovala na vse strani. Nekaj skokov za njimi pa je bila že glava zelene kolone. Skozi vejevje smo opazovali njihove o-
borožene postave in se pritajili, kot ds nas ni bilo. Še dihati nismo upali pošteno. Takole Jih še nismo imeli v kleščah. A vsak najmanjši glas bi bil za nas lahko usoden. Ko smo z očmi spremljali zeleno kolono, smo komaj Čakali, kdaj bo počilo. Grizla nas Je skrb, de mitraljezi, ki so komaj Čakali na otvoritveni stfel, ne bi odrekli poslušnosti. Skozi vejevje smrek Je že vsak s pogledom lovil svojega, ki Je počasi korakal pod njim. Zelena glave kolone Je malome prispela že do kraja naše zasede. V tem hipu Je iz našega grmovja planil prestrašen zajec, se zapodil skozi nemško kolono in zaplaval po mehkem snegu ne njivi pod cesto. Nemci, ki so s seboj vodili tudi pse, so Jih spustili za nesrečnim zajcem, sami pa so se krohotali ob tem prizoru in se pri tem spovabljivo začeli zbirati na kup. Proti zasedi so bili obrnjeni s hrbti. Zajec Jih Je pre-r prasi, ds so varni. V trenutku, ko so bili najbolj skupaj in se režali bežeči živali, ki so jo lovili dresirani psi, je zsregljalo. Naše strojnice in puške so se izkazale. Nemci so brezglavo begali sem in tja, vpili, ne da bi v začetku deli kakršenkoli' odpor. Le prednji so se zsvekli pod cesto in z-ačeli vžigati proti nam. Bili so žilavi voj» M, Čeprav jih je ostalo samo še nekoliko. Na naši strani je padlo in bilo ranjenih nekaj tovarišev.
Odporu smo napravili kmalu konec z jurišem. Ostanki polica jev so se reliili z begom, na umiku pa so še vedno streljali nazaj. Toda ponovno smo jim pošteno podkurili in jih pognali, da je bilo veselje.
Dobili smo veliko dragocenosti; 3 zbrojevke, 3 brzostrelke 4o pušk, 6 pištol, veliko ročnih bomb in še več municije. Poleg tega smo dobili tudi lepe opassče, torbic., za naboje, prepotrebne Čevlje in še kup drugih drobnarij. To je-bil plen, s katerim smo postali tako oborožena enota, ds bi se tedaj lotili deset in desetkrat močnejšega sovraž-
nike . To je bil udar, to je bil uspeh, kakršnega v tem letu še nismo doživeli, ssj smo uničili 46 smrtnih sovražnikov.
Med zbiranjem plena je nekdo od naših naletel še na živega, rahlo ranjenega policista. Čez glavo ga je pokrival pes, ki pa je bil popolnoma zdrav, s je na svojem gospodar ju ležal, kot bi bil mrtev. Z obema smo takoj obračunali.
V hiši blizu napada smo našli še nekega težje ranjenega Nemca. Razorožili smo ga in pustili, kajti ta nam ni mogel več škodovati.
Razpoloženje med nami je kipelo in naš ugled pri ljudeh v dolini je močno nare stel. Gorenjska ni klonila, ljudje so uvidevali, da tudi močni in mogočni Nemci niso nepremaglji vi. Bataljon je do tedaj imel vse mogoče puške od lovskih do francoskih. Gotovo petnajst vrst jih je bilo, med njimi tudi stari Gssarji, za katere pa smo imeli le po nekaj nabojev.
Ta akcija je bila mogočen uvod v množično vstajo, ki je sledila takoj zatcc.iv Poljanski dolini, Bohinju, blejskem kotu, Mojstrani in okolici Jesenic, Močno je ra gibala teren. To je bil resen uvod bojem, ki so čez mesec dni zeble steli v Dražgošah in odjeknili po vsej naši deželi.
Merjen TELATKO
UTRINKI IZ POLJANSKEGA PUNTA ( Po radijski oddaji "Še poranite tovariši" )
Jesne decembrska noč. Lune meće svoje slepe trakove ne zasnežene vrhove gorenjskih planin, ns pobeljene gozdove in doline pod njimi. Noč je mrzla, da sneg rezko škriplje pod nogami, A kaj je to tistim, ki s hriba v dolino, od vasi do vasi nosijo baklo v rokah, . Ob nje j je topi vsem; Cenkar-jevci, ki jim dvigajo borbenega duha.
P0d gozdnatim Mohorjem počiva vasica Bukovščica, Svetloba se medlo blišči skozi okno, Eo vseh poteh in stezah proti vasi prihajajo postave. Zgube se med smrekami in hite na p prej. Pripravlja se nekaj velikega.; prišli so Žagar, Gregorčič, Kebe in drugi ne važen sestanek zaupnikov in vojaških voditeljev za Gorenjsko.
Žagar razlaga:
"Zdaj je čas, da dvignemo splošni punt! . Nemci nas ne bodo izselili! Tu je naše zemlja!Borili se bomo zanjo z našimi puškami in našo krvjo!*'
In še in še je govoril,•ds je ogrel in navdušil slehernega. Za njim so se oglasili Še drugi in vsak je krepko in odločno povedal.:
"Naša vas bo dala toliko in toliko borcev !"
Lojze Kebe je stel ob strani in je vse sproti in vheto zapisoval. S komolcem je sunil zraven stoječega, bledega in molčečega tovariša:
"Jože, ali slišiš? Kaj praviš k temu? Daj,reci tudi ti kakšno! "
Tedaj se je Gregorčič premaknil in stopil naprej.
"Tovariši, jaz bom govoril bolj po voješko, kajti le tako bomo morali urediti vse to,” je rekel in pretrgal plsz bese di.
Ljudje., ki ga niso še poznali, so začudeno pogledali vanj.
"Pravilno, Jože. Povej, kako misliš:" ge je vzpodbudil Žagar, se obrnil k aktivistom in jim povedal? -To je Gregor-ČiČ, komandant Cankarjevega bataljona”.
"Gregorčič, Jože Gregorčič," je šle od ust do ust vzhičena beseda. Vse je nestrpno čakalo, kaj bo še povedal* Ta pa ge že nadaljeval?
"Dobiti moramo cimveč novincev. Čas je, da začnemo bolj na široko ... Ne mislite, da se pripravljamo samo tu. Tudi v bohinjskem in jeseniškem kotu.vre ....
Razgovor je bil še dolg, a zato nič manj pomemben ....
Sredi decembra je bila zveza s Poljanci.že vzpostavljena. Sledila so posvetovanja z domačini? načrt poljanske vstaje je kmalu dozorel.
V tem je kot signal padel odmev iz Bukovega vrha ....
Bilo je 19. decembra. Sneg se je bleščal od bledih popoldanskih sončnih Žarkov, ko so trije Nemci iz Narigerjeve domačije gnali na dvorišče očeta Tomaža., Hiša je ostala od' prta in na tleh ob vratih je ležala mati ter z nepopisno bolečino kričala v mrzel in sovražen zimski dan :
*Tomaž, kam te peljejo?”
Narigsrjev oce je bil že -v letih, a je hodil med Remci z dvigujejo glavo. Zdaj so ga zvezali in predenj je stopil mrki zeleni SS-ovec in se zadrl nanj?
