GrosuPlJe (centrala) sP 908 £ KLASJE I 1995 l 352(497.4 Ivančna Goric« 119950010, 9 AMBULANTA 0 R Števil Ka 9 letnik I november 1995 VIDEO • OPTIKA 61108 Ljubljana, Dolenjska c. 33, tel.:127 47 27 61295 Ivančna Gorica, Ljubljanska ul. 16 tel./fax:777 777,777 573,778573 Iz Jernejeve malhe V zadnjem mesecu letošnjega leta, ko bo vsak občan že delal svoj obračun, bo županstvo imelo še težjo nalogo. Minulo enoletno delovanje, ko smo bili negotovo zazrli v novonaslajajočo občino, je prineslo potrditev, da bo zastavljen program kljub težavam v večjem delu izpolnjen. Svetniki se bodo pred koncem leta srečali še dvakrat. Prva seja v decembru bo namenjena rebalansu plana, ko naj bi se program le dokončno dodelal in prečistil. V zadovoljstvo nam je, da je bila ocena programa za leto 1995 realna in dokaj natančna. Prenos lastništva objekta na Hudem iz rok SKli Ljubljana novim gospodarjem je v oktobru dodobra razburil našo javnost. Nemško podjetje Woco in ljubljanski Autocommerce ter Inštitut za varovanje zdravja Ljubljana so se trudili krajanom razbliniti vse dvome, vendar je nekaj nezaupanja ostalo. Polna dvorana v Ivanini Gorici, kjer so bili zbrani zaskrbljeni krajani, že dolgo obremenjeni z ekološko problematiko, je pogojevala novim lastnikom resne zahteve, peko katerih v Ivanini Gorici ne bodo mogli. Tudi mi, ki zastopamo občino, moramo nositi poleg skrbi veliko odgovornost in nam že vsak namig o uspešni tehnologiji ne sme zameglili pogleda, pa četudi gre za nova delovna mesta. Gotovo so pred novega proizvajalca postavljeni stroga zalite-va po pridobitvi vseh soglasij, strogi normativi in standardi in v končni jazi ludi uporabno dovoljenje, ki je menica za začetek. Pogovori s predstavniki Teletoma so naša stalnica. Vendar je stanje občinske telefonije tako kritično, da se nikoli ne raziđemo v zadovoljstvo vseh občanov, ki l>i telefon nujno potrebovali Telecom kot pooblaščeni izvajalec je pripravil triletni načrt, po katerem naj bi občina Ivančna Gorica dobila potrebne vse telekomunikacijske naprave. Gotovo ne more biti povšeči prebivulcam nekaterih krajev, ki so najslabše povezani s telefonijo, da se najprejprevideva dograditev že začele investicije v KS Ivančna Gorica (obstaja že sodobna centrala in povezava z optičnimi vlakni). Rebalans na Telecomu že za leto 1995 kaže na investicijo v višino 100 milijonov tolarjev. Šentvid z okolico naj bi v letu 1996 pridobil nekaj deset priključkov za najnujnejše potrebe, med tem časom pa naj bi se dogradila ustrezna povezava in centrala. Tudi kraji v Suhi krajini naj bi v letih 97-98 dokončno rešili problem telefonije. Če bi dobili mednarodne kredita pa bi stvari potekale hitreje. Vse navedeno naj bi predstavniki Telecoma pojasnili krajanom na srečanjih po krajevnih skupnostih. Drugi aktualni problem je avtocesta, ko naj bi se z novim sprejetim nacionalnim programom odsek Višnja Gora> Bič uvrstil v prioriteto, kar postavlja pričetek graduj, pred vidoma že v leto 1997198. Določena sredstva za odkup in pripravo zemljišč bodo na razpolago že prihodnje leto. Za kraje ob trasi bo to velik poseg. Gradnja se bo izvajala medtem ko bo tekel promet, zgrajena bodo spremljajoča infrastruktura (bencinski servisi), priključek na avtocesto z obvoznico proti Šentvidu z zaledjem, cestninska postaja pri Biču, pa tudi Ministrstvo za obrambo ima svoje interese. Sklad za razvoj drobnega gospodarstva še ni mogel dokazati svoje uspešnosti. Odpira se vprašanje, ali naj ostane enoten za vse tri nove občine ali pa je morda smotrnejša organiziranost po posameznih lokalnih skupnostih. Sklad je bil ustanovljen z namenom, da obrtnikom in podjetnikom pomaga investirati pod ugodnejšimi pogoji. Za umno razrešitev naj se odločijo sami uporabniki, ki jim gotovo ni v prid, da se poslavljajo meje, saj tržnost in uspešnost nepoznata meja. Najvažnejše je, da se kapital, ki je na razpolago, obrne v naši obrti in podjetništvu. Kulturna društva in organizacije na našem področju so se povezale v ZKO Ivančna Gorica z namenom, da se strokovno povežejo, uskladijo svoje programe in ponudijo občanom večjo in boljšo kulturno izbiro. Statut predvideva poleg konference sedemčlansko predsedstvo, kije že konstituirano. Športna zveza Ivančna Gorica je že korak naprej. Na širšem sestanku, kjer je sodeloval tudi sekretar ministrstva za šolstvo in šport, se izoblikovali opredelitve na treh segmentih: šolski šport, rekreacija in tekmovalni šport. Pomembno je, da so vse naše telovadnice zasedene in da je interes občanov za vse segmente zelo velik. Izgradnja višnjegorske osnovne šole poteka po načrtih. Občinski: sredstva iz leta 1995 morajo biti prenesena v leto 1996, da se bo gradnja v dveh letih zaključila, saj imamo po novi zakonodaji na vseh naših šolah prostorski primanjkljaj in želimo skupaj s pristojnim ministrstvom čimprej odpirati nova gradbišča. Stiska šola je že ustanoviula gradbeni odbor. Čeprav stanje v kmetijstvu nasploh ni najboljše, želimo z občinskim programom le spodbuditi določen del kmetijske dejavnosti (regresiranje semen, preventivna dejavnost, štipendiranje, kreditiranje, izobraževanje, melioriranje, ...). Čeprav za kmetijstvo nasploh nimamo dovolj posluha, jse okrog novega leta na kmečkih domovih zbere največ obiskovalcev, ki na vse pretege hvalijo dober okus in domačnost. Najboljše so domače koline, še posebno sosedove. župan Jernej ZAPRTA SEJA OBČINSKEGA SVETA To nebi bilo nič nenavadnega, če bi potem, kot je v takih primerih v navadi, izdala uradno poročilo za javnost. KLASJE NE POROČA OBJEKTIVNO, je v svojem prispevku napisal občinski svetnik, gospod Franc Godeša. Z njegovimi trditvami se ne moremo v celoti strinjati, vendar bomo, zaradi prostorske stiske, odgovor objavili v prihodnji številki. NOVI AGROSTROJ ŽE IŠČE DELAVCE Tik pred izidom te številke KLASJA smo izvedeli, da Woco in Autocommerce že pripravljata razpis za zaposlitev delavcev v svoji novi (bivši Agrostrojevi) tovarni. Dodajmo še, kar bi sicer morali povedati na začetku, da so tovarno (poslopje in zemljišče) že odkupili od SKB banke in da bodo po novem letu, gotovo pa meseca marca, že začeli z proizvodnjo. Več o tem v naslednji številki. V^- Člani turističnega društva Grča iz Lučarjevega Kala in Uredništvo KLASJA, dajeta pobudo za akcijo, ki naj bi jo izvedli v občini Ivančna Gorica v naslednjem letu. OČISTIMO NAŠO OBČINO DRAGI MIKLAVŽ! Najprej te lepo pozdravljam in ti sporočam, da te že komaj čakam. Vsak dan zrem v nebesa in občudujem večerno zarjo. Vem - pečeš piškote. Tja, proti Gradišču ne pogledujem, saj ne verjamem starim ljudem, ki pravijo, da tam gor lomastiš po grmovju za palicami! Verjamem pa, da si dober, prizanesljiv in vsemogočen, skratka - vse lepo o tebi mislim. Imel pa bi eno željo, tako pobožno in ne zameri, če jo napišem. Vem, da ta čas že planeš v svoje celice, koše in malhe in zato bi ti predlagal eno; Kaj ko bi si ti spremenil ime iz Miklavža v Jerneja? Zakaj? No, ti že veš! Potem namreč ne bi jemal dobrot iz Miklavževe, ampak iz Jernejeve malhe in ker si ti vsemogočen, bomo imeli vsaj nekaj časa tako Jernejevo malho, iz katere bi lahko potegnili kar bi hoteli in si želeli. Sicer pa ne vem, ali si boš lahko ime spremenil že kar na ivanški občini ali boš moral pot pod noge v - Grosuplje. Aja - pa saj ti imaš višjo komando. Lepe pozdrave še enkrat - premisli in ne zameri. tvoj Janezek MODNO PLETILSTVO janež vene Stična 127, trgovina SIT-HIC Praznični dnevi se bližajo. Za hladne zimske dni obdarite svoje najbližje in oblecite se tudi vi v tople pletenine VENE-STIČNA Cene so ugodne otroški puloverji od 1.100,00 SIT do 2.000,00 SIT ženski puloverji od 1.900,00 SIT do 5.000,00 SIT moški puloverji od 2.700,00 SIT do 5.900,00 SIT kompleti od 5.400,00 SIT do 8.600,00 SIT Želimo vam dobro počutje v naših pleteninah! J LaMaS d.o.o. računalniški inženiring Ulica 25. maja 14 61295 Ivančna Gorica ZAHTEVAJTE DODATNE INFORMACIJE / PREDRAČUN vsak delovni dan po telefonu 0609 / 612-923 ter v papirnici PACKA, Livarska 1, Iv. Gorica NUDIMO : ugodne plačilne pogoje, širok spekter ponudbe ter brezplačno dostavo in instal RAČUNALNIŠKI SISTEMI računalniki v najrazličnejših konfiguracijah po vaših željah ali posameznih komponentah - Pentium 120, 100, 90 Mhz - 486 DX4 120, 100 Mhz, 486 DX2 80, 66 Mhz TISKALNIKI matrični, Ink Jet, laserski : EPSON, Hewlet Packard, Fujitsu, Nec, Star,.. svetujemo izdelamo dobavimo dostavimo instaliramo izobražujemo vzdržujemo servisiramo PROGRAMSKA OPREMA - posamezni programi za trgovine, proizvodne in storitvene dejavnosti (trgovinsko poslovanje), glavna knjiga s/in saldakonti, osnovna sredstva, obračun O.D., kadrovska evidenca, fakturiranje, materialno knjigovodstvo, ...) - integralni informacijski sistemi za finance, računovodstvo in proizvodnjo za podjetja in obrt - standardna komercialna programska oprema : WINDOWS 95, WORD for WINDOWS, EXCEL, ... ^ 119950010,9 STRAN KMETIJSTVO GOZDARSTVO NEMOČ ZADRUGE PRI ODKUPU MERKANTILNEGA KROMPIRJA Pri MERCATORJU - KZ STIČNA smo si tako kot vsako leto prizadevali z odkupom jedilnega krompirja, vendar smo zaradi neugodnega tržnega gospodarstva neuspešni. Največji problem je seveda prenizka odkupna cena. Pri organiziranem odkupu, ki ga vodi zadruga, smo obremenjeni z vsemi davčnimi dajatvami, kar v privatni prodaji ne pride v poštev. Razumljivo je, da se pridelovalci poslužujejo organiziranega odkupa le takrat, ko je ugodna cena. Če je ta prenizka, je navadno kriva zadruga. V "črno" prodajo je vključeno še poznanstvo in tako trenutno kmetu plača podjetje 25 SIT za kg krompirja, če pa ga ponudi zadruga, postavijo smešno ceno od 14 do 17 SIT. Sem pa so navadno vključene še ostale obremenitve: vreče, prevoz in prometni davek. Omeniti moramo tudi to, da so včasih menze, šole, zavodi in bolnišnice kupovali za zalogo po cele tovornjake krompirja. Ti časi so mimo, ker so jim ga kmetje pripravljeni dostavljati sproti le po nekaj vreč, kar jim finančno ustreza zaradi neizgubljenega kala in manj fizičnega dela gostinskega osebja, saj imajo praktično te količine lahko v kuhinji in ne v skladišču. Zadruga v tako dostavo