"Priznaj, kje imaš sinove, Če ne te pri priči ustrelim S"
" dovedel sem. Dovolj so stari, da. jim ni trebe kazati poti i ... Ne vem, kje so !" je trdo odgovarjal oče.
Zeleni hudič se je zepenil od togote. Izvlekel je pištolo in jo nastavil na Čelo?
"Priznaj, da so odšli k partizanom, sicer sprožim ..."
V	tem hipu je res počil strel, toda prižvižgsl je iz podstrešja Narigarjeve hiše.
Zelenec s pištolo v’rokah je padel kot pokošen na obraz, o-stala dva pa sta jo prestrašena ucvrla po hribu navzgor.
Oče Tomaž je bil še bolj iznenađen, a ne dolgo. V podstrešni lini je zagledal odločen obraz svojega ncjmlajšega sina, 18-letnega Janeza, ki je še vedno stiskal k sebi pištolo. Silno se je razveselil.
"Janez, je že dobro, takoj pridi dol l" mu je zaklical radosten in pohitel k hiši. Na vratih se je srečal s še bolj zavzeto materjo. Že ji je naročal;
• - •	i	,
"Zdaj pa le hitro, zame in za Janeza pripravi naj potre bne^** še. Toba brž, da zelenci spet ne bodo prilezli nazaj J"
Zenica je bila v skrbeh in je spraševala ;
"Kem misliš, Tomaž?"Vendar je dobro vedela, kam se odpravljata in hitela pripravljat nahrbtnike.
"Mati, naš dom je zdaj gozd. Pridemo pa kmalu spet nazaj!" jo je potolažil in krepko zgrabil Janez za roko, ko se je pokazal iz podstrešja.
"Janez, zdaj pa takoj od tod!" mu je velel.
"Pozdravljena mati! N-svidenje!"
V	hlevu sta odvezale dve kravi in telico, v hiši naložila
hrano in odrinila. Na ^asji ravni so ju sprejeli partizani.
Ženica je v izpraznjeni hiši ostala sama, toda ne dolgo. Proti večeru so na Bukov vrh spet prišli Nemci. Mater so^pre-gnali, Narigarjevo domačijo pa zažgali. Tako se je raČel poljanski punt.
Strel Narigarjevegs Janeza in njihove požgana domačija sta podžgala upor. Partizanske patrulje Cankarjevega bataljona so hodile po vaseh in zbirele upornike v svoje vrste. Nad 3oo jih je prišlo v partizane in skoraj vsi z orožjem.
Med Nemci je nastal poplah. Partizani so napadli žandarmerijo v Poljanah. Zaplenili so orožje in uniforme. Gregorčič je s I. četo rušil mostove od Poljan do Škofje Loke. Druga četa je šla v zasedo, kajti pričakovali so, da bodo okupatorji izselili Hotavlje, i Nemcev tega dne ni bilo. Bilo jih je premalo in ustrašili so se naraščajoče partizanske sile.
25. decembra je sledil napad na Poljane. Toda Nemci so dobili pomoč. Iz škofje Loke sta'prišla dva oklopnjaka, ki sta s težkimi mitraljezi poskušala paralizirati napad, zato so se partizani J po daljši borbi zvečer-umaknili. V tistih dneh so potolkli precej Nemcev, Prišlo je do hude bitke na Velterskem vrhu, Bukovem vrhu in Pasji ravni, kjer so tudi naši utrpeli nekaj izgub. Partizani so udarili na Črni vrh in ujeli nekaj Nemcev. Z napadom na škofjeloške zapore so osvobodili zapornike. 27. decembra so partizani vodili celodnevno borbo in prizadejali Nemcem precejšne izgube, zvečer pa so se umaknili in prebili Čez Poljansko in Selško dolino v Dražgoše. Prispeli so 1. januarja 194-2 in se pripravili na velik boj, ki je trajal od 9. čio H« januarja. 194-2 leta.
A do If ARIGLER - BODIN
STONA ENEGA
( Izvleček iz radijske oddaje "Še pomnite tovariši")
V zavetju gostega smrekovega gozda nad Pašnim vrhom in.Ledino si je Štab X. grupe odredov postavil taborišče.
Tisto noč, 8. septembra 1942 je bilo v taborišču drugače kot po navadi. Nekaj nevarnega je. bilo v zraku. Straže so bile podvojene in silno oprezne. Partizani so zaspali nemirno, kot da bi slutili, da se pripravlja velika nemška hajka, kakršne so se v tem letu, posebno zadnje Čase, vršile vse prepogostokrat. Komaj so si postavili' novo taborišče in. se malo oddahnili od bojev, spet je nenadoma zaropotalo. Razen straž in dežurnega sta bdela tudi komandant grupe Jože Gregorčič - Gorenje in komisar Lojze Kebe - Štefan. Zaskrbljeno sta se menila o trenutni situaciji.
"Tukaj nismo nič več varni," je dejal Štefen."Ni izključeno, da je taborišče izdano."
"Prav teko mislim tudi jaz," je pritrdil Gregorčič in stegnil proti Štefanu roko. "Kgr pomisli: naša patrulje, ki je bila popoldne na PrtovČu, je opazile tri Nemce na motorju s prikolico. Tudi ljudje so jim pravili, da naslednjega dne Nemci nameravajo priti na PrtovČ. Druga patrulja je na Ra*> titovcu. opazila veliko nemško kolono. Tudi mule so iseli s seboj. Kaj so nosile, je več kot jasno. Še najbolj pa me skrbi to, kar je povedal kurir, ds so namreč Nemci v Brusnicah spraševali, katere poti peljejo na Ledino."
Štefan dolgo ni odgovoril. Resno je gledal predse v temo in nazadnje bolj predlagal kot vprašal:
"Kaj če bi se že nocoj umaknili proti RibČevi planini in še dalje proti Bohinju?"
"Še prav,1’ je takoj povzel Gregorci?. "Kg j pa Nemci na Rg-titovcu? Naši dve akciji v Soseski in De n ja ih. dajeta Nemcem zadosti podlage za domnevoi da je naše taborišče nekje blizu tukaj ali pa celo v bližini RibČeve. planine. Iti tja bi bilo preveč tvegano. Prav lahko zaidemo naravnost v voleje žrelo.”
"Mogoče imaš prav”, je odvrnil Štefan, "toda kem potem? Nazaj ns Jelovico nam ne kaže hoditi .... čudno se mi zdi,
"je malce obrnil pogovor drugam", da se Vinko in Bodin še nista vrnila. Najmanj pred štirimi urami bi morala biti nazaj, Kaj še niso Nemci že tudi zgoraj na Jelovici?
Tako sta še dolgo v noč pretresala položajf dokler se nista nazadnje zedinila za umik Šez Jelovico nad Radovljico, ki naj se izvrši nsvsezgodfej,
Čeprav je bilo že veš kot polnoč, komandant Gregorčič ni mogel zaspati. V taborišču je vladala popolna tišina, le sem in tja je bilo slišati z ležišč kakšen vzdih počivajočih partizanov.
"Tiho in mirno je kot pred viharjem", je premišljeval Gregorčič ter se nemirno prevračal na svojem pogradu. Ležeč na hrbtu, je še enkrat podrobno tehtal razne možnosti. Kaj je bolje; ali umik proti Jamniku ali proti Bohinju? KSj bi, če bi ostali kar tukaj, kjer bi se lahko.pošteno zgrabili? Položaji bi kar ustrezali. Toda ne, ta misel ni dobra. Premalo- imamo manicije, nekaj ljudi pa je celo neoboroženih.
In tudi - premalo nas je . Če bodo Švabi prišli, jih bo vse zeleno, četa pa ima le dobrih 3o mož, med njimi dober del novincev, ki še nimajo izkušenj o bojih z Nemci. Ne, ne, spoprijeti se z zelenci s teko peščico, bi bil samomor. U-maknili se bomo in konec J
Končno se je tudi on umiril in zajel ga je težek in nemi-
ren spanec.
zjutraj
9. septembra 1942. Ob pol petih so brli borci Selske čete in Štaba I. grupe odredov pripravljeni za odhod. Gnetli so se okoli kotla ter s porcijami zajemali crno kavo, ki je ostala še od prejšnjega dne. Komandirju čete Poldetu in komisarju Francetu je komandant Gregorčič dajal še zadnja navodila? "kolona se mora pomikati v največji tišini! Smer pohoda je; Dražgoška gora in potem naprej nad Radovljico! " je naročal Gregorčič. Posebno velika previdnost bo potrebna, ko bomo prečkali pot, ki pelje od Reztok proti Dražgošam. Nekaj časa bomo šli kar po celem, da, se bomo ognili :ri križišču. Sta razumela? Je vse jasno?"
"Vse,"sta zamomljala na kratko Polde in France in se pomešala med četo.
"Potem ps.pot pod noge!" je odredil Gregorčič ter še nsro^ Čil komandirju Poldetu;"Reci kuharju, da med vejevjem s svojim kotlom ne bo preveč zvonil !"
Kolona se je hitro razvrstila in se tiho in previdno začela spuščati v dolino, ki ločuje Pašnji vrh od Dražgoške gore. Bila je že trda tema in partizani so kljub največji previdnosti nehote povzročali precejšen šum in ropot. Spotikali so se ob korenine in z nogami tipali po pobočju. Še za noči so imeli neverno prečkanje križišča za seboj. Dan jih je dobil že na varnejšem.
Za ščitnica, ki jo je vodil komisar France in v kateri sta bila mitraljezec Stane in partizan Psrobek, je malo počakala in ostala za četo.
"Morda pa le ne bo nič hudega", je dejal komisar France, "saj Remcev ni nikjer Čutiti!"
Takrat je mitraljezec Stane pogledal med drevje. Sapa mu
je žeste le,- ko je iz grmovje prestregel nežne n pogled. Kome j dobrih pet metrov od njege je venj buljil Nemec s prislonjeno puško v reme in meril nerevnost nenj. Stene se je bliskovito sklonil, zgrebil mitraljez ter skočil ze bližnjo skelo. Prepozno - strel je rezko počil. Stene je med skokom začutil v stegnu pekočo bolečino. Tudi komisar France in Perobek ste planila v zaklon. Ze njimi je zagrmelo Še neke.j strelov in refalov iz brzostrelk,
j*
’’Kako je,” je France zaskrbljeno vprašal ranjenca. "Ali boš lahko še hodil,”
Stene je poskusil in prikimal. Komisar in Perobek ste ge zgrebila pod pazduho in vsi trije ic jedrno izginili v gozdu.
Ko so oni v koloni zaslišeli strele, so takoj vedeli, de je za ščitnicans letela na Nemce. 16-letnemu Dražgošanu MalijUj ki je teren tod okoli dobro poznal, je komandant Polde naročil, nej počaka zešcitnico in jo pripelje za njimi.
Četa je šla dalje. Ure je bila približno deset, ko je komandant Gregorčič o -redil čakanje; ”Na vsak način moramo z zaščitnico pr ti v stik, da zvemo, kaj se je zgodilo!” Niso Čakali dolgo, ko so zagledali Malija, ze njim pa komisar ja Franceta in partizana Perobka, ki sta vodila ranjenega Staneta. Medtem ko je komisar France poročal, kako so jih Nemci presenetili, je bolničar obvezoval ranjenega mitraljezca in ga okrepčal s požirkom žganja.
"Zdaj pa hitro naprej!" je zapovedal Gregorčič in četa se je napotila dalje meneč, ds je prav zadnji trenutek zapustila taborišče ...
Četa in Štab grupe sta se pomikala naprej po razdrapanem, težko prehodnem jelovškem terenu. "Hitreje, hitreje!" je
priganjal komandir, kolone pa se je začele raztegovati iti trgati, ker šibkejši niso zdržali hitrejšeg^^er^^ Zaceli so zaostajati. To je še bolj dražilo in rahljajo napete živce
Prišli so čisto do Lipniške planine, ko se je.pričelo. Najprej nekaj strelov iz pušk, neto pa gost ogenj iz brzostrelk in mitraljezov z vseh strani. Udarec je bil nepričakovan in strašen. ?e po prvih strelih je padel del partizanov. Raztegnjena kolona, v kateri so bili med oboroženimi pomešani tudi neoboroženi, se je znašla v kleščah, ki so se začele nc?glo stiskati. In pokalo je, drdralo, kot bi stresal orehe. Ozračje je bila nabito z grmenjem. Na organiziran odpor ni bilo mogoče misliti. Preostal je edini izhod - beg.
A samo tistim, ki so še ostali živi. V majhnih skupinicah so se skušali prebiti skozi ognjene nemške ohroče, iz katerih je bruhala smrt. Padel je komandir Polde, komisar Prancep padla sta brata - dvojčka Čiro in Tedi Osredkar, izdihnil je radijski tehnik Aleš, tehnik Rajšter - Franko in še cela vrsta nepozabnih in predanih borcev. Komandant Jože Gregorčič je bil težko ranjen že med prvimi. Zavlekel se je v grmovje in s svojim fantom, ki so mu kljub gosti svincem ni toci hoteli pomagati, še zadnjikrat zapovedal0.
"Pustite me tukaj, vi pa se poskušajte rešiti* jaz ne morem naprej!"
Nemci so se previdno približevali njegovemu skrivališču. Videli so ga. Spoznal je, de je izgubljen. Z zadnjimi silami je odvil bombo in udaril. Zamolkel tresk - in komandanta gorenjskih partizanov ni bilo več med živimi ...
Le osmi© sli desetim partizanom je preboj uspel. 28 jih je padlo. Ostale, v glavnem neoborožene pa so Nemci ujeli. A kaj bi dali zeleni rablji, ko bi bil med ujetniki tudi Gregorčič, Morda se je s katerim od njih pred leti tolkel že v topli ipaniji ? ...
PREŠERNOVA BRIGADA
V zgodnji pomladi leta 1943, to je v času, ko je v ostalih pokrajinah naše države divjala četrta nemška ofenziva (od 22. januarja do srede meje 194-3.), se je v vseh predelih Slovenije razmahnilo narodnoosvobodilno gibanje do takega obsega, da je bilo treba pristopiti k formiranju večjih partizanskih enot tudi ne Gorenjskem in reorganizaciji že obstoječih vojaških sil.