ne more in je nemočna pri odkupu večjih količin. In kakšno je zaključno mnenje pridelovalcev? "Zadruga se sploh ne zanima za prodajo krompirja!" Zagotovo lahko trdimo, da direktor, kmetijstvo in komerciala največ pozornosti posvetimo prodaji pridelkov. Ker pa je tržišče neurejeno, smo neuspešni. Nemočni smo tudi zaradi premajhnega sodelovanja kmetov. Želeli smo omiliti težave s prodajo krompirja, zato smo med drugim izvedli naslednjo akcijo: 5.10.1995 smo obiskali 25 večjih pridelovalcev krompirja, ki pridelajo povprečno po 40 ton tega pridelka. Prevzem bi bil opravljen takoj v skladišču Ivančna Gorica, kot rezervno skladiščenje za nadaljnjo prodajo. Ankotacijsko plačilo po 14 SIT za kg bi bilo poravnano v roku 30 dneh po prevzemu. Dodatno izplačilo pa bi bilo pogojeno z razliko prodajne cene in bi bilo izplačano po prodaji. Zadruga si je prizadevala vsaj delno omiliti nastale težave in prevzeti riziko za najetje kredita. V tem primeru bi obveznosti do obresti prevzela država, kot finančno intervencijo za kmetijstvo. Akcija je bila neuspešna. Pod takimi pogoji bi kmetje dali v prodajo le 10 ton krompirja. Če računamo, da je KZ Stična pred nekaj leti odkupila na našem področju nekaj tisoč ton krompirja letno, je sedanje sodelovanje gotovo klavrno. Res pa je, da pri tem niso krivi ne kmetje in ne zadruga, ampak neurejeno tržno gospodarstvo. Upamo, da bodo imeli državni organi v bodoče več razumevanja za kmetijstvo. Tako bi pridelovalci krompirja brez nevšečnosti organizirano prodajali svoje pridelke in dobili težko zasluženi denar. Komercialna služba M - KZ STIČNA Poškodbe od koruzne vešče Koruzna ali prosena vešča je pri nas stalen škodljivec. Prvi zunanji znaki, ki opozarjajo na veščo, so polomljene metlice, kasneje pa tudi cela stebla, ali povešeni in polomljeni koruznimi storži. Vendar pa žuželke oziroma iz jajčec izlegle gosenice, poškodujejo tudi zgornje liste koruze pred začetkom njenega metličenja ali po njem. Poškodbe so v obliki nepravilnih luknjic premera nekaj milimetrov. Kmalu pa se gosenice žanjejo proti metlicam, pogosto še preden se te popolnoma razvijejo iz rastline, tako da se kasneje polomijo. Nato vrtajo rove v steblih in storžih. Na poti skozi steblo navzdol ga na trših mestih zapustijo. Izhodi so okrogle luknjice nad nodiji, iz katerih sili značilna žagovina z iztrebki. Napadena stebla se kasneje ob močnem vetru in kombajni-ranem spravilu rada prelomijo. Zrnje na napadenih rastlinah je drobno, kar je KORUZNA VESCA posledica slabšega pretoka vode in rudninskih snovi. Gosenice vrtajo tudi skozi peclje in storže, ki so onesnaženi z žagov-inastimi iztrebki ter radi odpadajo. Razvoj škodljivca Odrasle gosenice koruzne vešče prezim-ijo v steblih koruze v prvem ali drugem spodnjem intermodiju. v koeenu ali odpadlih storžih. Pozimi jim mraz ne škodi, saj preživijo pri zelo nizkih temperaturah. Ohranijo se tudi v koruznici v kozolcih in na kupih, če je napadena koruza tam pospravljena. Na mestu prezi-movanja se razbubijo, navadno v drugi polovici maja, ko je temperaturna nad 15 stopinj celzija. Stadij btibe traja tri ledne. Prvi metulji izletijo navadno okrog 20. junija, nato pa letajo v juliju in avgustu. Množičen let metuljev se ujema s približevanjem metličenja koruze. Najprej se pojavijo samci, nato samice. Zelo dobro letijo, tudi do 25 km daleč in sicer ponoči, čez dan pa mirujejo na spodnjih straneh listov. Samice začnejo takoj po oploditvi odlagati jajčeca. Odložijo 700 do 800 jajčec, v legla po 15 do 35 skupaj na spodnje, redko na zgornje strani koruznih listov. Po 3 do 14 dneh se izležejo ličinke, ki se hranijo z listno povrhnjico, v tretjem razvojnem stadiju pa se zavrtajo v rastline. Med embionalnim razvojem, pa vse do tretjega levitvenega stadija, so zelo občutljive na nizko relativno zračno vlago, ki povzroči tudi propad gosenic. V eni rastlini se najpogosteje hranita ena do dve gosenici, lahko pa tudi več. Ena sama gosenica v koruzni rastlini zmanjša njeno produktivnost za 2 do fi %, dve do tri pa za 16%. CERTIFIKATI.... Dovolite spoštovani zadružniki in tudi ostali, ki se še niste odločili za vložitev vaših certifikatov, da vam pomagamo z nasvetom, kajti rok za vložitev se počasi izteka. Svetujemo vam, da certifikate vložite v Kmečko družbo, to pa zato, ker so zadruge v Sloveniji, med njimi tudi naše, delničarke predelovalne industrije (Ljubljanskih mlekarn, Mcsoizdclkov Škofja Loka, Emone, Mesarije Šmartno pri Litiji ...), in sicer do 45 % vrednosti družbenega kapitala. Če poenostavimo, manjka v določenih okoljih samo 6 %, da postanejo večinski lastniki slovenski zadružniki, to pa pomeni moč v upravljanju. Manjkajoče procente bi kupila Kmečka družba, za to pa potrebuje vaše certifikate. Kmečka družba, ki je do sedaj napolnila dva sklada po 9,5 miljard tolarjev in polni tretjega, uživa ugled v slovenskem prostoru. Do sedaj so Kmečki skladi že solastniki v osmih slovenskih podjetjih. To so: Kolinska, Kompas hoteli Kranjska Gora, Tekstilna tovarna Prebold, Pivovarna Laško, Semenarna Ljubljana, Mlinotcst Ajdovščina in Tovarna elektromateriala Čatež. Kmečka družba se pripravlja na več avkcij za nakupe dobrih podjetij, med njimi tudi za predelovalno industrijo. V Kmečki družbi bodo ustanovili med drugim tudi pokojninski sklad. Ta bo kmetom, ki imajo, lahko rečemo, pokojninsko zavarovanje slabo rešeno, veliko pomenil. Kmetje, in tudi ostali, bi lahko mesečno vplačevali v sklad določen znesek, ki bi se jim odšteval od osnove za odmero dohodnine, po določenem času vplačevanja pa bi iz sklada začeli dobivati pokojnino. Naj to pisanje ne zveni kot reklama za Kmečko družbo, to ni bil naš namen. V tej navezi vidimo večjo moč na vpliv kmetijske politike v prihodnosti. Certifikate za kmečko družbo zbiramo v zadrugi oziroma v Hranilno-krcditni službi v upravni zgradbi v Ivančni Gorici. Zbira jih gospa Joži Kastaneto, vsak dan od 6. do 14. ure (tel. 777 - 045). MKZ Stična Milena Vrhovec, ing. agr. Varstveni ukrepi Če je poletje toplo in zima mila, se pričakuje večji napad koruze vešče. Kemično zatiranje je težko izvedljivo, ker je tedaj, ko bi bilo treba škropiti s kemičnimi pripravki, koruza visoka 2 m in več. V naših razmerah varstvo koruze pred koruzno veščo temelji predvsem na gojitvenih in agrotehničnih ukrepih. To pa so: - kolobarjanjc (na istih površinah ne sme pogosto slediti koruza), - ostanke koruze je treba že jeseni dobro sesekljati in jim čim bolj temeljito zaorati, tako da so vsi deli koruznice z gosenicami vred dobro pokriti z zemljo, kar pospeši njihovo propadanje oziroma prepreči, da bi spomladi metulji izletavali iz bub (če so se razvile v ostankih, slabo pokritih z zemljo, gosenice ne poginejo). Lahko pridejo na piano in tam iščejo nove ostanke, v katere se zarijejo. Posamezni hibridi se med seboj razlikujejo v odpornosti. Na splošno velja, da so rani hibridi občutljivejši za koruzno veščo. S pravočasnim spravilom koruze, še zlasti za silažo, se gosenicam prepreči prihod v prezimovališče, to je v najnižje internodije, ker jih odpeljejo v silose, kjer tiste, ki so preživele transport, poginejo. Kmetijska svetovalna služba Darka Zupane - Puš, ing. agr. KISANJE ZELJA 2 skadkorje prevrejo do mlečne kisline, brez tvorbe ogljikovega dioksida. Skupna količina kislin je 1,5 do 2 %, POGOSTE NAPAKE, KI SE POJAVLJAJO OB KISANJU kar Pome"ido|g° obstojnost kisane surovine. Pri znižani temperaturi (7 ZELJA IN REPE stopinj C) je tako zelje obstojno več Za spoznavanje in preprečevanje aerobni (kvasovke, enterobakterije*; ) ra secev' napak, ki se pojavljajo pri kisanju bacilli in ocetne bakterije), ki^orabi-7/1%^ reguliranjem temperatur in jo ves preostali kisik. Že.v,tcjja/.i se-v dodatkom soli pri mlečnokislinskem zelju in repi razvijejo š^^eVc3^/VrenJu se lanko rast določenih in kisline (mravljinčna, ocem^^SHrf^ mikroorganizmov vzpodbudi ali zavi-na) in estri. ra- Prav intenziteta rasti določenih zelja in repe, je treba poznati surovino, tehnološki postopek, fizikalno-kemične in mikrobiološke spremembe, ki spremljajo proces. Mlečnokislinsko vrenje je postopek, v katerem mlečnokislinske bakterije oksidirajo skadkorje do mlečne kisline in drugih stranskih proizvodov. Za rast zaželjenih mlečnokislinskih bakterij je potrebno surovini enakomerno dodajati sol (1,5 - 2,5 %) in ustvariti anaerobne pogoje (brez kisika). Praktično to izgleda tako: iz močno stisnjenega zelja zaradi soli izteka sok, ki mora prekriti celotno površino. Tako pripravljena surovina z mikroorganizmi, ki so v njej, fermentira v 4 do 6 tednih. Potek mlečnokislinskega vrenja: 1. faza traja cca 3 dni. Množijo se vsi prisotni mikroorganizmi, zlasti 2. faza:mlečnokislinsko vrenje. Traja 3 dni. Zaradi zvišanja odstotka kislin in hitre sposobnosti rasti v zel-nici prevladuje Leuconostoc mesen-teroides, bakterija, ki sladkorje iz zelja prevre v mlečno kislino, etanol in ogljikov dioksid. Zaradi aktivnosti ogljikovega dioksida pri tej fazi opazimo močno penjenje zelnice. To fazo imenujemo tudi heterofermentativno fazo, ker hkrati poteka več procesov. Zaradi višanja koncentracije kisline (do 1 %) se zaustavi rast ostalih (zlasti gnilobnih) mikroorganizmov, pa tudi samega Leuconostoc mesenteroides in tako nastopi naslednja faza. 3. faza:homofermentativna. V tej fazi prevladajo Lactobacilli, zlasti L. plantarum in nekateri koki. Ti ostale mikroorganizmov je odločilnega pomena za kakovost kislega zelja in repe. Predpogoj je, da sladko zelje vsebuje dovolj sladkorjev (3 - 6 %), sicer moramo skadkor dodajati (do 1 %). Najpogostejše napake, ki se pojavljajo pri vrenju so napake konsistence in okusa. NAPAKE KONSISTENCE Te so pogosto posledica previsoke ali prenizke koncentracije soli. Nižje koncentracije povzročajo mehko, previsoke pa trdo zelje. Koncentracija soli verjetno vpliva na rast mikroorganizmov, ki proizvajajo pektolitične encime. Koncentracija soli pod 2 % pospeši rast mikroorganizmov v 2. fazi mlečnokislinskega vrenja, koncentracija nad 2 % soli pa pospeši rast mikroorganizmov v 3. fazi. V prvem primeru (manj soli) je posledica manj kislo in bolj aromatično zelje, v drugem (več soli) pa bolj kislo zelje. 