Na.Dolenjskem in Notranjskem so predstavljale močno udarno pest narodnoosvobodilnega gibanja štiri brigades Tomšičeva, Gubčeva, Cankarjeva in Šercerjeva, ki so prev v tem Času razvile vso svojo ofenzivnost proti okupatorjem, ds bi s tem razbremenile bratstvo narodnoosvobodilne vojske v srednjih in južnih pokrajinah haše države.
Tudi na Primorskem, kjer sta bili formirani iz tamkajšnjih bataljonov in odredov Gregorčičeva in Gradnikova brigada, je vzplamtelo narodnoosvobodilno gibanje, ki je zajelo ne samo Primorsko, ampak se celo preneslo v Beneško Slovenijo.
Na ozemlju, ki so ga okupirali Nemci, to je na Štajerskem, Koroškem in Gorenjskem, so v tem Času nastajale nove partizanske enote, ki so se krepile. Okupator jih je hotel prev
tedaj mobilizirati za svojo vojsko, pri čemer je doživel ne
velik uspeh. Prav tako je bil prisiljen formalno ukiniti teko imenovano ''Landwachs", ki so jo leta 1942 organizirali v gorenjskih vaseh, a se jim ni obnesla, ker je večina teh straž pobegnila z: orožjem in opremo k partizanom.
Skoraj vse partizanske Čete,-ki so do tedaj operirale na Gorenjskem, so prerasle v številčno močne bataljone. Tako so delovali v zgodnji pomladi 1943 leta na področju Gorenjske n&slednji bataljoni; Kamniški, Kranjski, Selški in Jelovški bataljon. Vsak od teh je imel.do štiri čete, ki so operirale na posameznih področjih ter se po njih tudi navadno ime-
novele, n. pr. Medvoške, Bohinjske, Jeseniške in druge. Bataljoni.: ki so bili tedaj več eli raenj vezeni na določeno področje, so izvrševeli po nalogu GP NOV in POS akcije in mobilizacije ter tako izvrševali nekako nalogo odredov.
Do. poletja 194-3 leta se je gorenjsko partizanstvo močno o-krepilo in razvilo ter doseglo vidne uspehe. V zadetku junije I943 je Gorenjski odred narasel na devet bataljonov z okrog 12oo borci ,vendar se je zardeli neučinkovite organizacije operative omejil le na manjše vojaške in sabotažne akcije.3očedi tega' je Glavni štab NOV in POZ 24-. jurija 194-3 ustanovil 11. operativno cono za Gorenjsko in zahodno Koroško. Štab 11 .operativne cone je bil poslan na Gorenjsko z nalogo, da .iz tamkajšnjih enot sestavi prvo udarno, brigado ter preosnuje Gorenjski odred*
__„__t
Gorenjska brigada naj bi takoj po ustanovitvi krenila' v Ljubljansko pokrajino in okrepila XIV. in XV. divizijo, ki ju je Glavni štab NOV in POS istočasno formiral iz brigad, ki so operirale na področju Ljubljanske pokrajine. Vse te sile je Glavni štab potreboval ob predvideni kapitulaciji Italije za razorožitev italijanske vojske ih za prevzem oblasti v tekstni Ljubljanski pokrajini,
12, julija 194-3 so se gorenjski bataljoni začeli zbirati pod Ratitovcem, da bi ustanovili svojo prvo brigado. Borci Jelovškega in Kranjskega beÄjone so se zbrali pod Ratitovcem, Selški in Dražgoški bataljon pa na Žirovskem vrhu. Zaradi koncentracije Nemcev v Selški dolini, ki so zapazili premike partizanskih enot ns tem področju se je v noči od 12. na 13. julij 194-3 premaknile partizanske enote z Ratitovca no področje Davče. Tu sta bila tudi že Selški in Dražgoški bataljon. 13. julija. 1943 je bila na ustanovnem mitingu formirana Gorenjske brigada, katere uradni naslov se je glasil VII, slovenska narodno osvobodilna brigada ,:Frsnceta Prešerna” .
Za prvega komandanta brigade je bil imenovan Ivan Javor -Igor, dotedanji komandant Jelovškega bataljona, za politkomisarja pa Ivan Frank - Iztok.
Z ustanovitvijo VII. brigade se je reorganiziral tudi Gorenjski odred. Komandant novo formiranega Gorenjskega odreda je postal Zvonko Bertoncelj, politkomisar pa Anton Kržišnik - Ljubo. Odred je sprva obdržal tri bataljone, konec julija 1943 pa samo še Štiri čete, ostalo moštvo je bilo vključeno v Prešernovo brigado, ko je odhajala na Dolenjske.
Ustanovitev Gorenjske brigade je imela namen, da bi se iz ločenih partizanskih akcij prešlo na večje organizirane cicije z napadi ne nemške postojanke, pri tem pa naj bi se razširile osvobojeno ozemlje tudi na Gorenjskem.
Nemci, ki so vedeli, kako pomemben je prehod od majhnih partizanskih skupin do regularne vojaške enote - brigade, so jo poskusili uničiti predno bi se organizacijsko okrepila. Zbrali so okoli 2ooo mož v Selški dolini in napadli brigado. Prišlo je do bojev pri Spirniku, pod Lušo, na takratni nemško-itali jsnski meji pod S lege šeni in na Ž irovskem vrhu. Nemci so z nenadnimi napadi vnesli sprfra nekaj nereda, še posebno zato, ker je bil že prvi dan borbe ranjen komandant brigade Igor, vendar je brigadi uspelo odbiti Nemce.
Po teh bojih je brigada 29« julija odrinila na Dolenjsko, kjer so pričakovali skorajšnji propad Mussolinijeve Italije. Od Gorenjskega odreda je sprejela še en bataljon neoboroženih borcev z nalogo, da jih pripelje na Dolenjsko, kjer bi dobili orožje in se oboroženi vrnili v sestav Gorenjskega odreda.
31. julije je brigada odšla ne Žirovski vrh. Nemci so ji hoteli na vsak način preprečiti prehod ne Dolenjsko ter so v noči od 1. na 2. avgust obkolili Žirovski vrh. Y na sled-
njih dneh se je brige ds zamen poskušala prebiti skozi obroč. Razvnele se je tridnevna hude borba, ki je grozila * da bo brigado popolnoma uničila. Nemški obroč je poste jsl vedno tesnejši in vedno bolj udaren. Šele 4. avguste zvečer se je z odločnim jurišem, ki ga je rodil komandant II, bataljone Albin Drolc - Krtina, obkoljene brigadne enote probile obroč v Selih ned Širini* Ne italijansko okupacijsko ozemlje se je prebile komej polovice brigade. Teko številčno oslabljene brigade je nadaljevala pot in 7» avgusta prekoračile železniško progo Ljubljene - Trst, nato ps Čez ljubljanski vrh odšle proti Krimu, Priključil se ji je prvi bataljon Primorcev, Po krepkem počitku ne Becu je. bri- -ge da nadaljevala pot proti Iški, kjer se je sešls z Gradnikovo brigedo in se skupe j z njo začesno vključila v XIV. divizijo, ki je tedaj operirali ne omenjenem področjn.
Ne Krimu je brigada ostala do 26, avgusta, V tem Času še je odpočile, izpopolnila z novimi kadri iz Šercerjeve in Tomšičeve brigade in imela več manjših borb z Italijani, Napadla je belogardlstično-ita11jensko posadke v Straho-merju, Rekitni, Preserju in Brezovici,
26, avgusta je brigada sprejela ranjence z Mo krca in tako težko otovorjena krenila na Krvavo peč, od koder je naslednji dan nadaljevala pot proti Travni gori, kamor je prispela 28, avgusta in ostala tam do 29» avgusta, ko se je napotila naprej. Neslednji dan je zavzele položaje v Jelenovem žlebu. III. bataljon je odšel v Nemško vas, da bi preskrbel hrano za svoje borce in ranjence. Nato je brigada nadaljevala pot proti Kočevskemu Rogu in 31. avgusta prispela na Pugled, od koder se je napotila v Podstenice in 1. septembra 1943 oddala ranjence v partizansko bolnišnico. Tako je VI. slovenska narodnoosvobodilna brigada opravila svojo človekoljubno dolžnost in pomagala pri evakuaciji ranjencev s področja Mokrca v partizanske bolnišnice v Kočevskem Rogu.
V	začetku septembra je brigade-odšla skozi Po lješe v Gorenje Sušice, kjer je ostala do 4-, septembra. Izvedla je nekaj uspelih mitingov. Vsa okolice je vedela, de so tu ”gorenjŠČi fantje”, od katerih je tedaj še marsikdo namesto ’’titovke” nosil klobuk. Tu jih je tudi obiskal komandant Glavnega štaba NOV in POS France Rozman - Stene,
5. septembha je brigade zapustile Gorenje Sušice, Verdun in Dreganje selo in se preko po] jen po isti poti vrnila ne Podstenice, kjer je prejele potrebno orožje in opremo ter se 6. septembra napotile proti progi Ribnice - Kočevje, jo prekoračila in od tem odšla proti Travni gori, kjer se je ponovno združila s XIV. divizij
Tu jo je natekle kapitulacija Italije 8. septembre 194-3* V tem obdobju je brigade dobile tudi novega komandanta, Dušene Švajc - Dulete. Ne den kapitulacije I te lije je popeljal brigedo proti Ribnici, kjer je zasedle borbene položaje ned cesto Kočevje - Ribnice. 9. septembre je brigada skupaj z delom Grešnikove brigade nspedlo kolono 12oo italijanskih fašistov, ki se je hotela združiti z itelijansko fašistično vojsko v Kočevju in od tem nadaljevati pot proti Sušaku,
Po hudi borbi je brigade: prisilile fašiste, de so se vdeli in položili orožje. Poleg ujetnikov je brigade zasegla ogromen vojaški plen. Nato je zasedle Kočevje, kjer se je močno oborožile in dobro oblekla ter izvršila mobilizacijo. Število njenih borcev je naraslo od dve-sto ne skoraj tisoč borcev.
V	tem Času so se na gred Turjak zatekli mnogi belogardistični in plavogsrdistični zločinci, ki so s kapitulacijo Italije izgubili svojega fašističnega gospodarja in so tam utrjeni nameravali do&akati nove gospodarje - Nemce. Ta njihov namen ps jim je prekrižala VII. slovenska narodnoosvobodilna brigada ali Gorenjska brigada, kakor so jo takrat imenovali. Dne 12. septembra 194-3 je dobile povelje, da napade in lik-
vidira Turjak. Istega dne zvečer se je s kamioni odpeljala proti Velikim Laščam, naslednji dan pa ze začela napadati Turjak. V znanih in velikih bojih in obleganju, ki je trajalo 8 dni (do 19« septembra), je brigada zlomila postojanko in zajela okoli 7oo belogardistov ter dobila velik plen. Po močnem topniškem obstreljevanju je II, bataljon po lestvah vdrl v goreči gred in po težki dveurni borbi v gradu prisilil vse belogardiste k predaji. Tako si je. Prešernova brigada priborila eno najsijajnejših zmag, ze katero je dobila pohvalo od Glavnega štaba NOV in PO S in pa novo ime "VII, slovenska narodnoosvobodilna udarna brigade Francete Prešerna . Ta svoj naslov je dobila 25* septembre I943, ko se je po opravljeni nalogi vre Če la ne Gorenjsko, Dolenjska in Notranjska sta bili še v celoti osvobojeni, medtem, ko ne Gorenjskem ni bile v tem Času take regularne edinice, ki bi predstavljala udarno pest ze celotno partizansko gibanje ne Gorenjskem. Iz brigade so izločili vse novomobilizirance, tako da je ostalo samo 3oo borcev, predvsem Gorenjcev in prostovoljcev. S seboj so vzeli večje količine orožja, da .bi z njim oborožili nove borce na Gorenjskem,
Od Turjaka je krenila brigada 2o. septembra v Kočevje, kamor so'z vlakom odpeljali ujete belogardiste. Nato se je z vlakom vrnila v Laser, kjer je priredila miting. Dva dni kasneje, dne 24. septembra pa je Prešernova brigada krenile iz Lašč na pohod proti Gorenjski ter odšla mimo Turjaka, 'Se-‘liraelj in Iga po'krimski vojaški cesti v Rakitno, kjer se . je odpočile in na mitingu zvedela za odlikovanje in naslov. 26, septembre je krenila v smeri proti Padežu. Pod Padežem je prenočila, nato pa nadaljevala pot preko Ljubljanskega vrha v smeri proti italijansko-neraški okupacijski meji v Polhograjskih Dolomitih. Dne 3o. septembre 1943 ob desetih dopoldne je brigade prispele na Žirovski vrh, od koder se je zvečer spustila v P01 jensko dolino, prekoračila Poljan-
sko Soro in cesto pri Hotavljah, in se 1, oktobra 1943 ustavila ns L uši. Od tod je brigada krenila, ne Malenški vrh, nate pa po stezi pod B lega šem Čez črni kal in potok na Mer«?* tinji vrh. Dne 7. oktobra 1943 je brigada krenile nad nemške postojanke v Davči, napad se je izjalovil, ker so dobili Netpci pomoč.
Istega dne je komandant brigade Dušen Švare - Dule zapustil brigado in odšel na novo dolžnost za komandanta XOL«. divizije, ki so jo nameravali v najkrajšem možnem Času ustanoviti iz III. SNOTJB Ivana Gradnika, VII. SNOUB Ipsncets Prešerna in ŽVI . SNOB Janka Premrla - Vojka. ■
Nekaj dni po ustanovitvi Triglavske divizije so Gradnikova, Prešernova in Vojkova brigada simbolično porušile nekdanjo jugoslovsnsko-italijansko mejo, ki je ločila Gorenjsko od Primorske in si priboril6' novo osvobojeno ozemlje, Nato 'so ponovno napadle nemško.postojanko v Davči in jo likvidirale.
Po svojem prihodu ns Gorenjsko je Prešernove brigada takoj začela z energičnimi ofenzivami ne. področju Selške in Poljanske doline s ciljem, da sp skupaj z ostalimi partizanskimi enotami Čimprej organizira osvobojeno ozemlje, ki naj bi služilo kot izhodišče za ofenzivo po vsej Gorenjski, Že oktobra meseca so likvidirali postojanko v Leskovici in nato tudi v Javorjih, iz strahu pred njimi sc pa Nemci sari izpraznili Hotavlje in Sovodenj.