2. fazo lahko podaljšamo tudi z znižano temperaturo (bolj aromatično zelje), 3. pa z zvišano temperaturo (bolj kislo zelje). Povzročitelj mehke konsistence zelja ali repe je lahko tudi rast plesni in kvasovk v zelnici na površini. Zato je priporočljivo čiščenje površine in tudi pokrivanje zelja s plastično folijo, da preprečimo stik zelnice z zrakom (kisikom). Če mlečnokislinsko vrenje poteka pri nižjih temperaturah, se pojavi sluzavost zelja ali repe v času druge faze mlečnokislinskega vrenja. Ta sluz se ob normalnem nadaljnjem mlečnokislinskem vrenju razkroji in ne vpliva na kakovost kislega zelja ali repe. NAPAKE VONJA IN OKUSA Te napake največkrat nastanejo zaradi zakasnelega mlečnokislinskega vrenja. Vzrok je lahko predolgo skla- diščenje zelja ali repe, ki vsebujeta premalo sladkorjev, ki pospešujejo mlečnokislinsko vrenje. Vzrok je lahko tudi pomanjkanje mlečnokislinskih bakterij, kar je posledica prekomerne uporabe zaščitnih sredstev. Vzrok za tuje vonje je lahko tudi nečistost zelja; ostanki talne mikroflo-re preprečijo mlečnokislinskim bakterijam, da bi se razvile v zadostnem številu. NAPAKE BARVE So pogost pojav. Vzrok za to je največkrat kisik, ki zlasti na površini pospešuje razvoj kvasovk in plesni. Posledica je različna obarvanost kislega zelja ali repe. Rjavo obarvanje se pojavi tudi na zelju, pri katerem nismo pravočasno zaustavili procesa in se je razvilo preveč Lactobacillusa brevis. Zato je potrebno zelje po končani fermentaciji ohladiti. Pri kisanju novih hibridov zelja povzročajo probleme inhibitorji rasti za določene mikroorganizme, ki prispevajo k učinkovitemu mlečnok-islinskemu vrenju. Ustanovitelj časopisa KLASJE je Občinski svet Občine Ivančna Gorica. Sedež uredništva: Ivančna Gorica, Sokolska 8, telefon 778-384, 778-385, 777-697. Izdajateljski svet: Mihael Glavan-predscdnik, Jurij Gorišek, Jernej Lamprct, Gregor Ficko, Fani Sever. Uredniški odbor: Andrej Agnič, v.d. glavnega in odgovornega urednika, Franc Grlica, Ksenja Medved, Leopold Sever, Maja Ficko, Marjeta Glavan, Petra Bahorič, Simon Bregar (šport). Oblika: Andrej Verbič; Računalniška priprava: AMSET Macedoni, Grosuplje; Tisk: KOCMAN Grafika d.n.o., Grosuplje. Časopis KLASJE izhaja mesečno in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi zakona o prometnem davku (Ur. List RS št. 4/92) in mnenja Urada Vlade za informiranje št. 4/3-12-690/95-23/160, da je glasilo KLASJE proizvod informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3 tarife prometnega davka, po kateri se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. NI BILA KRIVA NOVA ČISTILNA NAPRAVA V IMP r Prah, ki je vznemiril Ivančane, je povzročila okvara na filtru kaluparske linije. V zadnji številki Klasja smo objavili fotografijo marjetic, posutih z drobnimi delci prahu. No, ponorčevali smo se in napisali, daje to najbrž saharski prah. Tudi to se je dogajalo - včasih. Sicer pa smo vsi vedeli, da je nesnaga iz IMP. Spraševali smo se, ali je že zatajila na novo postavljena čistilna naprava. Sicer pa smo poiskali informacijo iz prve roke in zakaj ji ne bi verjeli. Tehnični direktor IMP, g. Tomaž Trobič, in vodja proizvodnje, g. Andrej Selan, sta nam pojasnila, da imajo v IMP že dolga leta več filtrov. Tokrat je menda zatajil filter, ki čisti zrak iz kaluparske linije. Kalupe, kamor vlivajo tekoče jeklo, oblikujejo iz posebnega drobnega peska. Ko tega ločujejo od ohlajenega odlitka, nastaja prah. Tega posesajo in skozi vodo ta zrak, poln delcev, spuščajo v o/račje. V vodi se delci prahu, ki so težji, usedejo na dno posode. Na dnu pa imaj gibljivo rešetko (nekaj podobnega kot v sodobnejših hlevih za transport gnoja), ki to usedlino sproti čisti iz posode. In ta veriga, ki poganja rešetko, se je strgala. V /rak je čistilna naprava, zaradi prenasičenosti v vodi, začela pihati vodne kapljice, skupaj z drobnimi delci prahu. Ti) je bil torej naš saharski pesek. Pesek res, in to ivanški pesek, iz katerega delajo kalupe. Še to sta povedala, da pa je nova čistilna naprava, ki čisti dim kupolnih peči, tako programirana, da po nekaj minutah ustavi segrevanje kupolke, če se slučajno kaj pokvari. ' A.A. ČESTITKE, POZDRAVI, DOBRE ŽELJE Bližajo se božični in novoletni prazniki. Čas, ko si zaželimo zdravja, sreče in uspehov. To delajo poslovneži pa tudi prijatelji in znanci. Sklenili smo vam omogočiti, da svoje dobre želje in čestitke lahko posredujete tudi v svojem časopisu. Ker pa časopisni prostor ni zastonj, boste za objavo morali plačati, vendar... Z;i čestitke ob božičnih in novoletni praznikih, pa tudi za osebne praznike in prelomne trenutke dajemo popust na ustaljene cene oglasov. Za firme, oziroma podjetja priznavamo 25% popusta, za osebne čestitke pa 50%. Naš naslov poznate. Vaše čestitke sprejemamo do 15. v mesecu. lj IVANŠKO POŠTO OBNAVLJAJO Kdor je imel zadnje čase opravek na ivanški pošti kakšne opravke, se je moral drenjati v majhnem zasilnem kontejnerju za poštnim poslopjem. Nejevoljen sicer, vendar v upanju, da ne bo trajalo predolgo. Kot so nam povedali, bo prenova dokončno nared že pred sredino decembra. Na zunaj se pošta res ne bo kdo ve koliko spremenila, bo pa znotraj kar precej prostornejša in dobila bo novo opremo. Tudi za počutje uslužbencev bo menda bolje poskrbljeno kot doslej. r PARTNER po tiskarna in poslovne storitve Adamičeva 15 61290 GROSUPLJE Razpisujemo delovno mesto STROJNIKA - REZAČA Za to delovno mesto išemo kandidata s 4. stopnjo izobrazbe in veseljem do dela na raznih strojih v tiskarni. Znanja za delo v tiskarski stroki niso obvezna, so pa zaželjena. Imeti mora vsaj eno leto delovnih izkušenj. Delovno razmerje sklenemo za določen čas, s timesečnim poskusnim delom in polnim delovnim časom. Pisne prijave z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 15 dni po objavi. Informaeije dobite na telefon št.: 761-582. J nUTOCOMMGRCC d .d. Autocommerce, d.d. Allendejeva 5 61000 Ljubljana Odpiramo novo poglavje v zgodovini Autocommerca V prvi polovici naslednjega leta bomo skupaj z nemškim partnerjem začeli s proizvodnjo gumarskih in plastičnih delov za avtomobile v novem podjetju AC-VVoco v Ivančni Gorici. Ker se zavedamo, da je uspešno uresničevanje vsakega projekta in vsake ideje odvisno predvsem od ljudi, Vas vabimo k sodelovanju. Za začetek proizvodnje potrebujemo nekaj osnovnih profilov, predvsem diplomirane inženerje in tehnike s področja strojništva in elektostroke, - za vodenje proizvodnje. - za področje kontrole kakovosti, - za področje kemijske tehnologije, - za področje vzdrževanja in orodjarstva ter priprave dela. Od kandidatov pričakujemo dokazila o stopnji izobrazbe, dve do pet let delovnih izkušenj, aktivno ali vsaj pasivno znanje nemškega jezika ter pripravljenost za dodatno Izpopolnjevanje od treh tednov do dveh mesec-ov pri poslovnem partnerju v Nemčiji. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas po opravljeni trimesečni poskusni dobi. Predhodno bomo s ktindidati opravili tudi osebne razgovore, zato Vas prosimo, da Vaše pisne prijave vsebujejo krjši življenjepis, dosedanje izkušnje in ambicije. Prijave pošljite do 13. decembra na naslov: nUTOCOMMGRCG, d.d. je t/v, v. Allendejeva ul. 5 61000 Ljubljana Pravno-kadrovska skužba ga. Tatjana Pelkovšek J 4 STRAN november 1995 RAZBURJENJE NA SEJI SVETA KRAJEVNE SKUPNOSTI DOB Na zadnji seji sveta Krajevne skupnosti Dob, je bila osrednja točka dnevnega reda načrt dela za prihodnje leto in imenovanje gradbenih odborov za ta dela. Svetniki so ugotovili, da so lokalne ceste praktično že vse posodobljene, pa tudi večina krajevnih. So pa tri vasi, ki še nimajo vodovoda. Odločili so se, da bo to njihova prioritetna naloga za prihodnje leto. Vodo naj bi potegnili iz vasi Podboršt v zbiralnik nad vasjo Sat. Od tam pa še do Rdečega Kala. Praktično 3 kilometre bi bil dolg ta vodovod. Istočasno z vodovodom bi posodobili tudi cca 1.100 metrov dolgo cesto med Rdečim Kalom in Satom. Za maloštevilne vaščane teh dveh vasi, pa tudi za Krajevno skupnost, bi bil to prevelik zalogaj, zato so sklenili, da poprosijo za pomoč občino pa tudi državo. Druga naloga pa naj bi bila posodobitev dela lokalne ceste Dob -Rdeči Kal. To je tisti del, ki pelje preko avtoceste in se prav zaradi načrtovane graditve prave avtoceste vleče že leta. Večina svetnikov je bila zato, da se ne čaka več in da se v načrt za naslednje leto vnese posodobitev tudi te nekaj 100 metrov dolge makedamske ceste. In prav sredi te razprave sta prišla na sestanek še dva svetnika Krajevne skupnosti, ki sta se udeležila zaprte seje občinskega sveta. Povedala sta, daje bil razgovor namenjen izgradnji avtoceste do Biča. Tu naj bi zgradili avtocesto tako široko, da bi bila v primeru potrebe, uporabna tudi za zasilno letališče. Avtocesta - letališče naj bi se zelo približala vasi Dob in pokrila kar precej kmetijskih površin. Praktično pretrgala pa naj bi povezavo več kot 10 vasi z Dobom oziroma Šentvidom, saj nadvozi seveda ne bi bili več mogoči. Izgradnja podvozov pa bi bila vprašljiva, saj ob močnejšem deževaju sega voda tudi preko sedanje ceste proti Dobu. Prizadetost domačinov je bila razumljiva in odločeni so bili, da se izgradnji te variante avtoceste uprejo z vsemi sredstvi. Tudi z zaporo avtoceste, so v razburjenju nekateri naglas razmišljali. In najbrže bi bili, tisti hip, zmožni to tudi v resnici storiti. No, v tolažbo jim je bilo le to, da ivanški občinski svet menda o tem ni sprejel nobenega sklepa. Seja ivanškega občinskega sveta je bila za novinarje zaprta. Napisali smo lahko le to, kar so ljudje pripovedovali po njej. Dobili smo informacijo iz druge roke, torej. Za verodostojnost podrobnosti zato ne odgovarjamo. Če pa mene vprašate, moram povedat i, da se mi zdijo tako zaprti sestanki neumnost. Samo ljudi dražijo, ker za vsebino gotovo zvedo. Kaj pa nastane z novico, ki gre od ust do ust, pa tako menda vsi vemo. Andrej Agnič IMELI SMO KRVODAJALSKO AKCIJO! Letos mineva 47 let prostovoljnega, brezplačnega in anonimnega krvodajalstva v Sloveniji. Skupščina Rdečega križa Slovenije sprejme pred začetkom vsakega leta