Istočasno z izvajanjem ofenzivnih akcij se je brigada izpo-poljevala z novimi borci, ki so množično prihajali bodisi s terena ali pa so dezertirali iz nemške vojske, ko so videli velike uspehe NOV.
Prisotnost Prešernove brigade ne Gorenjskem je pomenila veliko prelomnico v narodnoosvobodilnem gibanju te pokrajine. Nemci niso bili nikjer več varni in so prešli skoraj iz-
ključno v obrambo. Ne drugi štreni je brigeds prinesla v ostale partizanske en#fce ne Gorenjsko in še celo na Koroško mnogo intenzivnejši polet, kakor je bil do tedaj.
Koncem oktobra se je brigs.da okrepila s II. bataljonom Dolomitskega odreda, nato pa še z moštvom ukinjene Tolminske brigade. Tako je brigada narasle na pet bataljonov, obenem L pa se je formiral tudi nov štab s komandantom Slavkom Jerebom, z namestnikom komandanta Rudolfom Hribrnikom - Svaru-nom in s političnim komisarjem Ludvikom Petelinjškom - Črtom. Mesec dni kasneje je postal komandant brigade Rudolf Hribrnik - Sverun, ki je med vsemi komandanti Prešernove brigade najbolj zaslovel.
Razširitev osvobojenega partizanskega pzemljs in vedno u-spešnejše ofenzive brigad XXXI. divizije na nemške postojanke sta prisilili Nemce, da so zaceli s'širokopptezno' zs-. u	r	z namenom,
snovano in dobro pripravljeno ofenzivo, ds uničijo enote XXX. in XXXI. divizije.
Ta novemberska nemška ,ofenziva je Prešernovo nrigado zatekla na področju Novaki - Robidnica, II. in .III . bataljon sta dobila nalogo, de zaščitita evakuacijo ranjencev iz Bolnišnice iz Davče na Jelovico, Po opravljeni nalogi sta se oba bataljona zapletla v dvodnevne iiude boje z Nemci v okolici Ratitovca in Pecane ter jim prizadejala okrog osemdeset mrtvih. V boje na tem področju je 18, novembra 194-3 posegla tudi druga četa Gorenjskega odreda, ko se je spopadla z Netoci na PrtovČu pod Ratitovcem. V tem Sasu sta tir di I. in IV . bataljon Prešernove brigade skupaj z Gradnikovo brigado vodila obrambne boje na področju Cerkno-KO jce.
Iz te ofenzive je Prešernova brigada izšla še bolj okrep--vljena, ni imela večjih izgub in je uspešne opravila vse pred njo postavljene naloge.
Po novernberski ofenzivi se je' brige.de 16. decembre 1943 premaknile preko Selške doline na sektor Mohorja in Jelovice z nalogo, ds ruši komunikacije in da z manjšimi udarnimi silami, sposobnimi učinkovitih akcij, udira v sovražnikovo zaledje, uničuje iridustrijske naprave, obenem pa mobilizira industrijsko delavstvo v partizane.
Nemci 'so kej hitro začutili Prešernovo brigado v bližini svojih najvažnejših komunikacijskih zvez. Naglo so skoncen-triisli večje sile ob progi Jesenice - Ljubljana in dvakrat brezuspešno napadli brigade. Prešernova brigada se je z Jelovice ponovno premaknila ne področje Mohorja, kjer je iz- ■ bojevala eno' izmed najbolj uspelih borb. Nemci so se.po bitki ns Mohorju umaknili v Dolenjo vas, kamor so prepeljali ss seboj tri vozove mrtvih,
3o. decembra se je brigada premeknila na Črni vrh nad Novake, od tam pa dne 31. decembra 1943 ns Robidnico, oziroma ne sektor MSrtinjegs vtha, kjer je dočakala hovo leto 1944.
Januarja 1944. je štab XXXI. divizije določil Prešernovo bri9 gsdo, da s svojimi enotami napade in likvidira sovražni postojanki v ^eleznikih in Selcah. Bitka za Selca in Železnike vzlic junaški borbi, zlasti II. bataljona, ni uspela. Kakor je izvedel obveščevalni center Prešernove brigade, so Nemci v Železnikih izjavili, da- bi njihove postojanka prav gotovo padle, če bi pravočasno ne dobili pomoči, sej jim je že pohajale municija. Nemci so v teh borbah izgubili okrog petdeset mrtvih.
Po bitki v Selcah in Železnikih se je Prešernova brigada premaknila na Martinj vrh, nato pa zasedla sektor Martinj vrh -Dgvča, kjer je ostala do 29. januarja 1944,
31* januarja je brigada priredile v Novskih miting, s katerim se je poslovila od tega sektorje in se potem vrnila na
Gorenjsko, kjer so jo Čeke le nove naloge, predvsem mobilizacije, s katero naj bi znova ustanovili III. bataljon, ki je dne 31. januarje dokončno prešel pod štab XXXI. divizije in je bil izločen iz sestava Prešernove brigade.
Prešernovi nrigadi je štab XXXI. divizije. odločil kot mobilizacijsko področje ozemlje severno od ceste Podbrdo -Škofja Loka, Kranj, Jesenice, Bled in Bohinj sk o Bi stric r z vsemi okoliškimi kraji. Od 3. do 14. februarja je brigade po ponovnem premiku v rajon Mohorja in Lavtar;-kega vrha izvedla dvanajstdnevno mobilizacijo in istočasno opravila več sabotažnih in vojaških akcij.
V drugi pol vici februarja je Prešernova brigada začela z novo obsežno mobilizacijsko akcijo nč levem bregu Save, od koder je pridobila več sto novih borcev.
Po uspešni mobilizaciji, kar je bile v tem času osnovna naloga brigade, se je premaknila na področje Idrije, kj-r je sodelovala z Gradnikovo in Vojkovo v skupni akciji ne Godovič, IstoČs-sno je III. bataljon Prešernove brigade napadel Spodnjo Idrijo.
Zaradi napadov enotlX. korpusa na postojanki Godovič in Ho-tedršeica in zaradi popolne obkolitve nemških sil na področju Idrije, so Nemci naglo z močnimi silami pripravili svojo marčevo ofenzivo proti IX.korpusu, ki so jo šifrirali pod imenom "Dachstein” . Zaradi uspešnih bitk, ki so jih od 25* marca vodile .enote IX. korpusa, je nemške ofenziva že v samem začetku.propadla in se spremenila v protiofenzivo glavnih operativnih enot IX. korpusa.