letni program krvodajalstva za celo državo. Da bi bilo krvi vedno dovolj, bi jo moralo darovati vsak dan najmanj 250 krvodajalcev. Krvodajalec je človek, ki se je zavestno odločil, da bo daroval kri neznanem, ki jo nujno potrebuje. Podariti delček sebe, je izraz solidarnosti s človekom v stiski. Tli človek je sicer za darovalca neznanec in ne pozna njegovega imena ne starosti ali spola ne socialnega položaja in ne vere; ve le to, da NJEGOVA KRI REŠUJE ŽIVLJENJE. Zato bi bila družbena skupnost dolžna bolj priznati ta izraz človečnosti. V občini Ivančna Gorica je bila 23.10.1995 krvodajalska akcija v OS Ferdo Vesel v Šentvidu, kamor je prišlo na odvzem 210 krvodajalcev. Veliko težav je bilo s krvodajalsko akcijo 24.10.1995 v Ivančni Gorici. Prvič v 47 letih smo morali krvodajalec voziti na odvzem krvi v Ljubljano, za kar pa se je odločilo malo ljudi. Med krvoda- jalci je bilo veliko negodovanja, zato naj vsem velja pojasnilo: Z vodstvom šole v Ivančni Gorici se nismo uspeli dogovoriti, da bi nam za ta dopoldan odstopili nekaj prostorov za izvedbo krvodajalske akcije. Kljub prizadevanju Krajevne organizacije Rdečega križa Ivančna Gorica žal drugje nismo našli drugih ustreznih prostorov. Žal se je zmanjšalo število zaposlenih v večjih delovnih organizacijah in s tem posledično tudi število krvodajalcev; ugotavljamo pa, da pri zasebnikih še ni prodrlo v zavest dejstvo, da bolezen in nesreča ne izbirata in ne vprašata, ali bomo danes ali jutri morda mi tisti, ki bomo kri nujno potrebovali. ŽIVLJENJE IN ZDRAVJE -NAJVEČJE BOGASTVO ČLOVEKA. Hvala vsem, ki ste darovali kri in s tem mnogim omogočili življenje in zdravje. RDEČI KRIŽ SLOVENIJE OBMOČNA ORGANIZACIJA GROSUPLJE MESEC VARSTVA PRED POŽAROM V PGD DOB Oktober je mesec požarne varnosti. Dobovski gasilci smo ga vzeli zelo resno. Najprej smo za člane društva organizirali strokovno ekskurzijo. 45 se jih je z avtobusom odpeljalo proti Novemu mestu in Beli krajini. Prvi postanek je bil pri poklicni gasilski brigadi v Novem mestu. Prijazni gasilci so nam razkazali vso svojo opremo in nam praktično prikazali reševanje pri prometnih nesrečah - rezanje in raztegovanje pločevine ter imobilizacijo ponesrečencev. Naše najmlajše gasilce pa so s 30-metrsko raztegljivo avtolestvijo popeljali pod oblake. Vsi so bili pravi junaki, da so si upali v take višave. Naslednja postaja je bila Metlika. Tu smo si ogledali lepo urejen gasilski in etnološki muzej. Druga stvar, ki smo jo v tem časti postorili, je bila ustanovitev tekmovalne desetine. Že dolga leta v našem društvu nismo imeli take ekipe. Desetino smo v kratkem času tako usposobili, daje lahko sodelovala na tekmovanju gasilskih enot bivše občine Grosuplje, ki je bilo v Stični. V nedeljo, 22.10.1995, pa smo na igrišču v Dobu krajanom prikazali našo izurjenost z vso tehnično opremo, ki jo imamo. Na sporedu sta bila gašenje vnetljivih tekočin s peno in prahom ter tekmovalna izvedba suhe vaje z motorno brizgalno. Tudi pionirska desetina je prikazala izvedbo suhe vaje. Za zaključek smo v sončno jesensko nebo poslali še vodno slovensko trobojnico. PGD Dob r zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje p.o. taborska 3, 61290 grosuplje UREDIMO VAM KUPOPRODAJO VASE EPREMIČNINE CENITEV NEPREMIČNINE SKLENITEV KUPOPRODAJNE POGODBE -UREDITEV DAVČNIH OBVEZNOSTI - ZEMLJIŠKOKNJIŽNI PREPIS V PROJEKTIRAMO STANOVANJSKE, POSLOVNE IN GOSPODARSKE PROSTORE TEL.: 061/762-246, 061/763-078 Člani Turističnega društva Grča iz Lučarjevcga Kala in Uredništvo KLASJA, dajeta pobudo za akcijo, ki naj bi jo izvedli v občini Ivančna Gorica v naslednjem letu. OČISTIMO NAŠO OBČINO Pojdite le na kratek izlet v gozd in odkrili boste številna divja odlagališča odpadkov, kjer so kupi od plastenk do starih avtomobilov. Ali ni škoda, da je tako lepa narava, s katero je naša občina še posebej obdarjena, tako onesnažena. Že na pogled, kaj šele s posledicami za jutri. Morda bi se našlo opravičilo. Nismo se zavedali, da odpadki sodobne civilizacije zastrupljajo življenjski prostor naših potomcev, Pa tudi možnosti, da bi jih spravili drugam, kot v bližnji gozd, ni bilo. Danes je drugače! Že! Vsaj malo. Komunalno podjetje odpadke, tudi večje, organizirano zbira in shranjuje. Vendar... stare grehe, stare navade je treba čimpreje popraviti, spremeniti. Naj bo to le naša pokora, ne pa mora naših zanamcev. Tako jc bilo razmišljanje vaščanov Lučarjevcga Kala, ki so se prav zato ali pa skoraj samo zato pred dobrim letom odločili ustanoviti Turistično društvo. Niso le modrovali, dogovorili so se, in skoraj vsi, brez izjeme, so si nadeli rokavice in v nekaj urah, v enem dnevu počistili okolico vasi. Najbrže med prvimi tako temeljito. Ugotovili so, da konec koncev ni bilo niti tako težko, da pa je na koncu občutek zelo lep. Prav iz tega občutka je zrasla ideja in predlog, da bi tako naredili Še drugi. Da bi naša občina postala najbolj čista v Sloveniji. Zakaj pa ne, smo rekli v uredništvu. Izpeljimo to akcijo. Saj mora uspeti kot je uspela lučarska. Člani Turističnega društva Grča Lučarjcv Kal so se tudi dogovorili, da bodo šli pomagat tudi drugim. Saj imajo izkušnje. Uredništvo Klasja se je že malo pozanimalo, kaj o tem mislijo drugi. Z nami so že gozdarji, Zeleni, nekateri sveti krajevnih skupnosti, pa tudi naše županstvo... Skratka, vsi s katerimi smo sc že pogovarjali, so ali navdušeni nad idejo, ali pa vsaj pripravljeni sodelovati. Vabimo torej vse, da se nam pridružijo. Po Novem letu bomo ustanovili štab, ki bo začrtal celotno akcijo in jo terminsko in tudi sicer podrobno razdelal, v dogovoru z vsemi, ki se nam bodo pridružili. PS, Po lučarski očiščevalni akciji pred dobrim letom, se je v vasi razvila spontana in sproščena veselica. Vam to kaj pove? Andrej Agnič PREPOVEDANO SEKIRANJE 'EMNOJ J Podpredsednica občinskega sveta Milena Vrhovec je v odmoru zadnje seje prinesla \ sejno sobo takle prometni znak, zelo uporaben tisti hip prav za občinske svetnike. Svetniki ga niso usvojili, je pa v nadaljevanju kar učinkoval. Morda bo še bolj uporaben na sestankih, na katerih bodo govorili o gradnji avtoceste. STRAN 5 DOLG ASFALTNI SKOK II Da smo sedaj ko imamo svojo občino, že v prvem letu naredili res rekorden skok, pove dejstvo, da smo na eni strani KLASJA v telegrafskem stilu lahko našteli le lokalne ceste, ki smo jih asfaltirali letos. Tokrat objavljamo še imena na novo asfaltiranih krajevnih cest in nekaj podatkov o oskrbi z vodo in o zbiranju odpadkov. Prav gotovo drži, da je bit letos eden najbolj iskanih in obleganih na lupanstvu,Tone Jereb, kije v občini zadolžen za ceste in komunalno gospodarstvo. To, kar objavljamo, je iz njegovega poročila. KRAJEVNE CESTE Na območju občine imamo po približnih podatkih 167 km krajevnih cest, od tega 40 km v asfaltni in 127 v makedamski izvedbi. Poleg tega je v občini še mnogo nekate-goreziranih cest, ki so večinoma makedamske. V letošnjem letu smo modernizirali naslednje krajevne ceste: - v Krajevni skupnosti Temenica bo izvedena modernizacija krajevne ceste Dolenja vas, v dolžini 185 m in 2,5 m širine. Vrednost pogodbe je 511.649, od tega je delež občine 102.330,00. - v Krajevni skupnosti Dob smo izvedli asfaltiranje krajevne ceste od Hrastovega Dola proti Trnovici v dolžini 1260 m in 3 m širine. Pogodbena vrednost je 4.208.464,00 SIT, od tega je delež občine 841.693,00 SIT. Zaključila seje tudi investicija iz leta 1994 Sela-Podboršt v dolžini 621 m x 3 m širine. - Krajevna skupnost Stična Zaključila se je investicija iz leta 1994 - parkirišče Stična. Poleg pogodb za asfalt in spodnje ustroja je bilo potrebno v letošnjem letu zagotoviti še sredstva za izkop javne razsvetljave in elektro kabla, ter za javno razsvetljavo. Vrednost pogodb je naslednja: ;t) asfalt 1,690.910,00 SIT (pogodba iz leta 1994) b) spodnji ustroj 3.863.957,00 SIT (pogodba iz leta 1994) c) elektro izkop 900.000,00 SIT d) javna razsvetljava 600.000,00 SIT skupaj znaša vrednost teh pogodb 7.054.867,00 SIT. Investicij;! je zaključena. V Krajevni skupnosti Stična se je asfaltirala tudi krajevna cesta na Viru, dolžine 180 m in 3 m širine. Udeležba občine je 102.480,00 SIT. - Krajevna skupnost Šentvid pri Stični Izvedla se je modernizacija naslednjih cest: a) urbano naselje 188 m, delež občine 160.207,00 SIT b) Petrušnja vas - Culjka - Velik kal, dolžine 500 m, delež občine 422.946,00 Sit c) od Križa do asfalta, 210 m, delež občine 125.359,00 SIT. d) Dovozna pot do cerkve cca 200 m, delež občine 133.079,00 SIT. e) Krajevna cesta proti Rusu, pogodba še ni realizerana - Krajevna skupnost Krka Izvedla se je modernizacija naslednjih krajevnih cest: a) cesta v Podbukovje, 289 m, delež občine 165.259,00 Sit b) preplastitev ceste v Krški vasi, 700 m, delež občine 563.269,00 SIT c) Gabrovčec pri cestni bazi, 270 m, delež občine 143.143,00 SIT. - Krajevna skupnost Muljava Dokončana je investicija iz leta 1994 in sicer krajevna cesta v Krajevni skupnosti Muljava, dolžine - Krajevna skupnost Ambrus Modernizerena je cesta Kal - Mali Kal v dolžini 490m in širine 3m. Pogodbena vrednost je 1.432.152,00SIT, od tega prispevek občine 586.430,00SIT, in delež KS 1.145.722,00SIT. Cesta je izvedena. - Krajevna skupnost Zagradec Modernizirani sta cesti proti hišam Kastelic in proti Zaletel.Pogodbena vrednost proti Kastelic je 513.360,00SIT, za dolžino 200m. Prispevek KS je 410.688,00SIT in občine 102.672,00SIT. Proti Zaletel Mariji 277 m, Sušica - Trcbež, dolžina 650 m. Asfaltirala se je cesta med regionalno cesto in lokalno cesto, dolžine 390 m, delež občine 398.304,00 SIT in krajevna cesta proti Mevcem v dolžini 760 m, delež občine 467.627,00 SIT. KDAJ BODO LETOS SPLUZENE NAŠE CESTE Komunalne gradnje, d.o.o. Grosuplje, Cesta na Krko 7 kot vzdrževalec lokalnih cest v občini Ivančna Gorica predstavlja režim in prioritete pluženja lokalnih cest po pravilniku o zimskem vzdrževanju. II. prioriteta so lokalne ceste, na katerih poteka linijski prevoz potnikov. Na teh cestah se izvajajo dela za zagotavljanje prevoznosti v času med 5. in 22. uro. Začasne ustavitve prometa so možne predvsem v času med 22. in 5. uro ter v dela prostih dneh. Stalno pa se promet odvija z uporabo verig. V to prioriteto spadajo naslednje ceste: L9 - 2915 Zagradec - Ambrus L9 - 2910 Peščenik - Zavrtače 1.9 - 2918 Ivančna Gorica - Stična 1.9 - 2921 Griže-Vir-Stična 1.9 - 2920 Šentvid - Zaboršt 1.9 - 2923 Šentvid - Dob L9 - 2925 Temenica - Breg L9 - 2956 Glogovica (Peček) - Šentvid L9- 2918 Stična -Mekinje L9 - 2919 Mekinje - Metnaj III. prioriteta so ceste, ki se plužijo, dokler je to možno z normalnimi plužnimi sredstvi, potem pa se zapro. Zapore cest so možne do dva dni. Odvijanje prometa je omogočeno z uporabo verig. V to prioriteto spadajo naslednje ceste iz pogodbe: L9-2914 Krka-Mali Korinj-Ravne L9-2916 Ambrus-Višnje - Brezovi Dol L9 - 2915 Ambrus - Primča vas L9-2917Dečja vas L9 - 2948 Zagradec - Kitni Vrh 1.9 - 2949 Zagradec - Valična vas L9 - 2946 Krka - Gradiček L9 - 2947 Znojile - Krka -Trebnja Gorica L38 - 5804 Brezovi Dol - Visejec .L9 - 2931 Muljava-Male Vrhe L9 - 2950 Mleščevo - Črnelo 1.9 - 2930 Stična - KC Mercator 1.9 - 2456 Šentvid - Velike Pece 1.9 - 2954 Šentvid - Petrušnja vas 1.9 - 2955 Šentvid - Češnjice L9 - 2923 Dob - Boga vas L9 - 2924 Muljava - Hrastov Dol-Dob 1.9 - 2926 Radohova vas - Breg L9 - 2925 Breg - Stranje 1.9 - 2906 Višnja Gora - Brezovo L9-2918 Mekinje-Dobrava 1.9 -2919 Metnaj - Goričica L9 - 2908 Višnja Gora - Lcskovec 1.9 - 2930 Podsmreka - Velika Dobrava IV. prioriteta so ceste, ko se v zimskem času ne morejo vzdrževati in se z zapadlim snegom zaprejo za promet. V to prioriteto spadajo naslednje ceste iz pogodbe: L9 - 2931 Zavrtače - Male Vrhe L9 - 2910 Zavrtače - Stranska vas L9 - 2951 Gorenja vas - Preža L9 - 2925 Temenica - Bukovica L9 - 2958 Temenica - Debeli hrib 1.9 - 2926 Dobrava-Metnaj L9 - 2918 Dobrava - Pristava 1.9 - 2932 Goričica - Oboi no L9- 2919 Goričica - Debeče L9 - 2908 Lcskovec - Trebeljevo L9 - 2952 Velika Dobrava - Mlake 1.9 - 2930 Dobrava - Štorovje L9 - 4322 Ješce - Sela - Sobrače Vendar se vzdrževalci kljub pravilniku potrudimo, da na vseh cestah v najkrajšem času vzpostavimo tako stanje, da je vožnja z vozili, ki so za promet zimsko opremljena, omogočena. Pravilnik v 45. členu tudi predpisuje, kakšna je dovoljena višina snega v časti pluženja na cestah, za II. prioriteto predvideva. 15 cm.Čim višja je prioriteta ceste, tem višja je določena višina snega /a prvo pluženje. je pogodbena vrednost 563.716.00SIT, za dolžino 200m. Prispevek KS je 450.973.00SIT, občine pa 1 J2.743,0SIT. B) PROGRAM KOMUNALNEGA GOSPODARSTVA Kolektivna komunalna raba Vzdrževalec ulic, pločnikov, javnih površin in zelenic je še vedno KS, ker ni narejenega katastra teh površin in s tem ni možno oddati ta dela nekemu z javnim razpisom pridobljenemu izvajalcu. Naloge s tega področja rešujemo in financiramo skupaj. Občina refundira KS del stroškov tokovine iz naslova javne razsvetljave v obliki tranšnih situacij. V ta name smo že nakazali prvo tranšo v višini cca 1.000.000,00SIT. Občina pokriva tudi celotne prevozne stroške pitne vode vsem stalnoživečim prebivalcem v občini, ki nimajo vodovoda. Stroške poravnavamo na osnovi izstavljenih računov od Komunalnega podjetja Grosuplje. Za prevoz vode je porabljenih 188.000,00SIT od planskih 400.000,00SIT. Vodooskrba in kanalizacija Vodovod Oslica Za vodovod Oslica so pridobljena vsa dovoljenja in je potrebno pristopit k izgradnji vodovoda. V ta namen smo pridobili predračun za gradnjo v višini 2.131.332,00SLT. Od tega financira občina 500.000,00SIT (priključna taksa), ostalo pa KS. Pogodba je v pripravi za podpis. Na ostalih vodovodih se pridobiva dokumentacija in pripravlja tudi že nekje pogodba za izvajanje. Izvaja se tudi Rekonstrukcija vodovoda Vir - Šentvid, katera dela je pridobil na osnovi javnega razpisa podjetje Rekon po ponudbeni ceni 30.737.682 SIT. Na področju kanalizacij smo podpisali pogodbo za izvajanje kanalizacije Stična III. faza z. izvajalcem, ki smo ga pridobili na javnem razpisu. Vrednost del za kanal "B" je skupaj cca 10.000.000,00. Za dokončanje kanala "S" in kanale "E" je tudi podpisana pogodba v višini 21.000.000,00. Nadaljevanje izgradnje kanalizacije Stična se bo začela predvidoma v sredini naslednjega meseca. Za del sredstev za izgradnjo kanalizacije Stična smo kanadidirali na Ministrstvu za okolje in prostor, na Upravi za varstvo narave. Zaprosili smo za max 30% soudeležbo, kar finančno predstavlja znesek 11.000.000,00SIT. Na področju gospodarjenja s komunalnimi odpadki smo v letu 1995 nadaljevali ekološki program varovanja in ščitenja okolja pred škodljivimi snovmi. Dogovarjali smo se za nabavo novih kontejnerjev za odpadke, za poplnitev osnovne mreže zbiranja odpadkov. Začasno poročilo komunalnega, cestnega gospodarstva in sklada stavbnih zemljišč s tem zaključujemo. Ivančna Gorica, dne 13.9.1995 Gradivo pripravil: Jereb Tone f Prihaja zimski čas in z njim tudi sneg. Pri nas delamo za ^ vas planirne deske, lij) 33 stojniij in 360 stopinj, vseh velikosti in za vse vrste traktorjev. Deske prodajamo po dostopnih cenah. K Kovaštvo Andrej Mušič, s.p Loka, Testenova 47 61234 Mengeš tel./fax.: (061) 738-619 STRAN ŠOLSTVO ŠOLSTVO STOJI UCILNA ZIDANA... V poročilu trirazredne ljudske šole v Višnji Gori konec šolskega leta 1884/85 zasledimo vabilo staršem, ki imajo šoloobvezne otroke: "Šolsko leto 1885/86 se bode pričelo dne 16. septembra ... Pošljite torej svoje otroke o pravem času in radi v šolo, da obvarujete sebe škode in tudi otrokom ne kratite njim toliko potrebnega poduka!" Danes v Višnji Gori ni treba posebej vabiti otrok v šolo. Radi nabirajo znanje, toda hram učenosti je pretesen za vse ukaželjne glave. Veseli smo, da se nam obeta nova in večja šola. Upamo, da se te pridobitve veselijo tudi "ta veliki", ki lahko na več načinov pomagajo pri uresničevanju naše največje želje -NOVE ŠOLE. Ob mislih na lepe, svetle in prostorne učilnice pa nas je zanimalo, kam so v Višnji Gori hodili v šolo nekoč. "Šolmoštri" so otroke poučevali že od leta 1553 dalje v mestni hiši, nato (pa v zasebnih hišah. Zaradi poman- jkanja učnih moči so bili učenci občasno tudi brez pouka, leta 1815 pa so ustanovili trivialno šolo. Vse do leta 1905 so učenci gostovali v različnih prostorih. Leta 1906 so začeli zidati novo šolsko poslopje, ki je bilo blagoslovljeno in predano svojemu namenu leto pozneje. Tej zgradbi v 2. svetovni vojni ni bilo prizanešeno, bila je močno poškodovana. Leta 1953 je bila šola prenovljena. V tej zgradbi poteka pouk še danes. Višnja Gora, znamenito srednjeveško mesto, ki mu je že leta 1478 cesar Friderik III. podelil mestne pravice, ima šolo, ki bo prihodnje leto stara 95 let. To je lepa stavba, ki se vklaplja v staro mestno jedro. V 95 letih se je marsikaj spremenilo. Šola močno poka po šivih, saj ima 215 učenk in učencev od 1. do 8. zareda za delo le 32 odstotkov normativne uporabne površine. Pouk tehnične vzgoje poteka kar v klasični učilnici, tečaji gospodinjstva pa na centralni šoli v Ivančni Gorici. Ker je šola ves dan polna, večkrat zmanjka prostora za razne dejavnosti. Statistični podatki kažejo, da se število oddelkov ne bo zmanjševalo. Nova šola bo imela deset matičnih učilnic, dve specialni učilnici za fiziko, kemijo, biologijo, gospodinjstvo in tehnično vzgojo, prostor za delo z računalniki, večnamenski prostor, jedilnico in knjižnico z mediateko in druge prostore (kuhinja, pisarne, zbornica, kabineti, garderobe). Načrtovane so tudi ustrezne športne in igralne površine. Objekt bo zasnovan tako, da bo možna kasnejša dograditev telovadnice. Učenci in učenke od 1. do 9. razreda bodo imeli pouk le dopoldne, za interesne dejavnosti bo po pouku dovolj prostora in časa. Šola bo prostorna in svetla; vsak otrok bo v njej lahko našel miren kotiček zase. To pa v stari šoli vsi pogrešamo ... Učenci - mladi raziskovalci iz Višnje Gore - zbirajo in raziskujejo pisne in materialne vire o šolstvu, šoli in o Višnji Gori. Svoje delo bodo predstavili na razstavi in objavili v biltenu Stoji učilna zidana; ob 95-letniei šole pa pripravljamo tudi prireditev za vse krajane, ki z nami žele novo šolo. Učiteljice zgodovine, zemljepisa in ravnateljica OŠ STIČNA GOSPODU PROFESORJU LOJZETU URŠIČU V SPOMIN Padel je poslednji list z drevesa življenja na jesenska siva tla in pretresljiva tišina je objela bolečino naših src. Kot bi se ustavil čas, smo onemeli ob Vaši nenadni smrt - spoštovani gospod profesor Lojze. V imenu vaših znancev in prijateljev, posebej pa v imenu vaščanov Vam poslednjikrat izrekamo zahvalo, da bi se Vam oddolžili za Vaše zgledno in slovenski besedi in knjigi predano življenje. V trepetu vetra v pretemnih. nočeh čutimo Vašo navzočnost in prav tako je živa in izklesana Vaša podoba v naših srcih, čeprav ste nam bolj daleč kot vse zvezde neskončnega vesolja, Kdor živi v spominu drugih, ni mrtev, je smo oddaljen. IMP LIVAR, d.o.o. IVANČNA GORICA Ljubljanska c. 43 61295 IVANČNA GORICA VABI K SODELOVANJU l PET DELAVCEV ZA DELO V KALUPARNICI (3 kaluparji, 2 iztresalca - za priučitev) 2. DVA DELAVCA ZA VZDRŽEVANJE STROJEV Od kandidatov pričakujemo, da bodo poleg zakonskih izpolnjevali še naslednje pogoje: pod L: končana osnovna šola ali skrajšani program, pod 2.: končana triletna poklicna šola kovinarske ali strojne usmeritve. Izkušnje so zaželene, niso pa pogoj za zasedbo delovnega mesta. Prednost pri izboru bodo imeli mlajši kandidati, prijavijo pa se lahko kandidati, stari od 18 do 45 let. Izbrani kandidati bodo sklenili delovno razmerje za določen čas šestih mesecev, po tem obdobju pa bo podjetje najboljšim delavcem omogočilo nadaljevanje delovnega razmerja ali redno zaposlitev. Pisne prijave z ustreznimi dokazili sprejema IMP LIVAR, d.o.o. Ivančna Gorica, Ljubljanska c. 43,61295 Ivančna Gorica, KADROVSKA SLUŽBA, do 31.12.1995 oziroma do zapolnitve potreb po delav-ih. Dokler bo naš rod kot najdražjo svetinjo v svojih srcih čuval veliko, živo ljubezen do rodne grude, do prelepe slovenske besede, bo v njem ohranjen tudi Vaš lik. Zato vam prinašamo te pozdrave, ki naj bodo znamenje, da je bilo Vaše življenje en sam napor, en sam nepretrgan trud, ena sama velika ljubezen do knjige, ki Vam je bila v