Nemci so zaradi svojega neuspeha v marcevi ofenzivi, začeli pripravljati novo širokopotezno ofenzivo proti osvobojenemu ozemlju IX. korpusa, kjer so Čez zimo naštele, nove _.pa rt ižanske delavnice in bolnišnice za potrebe parti-, zenske vojske. Ta sovražnikova ofenziva se je začela 11.
aprila 1944. Prešernova brigada je skupaj z ostalimi enotami IX. korpusa vodila uspešne defenzivne boje. Po težkih, borbah z Nemci se ji je posrečilo prebiti se ns področje Postojne in Pivke. V noči med 19. in 2o. aprilom je Prešernova brigada v sestavu XXXI. divizije začela z rušilno ofenzivo ne progi Ljubljana - Trst. V teh rušilnih akcijah se je Prešernova brigada zelo izkazala, saj je s svojini enotami v eni noči porušila progo ns 14o metrih. Tako je bila onesposobljene za dalj Časa ena izmed najvažnejših prog, po kateri je sovražnik preskrboval svojo fronto v Italiji.
Do sredine maja je Prešernova brigada izvršila vrstro pomembnih akcij, 'ki so predstavljale samo uvod v obsežno ofenzivo, ki jo je štab XXXI. divizije pripravljal proti sovraženim postojankam na Gorenjskem. V drugi polovici meja se je brigada, skupaj z ostalimi brigadami XXXI* divizije premaknila na področje Jelovice, od koder je izvedla več ■ uspešnih akcij. Med temi akcijami je bila nedvomno nsj-večje bitka ns Lsvtarskem vrhu, ki sodi- po junaštvu borcev in po sovražnikovih ^zgubah med najbolj junaške bitke, ki jih je v času svojega obstoja vodila Prešernova brigada .
Dne 16. maja je okoli 8oo nemških SS-policistov in belogardistov napadlo okrog 9o borcev I. bataljona. Ti so se vračali iz akcije, ki so jo podvzeli v Virmašah. Kljub temu, da je bil sovražnik nesorazmerno močnejši, kljub pritisku in neugodnim pogojem, so borci I. bataljona izdržali lo-urno borbo in prisilili sovražnika k umiku. V teh bojih je sovražnik izgubil 86 mrtvih in 7o ranjenih. Prešernove! pa so utrpeli 9 padlih in 5 ranjenih.
V naslednjih dneh je minerski vod-Prešernove brigade miniral šest kretnic v‘Podnartu in ne OtoČah, III. bataljon pa napravil prehrsnjev-lno akcijo za potrebe partizanskih bolnišnic v Bohihjski Bistrici, doci® je I, bataljon Prešernove brigade napadel v noči od 26. ne 27. Qaj nemško posto—
janko v Ribnem pri Bit du, II, be teljon pc istočasno postojanko v K or it nem. Istočasno ste obe 'betel j one izvršila tudi prehranjevalni akciji,
V začetku junija 1944 se je I, be ta 1jon Prešernove brigade premaknil ne levi breg Save, kjer je začel z obsežnimi akcijami na. področju med Smlednikom in Križami pri Tržiču. Nato se je napotil preko Stiske vasi, Rovt in Kozjega vrha ob Beli skozi vas Kokre na nove pol .zaje pri Štefsnji vasi. Potem ko so tu izvršili nekaj uspešnih akcij, so zaceli z napadi na cesti Visoko - Cerklje. Pri tem so ubili in ranili večje število sovražnikov,
18, junija 1944 so se zbrali I., II.in III. bata 1jen Prešernove brigade na Jelovici, kjer so skupne z enotami Vojkove brigade, v silovitem jurišu pognali v dolino Save Bohinjke okoli 5oo Nemcev in jim prizadejali večje izgube. Nemci, ki so jih zaskrbele akcije XXXI. divizije v maju in prvi polovici junija, sc namreč nameravali obkoliti in uničiti partizanske sile, koncentrirane na Jel vici, kar jim pa ni uspelo,
27. junije se je Prešernova brigada sl. in II * bataljonom premaknila v Davčo in se začela prip ravljati za rušenje komunikacij v Baški grapi, ki so bile glede na splošni vojaški položaj za sovražnika izredno pomembne pri oskrbovanju fronte v Italiji. Tu je Prešernova brigada v sklopu enot IX. korpusa zabeležila več pomembnih uspehov. Rušilna ofenziva v Baški grapi je trajala do 2. julija in je bila med najpomembnejšimi korpusnimi akcijami. Prešernova brigada se je v akciji odlikovala predvsem kot zaščitna enota, ki je varovale minerfeke akcije drugih brigad. Posebno so se odlikovali brigadni minerji, ki sc poleg drugih manjših mostov porušili tudi trideset metrov dolg železniški most.
Po zaključeni ofenzivi II. korpusa vBeški grapi se je Pre-
šernovs brigs is premaknila preko Jelovice ne Pokljuko. 19. julije je krenile v dolino Redovne in se premeknila ne Me-žakljo. S patrulje mi in men jšimi zasedami je ze verovale vse važnejše dohode do mostu, kjer se je skoncentriiale. V noči od 19. ne 2o julij je Presernovo-br igs de mobilizira la v delavskem taborišču ne Jesenicah, kjer so bili večidel Frencozi in Primorci. Nemci so jih pripeljali ne Jesenice za ne pol suženjsko delo v tovarni, ker jim je primanjkovalo delovne sile.
■Po težki borbi in med neprestanim obstreljevanjem Nemcev je brigadi uspelo, da se je z mobiliziranci vred prebila in pripeljala z Mežsklje preko Redovne in Pokljuke na Jelovico okrog 4-00 novih borcev.
Vojaška aktivnost IX. korpusa, v zadnjih mesecih je prizadejale Nemcem razne težave, zato so zaceli pripravljati ob-širnoofenzive proti IX. korpusu. Prešernova brigada, ki je bila v tem Času, na Gorenjskem,ni občutila udarcev nemške julijske ofenzive, pač pa so ost"le enote IX. korpuse uspele težke izgube. P,oleg mhogih mrtvih je imel IX. korpus o-krog I80 hudo ranjenih,katere jc bilo treba spraviti na varno.
16* avgusta 194-4 so krenile, cp.rpane z ranjenci, Prešernova, Gradnikove in Vojkove brigada na dolgo pot z Otlice mimo Postojne, čez Pivko in železniško progo do Loža, nato pa dalje proti osvobojenemu ozemlju VII. korpuse, kjer jih je v neki vasi srečal komandant Glavnega štaba NOV in POS Franc Rozman - Stane. V prisrčnem in prijateljskem razgovoru se je zadržal zlasti pri Prešernovcih, med katerimi je imel mnogo starih tovarišev in znancev. Po kratkem počitku je XXXI. divizija nadaljevala pot z ranjenci preko Čabre in mimo požganih vasi proti kočevskim gozdovom, kjer je oddala ranjence.
Pote-ra ko o« opravila to humano dolžnost, je XXXE. divizije krenile nazaj na Primorsko, kjer je večkrat uspešno razbile sovražnikove sile, Koncem avgusta se je ponovno vrnila ne osvobojeno ozemlje IX, korpusa, kjer so jo Čakale nove naloge.
Medtem ko se je Prešernova brigada mudila z izvrševanjem svojih, nalog v drugih krajih, so belogardisti na področju Črnega vrha nad Idrijo sklenili spremeniti Črni vrh v svojo trdnjavo, ki naj bi ovira le črnike partizanskih enot. Zato se je štab IX, korpusa odločil, da jo napade in likvidira.