življenju najdražja prijateljica in zvesta spremljevalka. Prinašamo Vam pozdrave zemlje, ki je vsrkala prenekatero kapljo Vašega znoja, zadnji pozdrav ljudi Vaše prelepe krške doline in zadnji pozdrav ljudi Vaše rodne Krške V tiskih večernih urah, ko bo vsa narava zaspala v trudnem snu, pobožaj zaostali veter ta zadnji tihi dom, da bo spanje neskončnosti še slajše. Zofi Rogelj OSNOVNA SOLA STIČNA NA EKIPNEM DRŽAVNEM PRVENSTVU V ATLETIKI Novo mesto je bilo 12. oktobra organizator ekipnega državnega prvenstva v atletiki za osnovne šole. V finalu je nastopilo 12 najboljših šol na osnovi številnih predtekmovanj, tako v konkurenci dečkov kot tudi deklic. V finalu dečkov je nastopila tudi ekipa naše šole. To je bilo že drugo finale. Leta 1993 smo osvojili 12. mesto. Tokrat pa smo uvrstitev izboljšali in dosegli 10. mesto. Ekipo so sestavljali: 60 metrov: Tomaž Rous (osvojil je drugo mesto z istim časom kot zmagovalec - 7,80 s) in Gregor Jordan, 300 metrov: Marko Vodušek in Leon Oven, 1000 metrov: Martin Arko in Toni Oven, skok v višino: Miha Zaje in Klemen Baranašič, skok v daljino: Marko Zaje in Matija Sever, met krogle: Matej Perko in Toni Markovič met žogice: Sebastjan Kovačič in Gašper Mikljič; v štafeti 4 x 100 metrov so nastopili: Tomaž Rous, Gregor Jordan, Mitja Pušnar in Marko Zaje. Ekipo sta vodila mentorja Marjan Potokar in Silvo Podobnik. Za omenjeni uspeh je šola dobila naslednjo čestitko z Ministrstva za šolstvo in šport: "Čestitamo vašim učencem, športnim pedagogom, učiteljskemu zboru, vodstvu šole in staršem za strokovno delo, s katerim sle dosegli visoko raven športnega znanja, hkrati pa privzgojili zavidljive medsebojne odnose med učenci. Prepričani smo, da boste tudi v prihodnje posvetili športnemu utripu na vaši šoli tako veliko pozornost." Državni sekretar za šport dr. Janko Strel Marjan Potokar, OŠ Stična Ali že veste, da je edino naselje v naši občini, ki je imelo nekoč od vladarja potrjene mestne pravice, VIŠNJA GORA? Iz. trga jo je leta 1478 povzdignil v mesto cesar Friderik III. Okoličani menijo, da je tedaj "purgerstvo" ljudem tako stopilo v glavo, da si od tega Višnjani še sedaj niso povsem opomogli, zato je začelo mestece nazadovati. Seveda vemo, da so vzroki za nazadovanje drugje. Upajmo, da bo mesto postopoma le zaživelo v nekdanjem sijaju, čeprav brez obzidja. Leopold Sever r j m zavod za prostorsko, komunalno in stanovanjsko urejanje grosuplje p.o. taborska 3, 61290 grosuplje V* KUPIMO ZAZIDLJIVE PARCELE, STANOVANJA IN STANOVANJSKE HIŠE V OKOLICI LJUBLJANE, GROSUPLJE ALI IVANČNI GORICI TEL: 061/762-246, 061/763-078 J KULTURA KULTURA STRAN Kaj nas bogati kot ljudi Pogovor o kulturi z ga. Tatjano Lampret Za našo novonastalo občino je značilno, da je prepoznavna daleč naokoli po svoji kulturi, kar se celo zelo pokriva s turistično privlačnostjo prav na tej ravni. To nam omogočajo nekateri kulturni spomeniki, ponudba v tej smeri in pa seveda kulturna društva, ki s svojimi dejavnostmi dajejo pečat in dopolnilo tej kulturni sliki v občini. * Zanimalo me je, kaj se trenutno dogaja na tem področju in o tem (in še čem) sem povprašala Tatjano Lampret na ZKO Grosuplje. Trenutno prevladuje na Občini težnja po ustanovitvi lastne Zveze kulturnih organizacij, ki bi združevala društva in skupine z območja nove občine Ivančna Gorica, država pa naj bi zagotovila strokovno-organizaci-jsko pomoč ljubiteljskim - kulturnim društvom oz. njihovim zvezam, skupinam in posameznikom pri izvajanju njihovih ljubiteljskih kulturnih dejavnosti... Prav tako pa naj, med drugim, skrbi za izobraževalne programe s kulturnega področja. Kot vem, ste letos kulturno združevali na ravni bivše Grosupeljske občine. Zanima me, kdo so bili tisti, ki so "delali" kulturo v občini Ivančna Gorica? Predvsem imajo društva različne možnosti za opravljanje svojega dela. Nekaj je pač odvisno od posluha samih krajevnih skupnosti. Se pa vsa društva trudijo in z odmerjenimi kulturnimi tolarji nekateri delajo čudeže. Recimo "brezdomci" Ambrušani, sicer zaljubljeni v Moliera skapenove zvijače neustavljivi Šentvičani z igro Kastelka, folklornimi skupinami, slikarji, pevskim taborom, gorečni Stičani z igro Evstahij iz Šiške, zagnani Krčani, ki jim novi Družbeni center postaja pretesen: imajo dve igralski skupini in igor Poročil se bom s svojo ženo, tri folklorne skupine, ... tu so še Muljavci s svojo gledališko tradicijo (Cvet in sad, Domen), slikarsko tradicijo (Ex Tempore) muzejsko in sedaj še "Kresniško" ... V vseh naštetih kulturnih društvih seveda tudi zagnano prepevajo v pevskih zborih in drugih pevskih skupinah. Naj omenim še prebujajoče se Zagradčane, svitanje v Temenici, previdnost višnjansko in ivanško zaspanost? Ja ivanško zaspanost prav gotovo! Pa saj imamo kulturni dom! V teh prostorih zaenkrat svoj pros- torski problem rešuje Glasbena šola, in pa Krajevna skupnost tu organizira akcijske prodaje! Visoka kultura, res. Še kaj drugega? Nič takega, kar bi združevalo ideje več ljudi. Upamo na boljše čase, je pa res da bo oživel KINO in sicer med filmi v Ljubljani in filmi v Ivančni Gorici ne bo večih časovnih razlik. V prednovoletnem izboru je že sedaj za vsakogar nekaj; Willy 2, Casper, Ko si spal, Umri pokončno 2,... Sedaj imamo približno sliko, lepo pa bi bilo, če se nam predstavite tudi vi, ki vse te dejavnosti usmerjate. Vem, da ste 19 let delala v prosveti in sedaj že devet let na področju kulture Lepa, prelepa leta sem preživela v šoli. Na to imam čudovite spomine ... Že tu ste režirali več iger, kajne? Kekca in Mojco, Pekarno Mišmaš, Zvezdico zaspanko, Deklico, ki je hodila po kruhu,... Rada sem delala v razredu, ... Še danes sem vesela srečanja s svojimi nekdanjimi učenci, sodelavci, prijatelji,... Pa sedaj? Devet let dela na ZKO tudi ni tako malo? Sedaj mi dneve ozaljšajo prijazne besede sodelavke, ustvarjalni zanos mladega slikarja, zagnanost novo nastajajoče plesne skupine, razposajenost "komedijantov", milina ljudskega pevca, veselje, zadovoljstvo gledalcev, ... To me drži pokonci tudi kadar organiziram in iščem najboljše rešitve z malimi denarci. No, pa je sedaj občina le kaj bolj radodarna s cekini? Bolje je, glede na to, da pa kulturni in turistični image nove občine Ivančna Gorica delajo ravno društva, bo treba o tem še malce razmišljati... Še to. Pod ZKO spada tudi upravljanje Jurčičevega muzeja in galerije. Nekateri vam to očitajo? Ja res, vendar je to posebna naloga, saj tako bogati kulturni dediščini, ki jo imamo, tako posvečamo premalo predanosti. Je pa res, da jo opravljam s posebno ljubeznijo, saj sem dušo in telesom Muljavčanka. Za to gre tudi veliko mojega prostega časa. Žrtvovanje za kulturo vam je v krvi. Mogoče. To pa zato, ker sem prepričana, da moramo iz svojih skrivališč, da se moramo naučiti poštenih odnosov s soljudmi, zbuditi v sebi kvalitete, kot so ustvarjalnost, ugla.šenost, omikanost, zaupanje, pripravljenost za sodelovanje ... Vsega tega v ljubiteljski kulturi ne manjka in le tako bomo lahko lažje preživeli... KM Ustanovljena tudi Zveza kulturnih organizacij občine Ivančna Gorica Na ustanovni konferenci, ki je bila 23.11.1995, so predstavniki kulturnih društev Ambrus, Zagradec, Krka, Muljava, Ivančna Gorica, Stična, Šentvid, Višnja Gora, šolskih kulturnih društev in Tabora slovenskih pevskih zborov Šentvid sprejeli sklep, da ob izločitvi iz Zveze kulturnih organizacij Grosuplje ustanovijo Zvezo kulturnih organizacij občine Ivančna Gorica. Tako je ustanovljena nova zveza, v kateri bodo ljubiteljske kulturne skupine in društva uresničevala skupne cilje in naloge ter usklajeno nastopala. Naj bo to dobro organiziran del družbenih dejavnosti, da bodo vsakemu občanu zagotovljeni dostop do kulturnih dobrin in možnosti za aktivno ukvarjanje z ljubiteljskimi kulturnimi dejavnostmi. In želja vseh aktivnih kulturnikov: vzpostavimo bolj neposredne zveze med izvajalci in uporabniki - pasivne davkoplačevalce spreminjajmo v aktivne uporabnike kulturnih dobrin in storitev. Država zagotavlja strokovno pomoč za razvoj ljubiteljskih kulturnih dejavnosti prek strokovne službe Sklada in njegovih območnih izpostav, skrbi za izobraževanje, promovira dosežke ter posreduje kulturno produkcijo. Sprejmimo ponujeno pomoč. KULTURNI KOLEDAR KD Šentvid: 02.12.1995 ob 19. uri - ponovitev drame Kastelka 03.12.1995 ob 17. uri - otroški živžav s Čuki 16.12.1995 ob 19. uri - družabni večer s plesom in pesmijo KD Stična: 25.12.1995 - božični koncert z vokalnim kvartetom, otroškim pevskim zborom Stična in otroškim pevskim zborom Muljava ter solisti slovenske filharmonije 29.12.1995 - koncert pihalnega okerstra Stična in otroškega pevskega zbora razredne stopnje šole na hribčku v Stični KD Višnja Gora: 16.12.1995 - mladinska igra Vilinček z lune v dvorani gasilskega doma 23.12.1995 - božično - novoletno praznovanje z igrico Princeska Neža KD Krka: 01.12.1995 ob 19. uri - gostovanje v Šmarju - Sapu z igro Poročil se bom s svojo ženo SPREMLJAJTE PLAKATE ZA ŠE NATANČNEJŠE PODATKE! MIKLAVŽE VANJE: Ambrus - 5.12.V šoli, Stična - 3.12., Višnja Gora - 03.12. v gasilskem domu. Miklavž pride tudi v Temenico, Šentvid in Ivančno Gorico. zapisala Tatjana Lampret KULTURNE KAPLJICE V AMBRUSU SVOJO KRONO NOSIM V SRCU, NE NA GLAVI; NI POKRITA Z DIAMANTI IN JE NEVIDNA: PRAVIM JI ZADOVOLJSTVO. TO JE KRONA, KI JE BILA KRALJEM REDKOKDAJ DANA Shakespeare voljo, da delajo za svoj kraj, za svoje otroke, so zgradili ZADRUŽNI DOM, v katerem je bila tudi ena najlepših dvoran v vsej okolici. Kapljice so začele padati. Vrstili so se nastopi domače igralske skupine in gostovanja drugih društev, tudi Avseniki in Beneški fantje so razveseljevali naše starše ... Potem pa skoraj trideset let suša. Zakaj? To se marsikdo vpraša! Nekdo bo potihem Nimamo diamantov ne krone na glavi, imamo pa sami sebe, svojo voljo in željo, da bi na naš kraj padlo čimveč kulturnih kapljic. Dolgo jih ni bilo. O, pa je že deževalo v ambrusu, že! V težkih povojih časih je bilo kmečkemu človeku težko. Poleg napornega dela pa so ljudje našli čas za druženje, srečanja. Porajale so se ideje. S skupnimi močmi in z močno Nebo nam je