Prešernov brigada .je dobila nalogo, da s svojimi bataljoni bi kirs cesto Godovič - Idrija in prepreči vsak sovražnikov poskus ali preboj, s katerim bi hotel priti papadeni postojanki na Ornem vrhu ne p^raoč. Prešernove nrigsda ja svojo nalogo uspešno opravila. Na odseku,.ki ge je varovala, je močna nemška-belogerdistične kolona hotela prodreti skozi njene položaje, vender so Prešernovei-sovražnike odbili in ga pognali v beg. Zaplenili so večjo količino vojaškega materiala,, ki so ga sovražniki odmetavali na svojem begu.
Medtem so ostale brigade zavzele in. likvidirale postojanko na Črnem vrhu. 1. septembra 1944 je Prešernova brigada krenile mimo Črnega vrha ne položaje na Otlice, od koder se je premaknila skupaj z XXXI* -divizijo na področje Čirovskegs vrha in Poljanske doline z nalogo, ds skupaj z njo vdre v Dolomite, ki so se v letih 1942 - 1944 spremenili v pravo belogardistično trdnjavo. Komandant brigade Pudolf Hribernik - Svsruiu, ki je položaj v Dolomitih kot horjulski rojak odlično poznal, je odbrsl iz brigade samo najboljše, najbolj odporne in najbolj pogumne borce in jih formiral v četo, ki je nato pod njegovim neposrednim vodstvom manevrirala v Dolomitih, se pojavila v bližini Ljubljane in nato lo. septembra napadla postojanki v Horjulu in v Korenem.
11. septembra je Prešernove brigade z uspehom odbile sovražni neped iz dolomitske, smeri. Kljub veliki premoči sovražnika, ji je uspelo prizadejati mu velike izgube.
V drugi polovici septembra 1944 je XXXI. divizija pripravila novo ofenzivo v Dolomite. Prešernova brigada je dobila nalogo, de ščiti hrbet Gradnikovi in Vojkovi brigadi, ki sta bili določeni ze.glavne napadalne akcije. 26. septembra se je zapletla v hude boje s sovražnikom na področju Pasje ravni nad črnim vrhom. Kljub močnemu sovražnemu pritisku in ponavljajočim se jurišem, je brigada sovražnika Ves čas odbijala, dokler ga ni naposled potisnila nazaj v postojanko. •
Po tej bitki je brigada odšla ne Martinj vrh, nato pa na nove položaje v bližino Vehsrš, 14. oktobra je napadla in likvidirala sovražno postojanko v Praprotnem. V noči med 21. in 22. oktobrom 1944 se je prenekails skupaj z drugimi enotami XXXI* divizije v bližino Poljan, kjer je naslednji dan popolnoma uničila sovražno postojanko. Istočasno pa je prvi bataljon napadel postojanko v G$brku, ki jo je šele Čez dva dni likvidirala Gradnikova brigada.
P p ofenzivnih akcijah v Poljanski dolini se je Prešernove brigada premaknila ns Maler ski vrh, od koder je po desetdnevnem počitku odšla v bližino Železnikov. Tu je bila močna sovražna postojanke, ki je ovirala nemoten prehod partizanskih enot z osvobojenega ozemlja v Bohinju preko Jelovice in Selške doline na osvobojeno ozemlje IX. korpusa. 21. novembra 1944 so brigade XXXI. divizije s sodelovanjem Kosovelove brigade, Škofjeloškega odreda in dela topništva IX. korpusa napadle sovražnikovo postojanko v Železnikih in jo po trsh dneh likvidirale ter osvobodile Železnike,
Po osvoboditvi Železnikov se je Prešernova brigada v za-
četku decembra 194-4 premaknila na sektor Srednje Brdo -Stara Oselica - Klsdje - Žirovski vrh, kjer je ostala do 16. decembra. Tu je uspešno opravila nekaj manjših akcij, nato se je pa premaknila v bližino dobro oborožene sovražne postojanke v Gorenji vasi in tu sodelovala skupaj % o-stalirai enotami XXXI. divizije pri napadu. Po težkih dvodnevnih borbah se je Prešernova brigada umaknilo na področje Ü irovskega vrha.
Po akciji na Gorenjo vas je Prešernova brigada operirala •osamljena in varovala- ozemlje, ki ga je prej ščitila vsa XXXI, divizija. Zato ni mogla podvzemati večjih napadalnih akcij in se je morale omejiti le na zavarovanje in obrambo osvobojenega ozemlja. Januarja 1945 je sovražnik podvzel novo ofenzivo proti enotam IX. korpuse z namenom, da bi vdrl v središče osvobojenega ozemlja, v Cerkno in zaplenil skladišče materiala, ki so ga IX. korpusu z letali pošiljali zavezniki. V ogorčenih bitkah, ki so trajale do 12. februarja 1945 je sovražnik izčrpal svoje- moči in se umaknil v postojanke. Sovražnikov načrt, de bi prodrl v Cerkno, se je izjalovil. 18. februarje so enote IX, korpusa prešle v protiofenzivo.
Februarje in marca se je brigade skupno z ostalimi enotami IX. korpusa uspešno branila na Primorskem. Neposredno pred veliko marčno' sovražnikovo ofenzivo, ki je trajala do 8. aprila 1945, je Prešernove brigada likvidirala belogardistično postojanko v Sv. Križu - Kališe.
Za Časa velike sovražnikove ofenzive ne Primorskem, so se enote Prešernove brigade pod najtežjimi pogoji ogorčeno branile. Kljub strahotnim udarcem, ki jih je sovražnik piizađe jel partizanskim vrstam, je štab IX. korpusa.ukazoval brigadam, naj se ne puste izriniti iz Primorske, kajti zavedal se je, da ga Čakajo prav na tem ozemlju najvažnejše
naloge v zadnji fazi vojne, naloge s ciljem - osvoboditi Slovensko Primorje s Trstom, Tržičem in Gorico.
Po divjih bitkah, v katerih sc borci Prešernove brigade skupaj z borci ostalih brigad pokazali izredno vzdržljivost, upornqst, junaštvo in visoko zavest, po neskončnih naporih in preprekah, ki jim jih je postavljal umikajoči se sovražnik, so enote IX. korpusa zlomile sovražnikov odpor na Primorskem in osvobodile Gorico, Trst, Tržič ih druge kraje Slovenskega Primorja.
Tako se je končala slavna borbena pot Prešernove brigade, pot, ki je posuta z neštetimi grobovi najboljših sinov slovenskega ljudstva, pot, ki se je s ponosom spominjajo vsi svobodoljubni Gorenjci, bodisi tisti, ki so se neposredno borili na njej ali pa tisti, ki so kako drugače doprinesli njenemu zmagovitemu koncu. Prav ta velika povezanost gorenjskega ljudstva s svojo brigado, je dokaz svobodoljubnih teženj Gopenjcev, ki so s ponosom spremljali razvoj in uspehe Prešernove brigade in jo z največjim po-žrtvovanjem podpirali. To je dokaz, da gorenjsko ljudstvo zna ceniti in spoštovati svojo svobodo in da bi jo v potrebi znalo braniti pred slehernim napadalce.-;.
Kran j	
P GORENJSKA	3 i r ® .fl;
zgodovina	
GORENJSKA v borbi 12	
U?.(497 4_ 16) " 194 1 nq4S" illllllllll	
026316035 coBiss o	...ill