bilo naklonjeno, ni bilo dežja ... povedal, zakaj, nekdo se bo obrnil stran, nekdo se bo zamislil. V nekdanji najlepši dvorani v Suhi krajini pa se kopičijo vreče s krmili, drva, miši imajo zabavo v lesenih propadajočih tleh ... Morda je to odgovor! Tiste kapljice pa so le pustile sled in leta 1991 smo spet ustanovili kulturno društvo v Ambrusu. Na pesmi smo začeli graditi svoje ideje. Zbralo se je osem mladih fantov, polnih želja in ciljev. S svojo pesmijo so razveseljevali krajane na kulturnih prireditvah, materinskih dnevih in gostovanjih po drugih krajih. Danes moška vokalna skupina šteje že trinajst članov in gostuje tudi na večjih kulturnih prireditvah po Sloveniji. S pesmijo seje začelo prebujati tudi kulturno življenje v Ambrusu. V društvu je danes aktivnih 35 članov. Porodile so se nove ideje in nastajati je začela uspešna dramska skupina. Začeli smo s krajšimi skeči in smeh občinstva nam je bil vzpodbuda za zahtevnejše delo. Poleti 1994 smo z velikimi pričakovanji in tudi z malo strahu predstavili našo prvo igro ZDRAVNIK PO SILI. Okolico ob igrišču smo postavili v Molierov čas. Strah je počasi izginjal, nadomestilo ga je veselje in zadovoljstvo, da je naše delo pohvaljeno. Dobili smo nov zagon. Julija 1995 je na igrišču v Ambrusu začel nastajati Neapelj v malem. Dore Južina je odlično Dore pri pripravi scene. poslikal sceno, Drama je posodila obleke, Moliere je postal naš in tudi SKAPINOVE ZVIJAČE so na zlezle pod kožo. V Ambrusu smo imeli štiri predstave. Naše kapljice so padale tudi na Krki, v Borovnici, Straži, na TV Ljubljana. Naše delovanje občutijo tudi starejši, ki jih obiščemo ob novem letu, za otroke pripravljamo otroško maškarado, miklavževanje, organiziramo srečanja ob materinskem dnevu, kulturne prireditve ... Med letom smo si člani kulturnega društva ogledali nekaj gledaliških predstav in si za zaključek privoščili izlet v Benetke. Na Markovem trgu je zadonelo: Slovenec sem, Zdravljica ... Miške pa še kar plešejo po kulturni dvorani. Nič se ne zgodi. Dvorana propada pred našimi očmi. Mogoče je samo volja premalo, mogoče bi morali imeti še krono in diamante. Naslednje leto želimo prikazati novo igro. Sprašujemo se, ali nam bo to uspelo, kajti zgodilo se nam je že, da so nas v prostoru, kjer imamo vaje, presenetile kapljice. Toda ne kulturne - deževne! In če med vajo igralcu spodrsne, ker je stopil v lužo, mu lahko samo rečeš - znajdi se! Mogoče nam bo zmanjkalo voljo, da bi hodili po stopnicah v to našo sobo na sestanke, na vaje ... in se bomo raje ustavili kar v spodnjem prostoru. Toda tam ne bo več kulturnih kapljic, ampak vinske. Člani KD Ambrus 8 STRAN NASTAVIMO SV. MIKLAVŽU KOŠARICO IN ŠKORENJ Sv. Miklavž ali sv. Nikolaj je med Slovenci eden najbolj priljubljenih svetnikov, še posebej pri otrocih. V noči na 6. december obiskuje družine in obdaruje otroke. Otroci mu nastavljajo peharje, košare, klobuke ali škornje in nestrpno čakajo na njegov prihod. Sv. Miklavž obišče družino, ko otroci zaspijo, in napolni z darovi prazne košare ali škornje. Navsezgodaj zjutraj, ponekod pa že zvečer, lahko otroci pogledajo darove: suhe lige, jabolka, rožiče, orehe, lešnike, pomaranče, pecivo, potico pa morda kakšen tolar ali manjšo igračo. Skrb vzbujajoča med bolj navihanimi in manj ubogljivimi je leskova šiba, zataknjena v repo. Otroci vedo, da starši leskovo šibo, ki jo prinese sv. Miklavž, spravijo in po potrebi uporabijo, vse bolj pogosto pa obleži pozabljena v kakšnem hišnem kotu. Na podeželju še danes v zimskem večeru sv. Miklavž v škofovski obleki s škofovsko palico in mitro na glavi, s kosmatimi parkeljni in spremstvom obišče domove. Parkeljni ob žvenketu verig in zvoncev, ki jih imajo pri-pasane, izprašajo mladino, kako se je vedla skozi vse leto in starši morajo pričevanje otrok potrditi. Če so otroci pridni, sv. Miklavž umiri hudiča in simbolično obdaruje otroke. Nagajivci pa morajo izprositi milosti, da jih Miklavž ne vpiše v črno knjigo grehov. Včasih morajo poredneži odslužiti pokoro in pomesti sobo ob zasmehovanju ostalih, nato pa v kotu počakati na milost. Šega. da "Miklavžu nastavijo", izvira iz legende o svetniku. Svetnik naj bi s tremi mošnjami zlatnikov, ki jih je naskrivaj odvrgel skozi okno v hišo obubožanega plemiča, rešil tri njegove hčerke pred sramoto in ponižanjem. Vse svoje bogastvo premoženje je dobri svetnik po smrti svojih staršev razdelil med reveže. Mladim je sv. Miklavž prikupil s čudežnim dejanjem v krčmi in izbrali so ga za svojega zavetnika. Hudobni krčmar je umoril tir mladeniče, jih gole razkosal in osolil v kadi. Z umrlimi mladeniči je želel postreči svojim gostom. Sv. Miklavž, je po čudežu zaznal zločin in jih ponovno obudil v življenje. V legendah je prikupen svetnik predstavljen kot velik čudodelnik in priprošnjak. Nekoč je pomiril vihar in rešil mornarje na potapljajoči se ladji. Slovenski verski muzej hrani sliko baročnega slikarja Valentina Janeza Metzingerja (1699 - 1759) z upodobitvijo sv. Miklavža, ki rešuje mornarje v viharju. Sv. Miklavža na podobah hitro prepoznamo. Oblečen je v škofovsko opravo s pastoralom v rokah in na glavi ima mitro. V rokah nosi na Evangeliju tri mošnjičke z zlatniki ali ti jabolka ali tri hlebčke. Včasih je upodobljen skupaj s tremi dekleti. Kot zaščitnik mornarjev bdi nad ladjo na razburkanem morju. Atribut sv. Miklavža so tudi trije goli otroci v kadi. Med kristjani najbolj čaščen svetnik se je rodil v 3. stoletju v Mali Aziji kot edinorojeni otrok plemenitim in premožnim staršem. Izvoljen je bil za mirenskega škofa. Njegove posmrtne ostanke so prenesli v Bari, kjer vsako leto 9. maja s procesijo počastijo ta dogodek. Rusi so sv. Miklavža sledimo od 6. stoletja naprej. Ljubljanska nadškofija cerkev Stolnica ina še veliko cerkva v svetu je posvečena sv. Nikolaju, prav tako pa veliko bolnišnic nosi nje'govo ime. Sv. Miklavž je zavetnik in priprošnjik brodarjev, splavarjev, drvarjev, mornarjev, popotnikov in mladine. Miklavževanje se prične z Miklavževim sejmom, konča pa z obhodom sv. Miklavža. Sv. Miklavž pride nagradim poredne kaznuje, včasih pa to namesto njega opravijo starši. Jana Cvetko, Slovenski verski muzej NEVARNOSTI PRI UPORABI PIROTEHNIČNIH SREDSTEV Bližajo se miklavževanje ter božični in novoletni prazniki. S praznovanjem teh je povezana tudi povečana uporaba raznih pirotehničnih izdelkov - petard, raket ... Čeprav je njihova uporaba enostavna, zahteva veliko pazljivost. Zaradi nestrokovne in nepremišljene uporabe so bile že v več primerih povzročene telesne poškodbe in materialna škoda. Največ nesreč zaradi nestrokovne uporabe pirotehničnih izdelkov je med otroki in madostniki, ki, razumljivo, te najrajši uporabljajo. Kljub aktivni vlogi policije in carine na mejnih prehodih, kontroli inšpekcijskih služb in policistov v notranjosti povzroča uporaba pirotehničnih izdelkov še vedno veliko problemov. Zakonodaja otrokom in mladoletnikom do 16. leta prepoveduje uporabo pirotehničnih izdelkov I. in II. Pravilnika o kategorizaciji in preizkusu pirotehničnih izdelkov glede na kakovost in količin) eksplozivnega polnjenja, brez nadzorstva staršev oziroma skrbnikov. Uporaba petard in drugih pirotehničnih izdelkov moti ljudi pri delu, razvedrilu in počitku, predvsem v strnjenih naseljih, zato jih uporabljajte na mestih in krajih, kjer s tem ne boste resnično nikogar motili. Policija svetuje, tla starši otrokom ne kupujejo in dajejo v uporabo pirotehničnih izdelkov, ker bomo le tako preprečili poškodbe in materialno škodo, ki imajo lahko daljnosežne posledice. Če se temu nc morete izogniti, bodite pri uporabi teh sredstev skupaj z otroki skrajno previdni in ne motite okolice. Prav tako ne mečite pirotehničnih izdelkov proti domačim živalim, ker tudi te lahko postanejo napadalne in nam lahko povzročijo poškodbe. POLICIJSKA POSTAJA GROSUPLJE ZAKAJ SAMO V IVANČNI GORICI IN ZAKAJ TOLIKO NA KUPU Ste opazili tudi vi? Gotovo! V Ivančni Gorici so se pojavili novi smetnjaki za ločeno zbiranje odpadkov: za papir, za steklo in za kovinske odpadke. Kako lepo, predvsem pa koristno, saj razbremenjujejo navadne smetnjake, poleg tega pa so še zbiralniki sekundarnih surovin. Nenazadnje pa varčujejo s prostorom na deponijah. Le eno pripombo bi imeli. Preveč jih je v sorazmerno majhnem okolišu. Zakaj ne bi kak komplet postavili tudi po manjših krajih'.' V večini primerov so ti kontejnerji še prazni. Potreben je seveda čas. da se ljudje navadijo nanje in jih tudi začenjajo uporabljati. Zakaj ne bi začeli s privajanjem v vsej občini naenkrat? Saj bi se naložba kmalu povrnila. Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica Sokolska 8, 61295 Ivančna Gorica 'felefon/fax: 762-587 RAZPISUJE Zveza športnih organizacij Ivančna Gorica v sodelovanju z SD Krka prireja odprto medobčinsko rekreativno tekmovanje posameznikov v namiznem tenisu za moške in ženske za leto 1995. Tekmovanje bo potekalo v soboto 16. decembra 1995 v Družbenem domu na Krki s pričetkom ob 10.00 uri. Prijave tekmovalcev sprejema vodja tekmovanja g. Jože Kozinc, Krška vas 9, 61301 Krka, telefon doma 786-082, služba 764-400 ali strokovni delavec ZŠO Iva nčna Gorica na telefon 762-587 dopoldne. Organizator tekmovanja SD Krka bo še spremljal prijave na mestu tekmovanja do 9.30 ure na dan tekmovanja. Igra se po pravilih NZS. Organizator tekmovanja bo glede na število prijavljenih tekmovalcev določil kategorije in sistem tekmovanja. Vsak nastopajoči bo imel zagotovljeni najmanj dve tekmi. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo priznanja. Strokovni delavec ZŠO Ivančna Gorica Andrej Cevc ZAHVALA Petega novembra je po dolgi in težki bolezni v 52. letu preminil moj mož MARJAN KOŠAK Od njega smo se za vedno poslovili na ljubljanskih Žalah. Iskreno se zahvaljujem osebju zdravstvenega doma iz Ivančne Gorice: dr. Kastelicu, dr. Zupančiču, dr. Maruču, sestrama Ivici Bahorič in Jožici Lavrih, prav tako gospodu župniku Jožetu Kastelicu za lepo opravljen obred. Hvala pa tudi Martinu Ovčarju in Majdi Bonifer, sestri Rezki in njenemu možu f-ricu ter vsem sosedom in dobrim ljudem v okolici Ivančne Gorice. Iskrena hvala še enkrat vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoča žena Ani V SPOMIN Nisi rekel niti zbogom, niti roke nam podal, neusmiljeno te smrt je vzela, a v srcih naših si ostal. Mineva že enajsto žalostno leto, odkar nas je veliko prezgodaj zapustil dragi sin in gostilničar, ki ste ga vsi dobro poznali. MILAN OVČAR Iskrena hvala družini Šimenkovi, sestri Reziki in svaku Fricu, ki krasijo njegov prerani grob. Žalujoči: njegova mami, bratranec Martin z. družino ter sestrični Majda in Grozdana z družinama. ZAHVALA Ob izbubi naše drage žene in mame JOŽEFE BREGAR iz Znojil se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, prijateljem, znancem in ostalim, ki so ji lajšali zadne dni ter ob njeni smrti izrazili sožalje, darovali cvetje in sveče. Prav tako se zahvaljujemo vsem, ki so jo spremljali na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo namenjamo zdravnikoma dr. Janezu Zupančiču in dr. Cirilu Golobu, patronažnim sestram ter onkološkemu inštitutu. Zahvaljujemo se tudi g. župniku za izročene tople besede ob njenem pogrebu in pevcem za lepe pesmi. Vsi njeni SPORT REKREACIJA STRAN AMBRUS DRUGI, KRKA PETA NA MEDOBČINSKEM PRVENSTVU V MALEM NOGOMETU Na Krki smo v nedeljo, 05.11.1995, gostili najboljše ekipe v malem nogometu iz občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. Čeprav pravimo tekmovanju rekreativno (na teh tekmovanjih naj ne bi igrali tisti, ki nastopajo v slovenski malono-gometni ligi), se na igrišču pri Družbenem centru to pri igri ni poznalo. Ekipe so igrale zelo dobro. Razvrščene so bile v dve predtek-movalni skupini. Najboljši dve iz vsake skupine pa sta nato igrali polfi-nale po navzkrižnem načinu. Zmagoalca sta igrala za 1. mesto, poraženca pa za tretje. Po zelo zanimivih in napetih tekmah je na koncu slavila ekipa Flamningo iz Grosupljega, ki je v finalu šele po streljanju kazenskih stelov premagala ekipo Ambrusa. Rezulatati: Skupina A: Račna : Ambrus 2:3 Ambrus: Bruhanja vas 11:0 Bruhanja vas : Račna 0:4 Skupina B: Krka : Kompolje 2:1 Flamingo : Krka 3:0 Kompolje : Flamingo 2:1 Polfinale: Ambrus : Kompolje 2:1 in Račna : Flamingo 0:0 (3:4, enajstmetrovke) 3. mesto: Račna : Kompolje 4:3 (enajstmetrovke) Finale: Flamingo : Ambrus 1:1 (7:6, enajstmertovke) Tekmovanje, ki sta ga dobro organizirala ZSO Ivančna Gorica (strokovni delavec in komisar lige Andrej Cevc) in Športno društvo Krka, je potekalo brez zapletov, k čemer je tudi sonce prispevalo svoje. Le novemberskega vetra naj bo drugo leto manj. Simon Bregar AMBRUS PRVAK V nedeljo, 22.10.1995, seje končala "premierna" občinska rekreativna liga v malem nogometu. Že v prvi izvedbi je lepo uspela, saj je v ligi tekmovalo 7 ekip iz naše občine in tako-rekoč vsi igralci, ki na našem območju kaj pomenijo. Liga je bila zelo izenačena in šele zadnje kolo je prineslo prvaka. Trenutono razmerje moči kaže na to, da najboljši nogomet igrajo v južnem delu občine, saj sta se na medobčinsko prvenstvo uvrstili ekipi Ambrusa in Krke. Končna lestvica izgleda takole: 1. Ambrus 13 točk, razlika v golih: 20 - 8 (+ 12) 2. Š.D. Krka - Mizarstvo Trunkelj 13 točk, razlika v golih: 15 - 5 (+ 10) 3. Bife Škorc 12 točk, razlika v golih: 23 - 13 (+ 10) 4. Naax-Bomax 10 točk, razlika v golih: 18 - 12 (+6) 5. Abtomobili Izvir 7 točk, razlika v golih: 15 - 14 (+1) 6. Dixi 6 točk, razlika v golih: 9 - 28 (- 19) 7. Veterani Ivančna Gorica 0 točk, razlika v golih: 6 - 26 (- 20) Rezultati vseh tekem: Avtomobili Izvir: Ambrus 1:3 ŠD Krka Mizarstvo Trunkelj : Naax Bomax 3:4 Avtomobili Izvir : Drxi 5:0 ŠD Krka Mizarstvo Trunkelj : Bife Škorc 2:0 Naax Bomax : Ambrus 0:2 Bife Škorc : Naax Bomax 2:5 Dixi : ŠD Krka Mizarstvo Trunkelj 0:3 Veterani Iv. Gorica : Avtomobili Izvir 2:6 ŠD Krka Mizarstvo Trunkelj : Veterati Iv. Gorica 3:0 (brez boja) Naax Bomax : Dixi 1:4 Ambrus : Bife Škorc 2:4 Dixi : Ambrus 2:8 Veterani Iv. Gorica : ŠD Krka Mizarstvo Trunkelj 0:3 Veterani Iv. Gorica : Bife Škorc 2:3 Annx Bomax : Avtomobili Izvir 1:1 Ambrus : Vererani Iv. Gorica 4:0 Bife Škorc : Dixi 9:0 Ambrus : ŠD Krka Mizarstvo Trunkelj 1:1 Bife Škorc : Avtomobili Izvir 5:2 Dixi : Veterani Iv. Gorica 3:2 Naslednje leto mislimo način tekmovanja nekoliko spremeniti. Ligo naj bi izpeljali v spomladanskem in jesenskem delu, tako da bodo končni rezultati še bolj objektivni. O podrobnostih se bodo predstavnki ekip dogovorili s komisarjem lige, g. andrejem Cevcem. Za konec pa še to: če se naslednje leto želi tekmovanju pridružiti še kakšna ekipa (pogrešamo predvsem kako ekipo iz Višnje Gore in Šentvida pri Stiči), lahko to stori na Zvezi športnih organizacij Ivančna Gorica. Za to sta zadolžena g. Andrej Cevec in g. Simon Bregar. TUDI NAMIZNOTENIŠKA REKREATIVNA LIGA S 6. novembrom se je začela tudi namiznoteniška liga. Prijavljenih je 11 ekip. To so: Dobrepolje, Kompolje, Šmarje - Sap 1 in 2, Krka 1 in 2, VIZ Višnja Gora 1 in 2, Elektro Grosuplje 1 in 2 ter Muljava. V vsem, ki vas namizni tenis zanima, sporočamo datume tekem, ki se igrajo v naši občini: Na Muljavi bodo tekme: 23. novembra ob 19 uri (Muljava - Elektro 1) 30. novembra ob 19 uri (Muljava - Elektro 2) 21. decembra ob 19 uri (Muljava - Šmarje Sap 1) 11. januar ob 19 uri (Muljava - Šmarje Sap 2) Tekme na Muljavi bodo v Družbenem domu. Na Krki bodo tekme: 09. novembra ob 19 uri (Krka 1 - Elektro 1 in Krka 2 - Elektro 2) 16. novembra ob 19 uri (Krka 1 - Elektro 2 in Krka 2 - Elektro 1) 07. decembra ob 19 uri (Krka 1 - Dobrepolje in Krka 2 - Kompolje) 14. decembra ob 19 uri (Krka 1 - Kompolje in Krka 2 - Dobrepolje) 18. januarja ob 19 uri (Krka 1 - Muljava) 25. januarja ob 19 uri (Krka 2 - Muljava) Tekme na Krki bodo v Družbenem centru. V Višnji Gori bodo tekme: 09. novembra ob 19 uri (VIZ Višnja Gora 1 - Šmarje Sap 1 in VIZ Višnja Gora 2 - Šmarje Sap 2) 16. novembra ob 19 uri (VIZ Višnja Gora 1 - Šmarje Sap 2 in VIZ Višnja Gora 2 - Šmarje Sap 1) 07. decembra ob 18 uri ( VIZ Višnja Gora 1 - Muljava) 14. decembra ob 18 uri (VIZ Višnja Gora 2 - Muljava) 21. decembra ob 18 uri (VIZ Višnja Gora 1 - Krka 1 in VIZ Višnja Gora 2 - Krka 2) 11. januar ob 18 uri (VIZ Višnja Gora 1 - Krka 2 in VIZ Višnja Gora 2 - Krka 1) Tekme v Višnji Gori bodo v telovadnici VIZ Višnja Gora. Ekipam iz naše občine želimo veliko uspeha! S. B. PREDSTAVITEV ROKOMETNEGA KLUBA SVIŠ Nekaj naštetih igralcev prihaja iz Višnje Gore in jih trenira Ciril Novak. Vse tri ekipe nastopajo v ligah ljubljanske regije. Kadetska ekipa, letnik 1979 in mlajši. Ekipa je tekmovanje že končala na odličnem drugem mestu. Če ji bo uspelo tudi po končanem spomladanskem delu ohraniti to uvrstitev, se bo uvrstila v razigravanje za naslov kadetskega prvaka Slovenije. Ekipo sestavljajo: Janez Zupančič, Luka Drole, Martin Arko, Klemen Rus, Stanko Zupančič, Jure Kavšek, Martin Velikanje, Tomaž Zelko in Rok Gorenčič. Trener ekipe je Marjan Potokar. Članska ekipa, ki je v večini tudi še mladinska, nastopa v 3. državni ligi. Trenutno je na 7. mestu. Mladinska je s tekmovanji šele pričela. Ekipo sestavljajo: Gregor Sever, Roman Tratar, Janez Skubic, Gregor Arko, Stane Gnidovec, Aleš Erjavec, Safet Suljaj, Kristijan Bašar, Milan Lampret, Simon Novak, Damjan Rus, Boštjan Skubic, Janez Boljka, Uroš Hočevar, Matjaž Erčulj in Uroš Šparl. Trener ekipe je Marjan Potokar, pomočnik pa Igor Kokotec. Imamo nekaj perspektivnih igralcev, ki so bili uvrščeni v področne selekcije. Matic Erčulj in Robi Slana pri mlajših dečkih ter Janez Zupančič in Jure Kavšek pri starejših dečkih. Največ pa sta dosegla Matjaž Erčulj z uvrstitvijo v kadetsko reprezentanco (igral je proti Bavarski in Avstriji) in Janez Skubic z uvrstitvijo v mladinsko reprezentanco (nastopil je proti Avstriji). V Sloveniji je le 12 klubov, ki imajo tako široko zastavljen program. Upamo, da bo zastavljena širina dala tudi kvaliteto. Nekaj posameznikov to potrjuje. Glavni srednjeročni cilj kluba je napredovanje članske ekipe v 2. državno ligo. Menimo, da bo to zelo velik uspeh. Uspehov pa ne bo brez uspešnega sodelovanja s sponzorji. V letošnji tekmovalni sezoni so to: Studio Markelj Ivančna Gorica, Predelava odpadnih surovin Jože Rozina Višnja Gora, Kovinostrugarstvo Janez Rogelj Vir pri Stični, Mesarstvo Kirm Višnja Gora, Interra d.d. Ljubljana, Setr d.o.o. Vir, Diskont-Market Jože Rokometni klub SVIŠ seje oblikoval leta 1990 in nadaljuje rokometno tradicijo Stične, Višnje Gore in Šentvida. Sedež kluba je postal šolski center s svojimi izrednimi pogoji. Velika osnovna šola, edina srednja šola v bližini, športna dvorana, zunanja igrišča, strokovni kader, pripravljenost vodstev obeli šol za sodelovanje in nekaj entuziazma so bili jamstvo za uspeh. Smo med tistimi klubi v Sloveniji, ki načrtno skrbijo za svoj naraščaj. S tem zagotavljamo višji nivo članske ekipe. Da bi te rezultate ponavljali in dosegali še boljše, skrbi 15-članski razširjeni IO. Sestavljajo ga: Miran Omahen (predsednik), Marjan Polokar (tajnik), Matej Vozel, Matija Škafar, Franc Munič, Milan Strnad, Aleš Erjavec, Milena Vrenčur, Jože Baranašič, Tone Hočevar, Brane Kavšek, Franc Markelj, Janez Zupančič, Vojko Drole in Igor Kokotec. Za tekmovalno sezono 1995/96 je, poleg članskega tekmovanja, Rokometna zveza Slovenije razpisala tekmovanje še v petih kategorijah. In prav v vseh nastopajo tudi naše ekipe. Klub pa ima tudi veteransko ekipo. Naše ekipe Mlajši dečki, letnik 1984. Ekipo sestavljajo: Rok Zupančič, Zoran Šunjič, Jure Ceglar, Aleš Groznik, Nejc Rokavec, Gregor Pele, Jože Petek, Franci Markovič, Jure Obreza, Andrej Podobnik, Jure Marinčič, Peter Vodušek, Matej Hribar, Jan Perovšek, Mitja Pevc, Andraž Muhič in Miha Pušlar. Ekipi pod vodstvom trenerja Janeza Boljke se priključujejo še novi igralci. Mlajši dečki, letnik 1983. Ekipo sestavljajo: Rok Sever, Gašper Kavšek, Dušan Škorič, Armin Genorio, Gregor Pucihar, Primož Legan, Boštjan Kresal, Gašper Gros in Teo Rus. Starejši dečki, letnik 1981. Ekipo sestavljajo: Marko Vodušek, Robi Slana, Matic Erčulj, Tadej Kuhelj, Marko Hribar, Tomaž Rous, Peter Gregorčič, Leon in Toni Oven, Gregor Gorenčič, Lojze Grčman in Matej Lekan. Ekipo trenirata Roman Tratar in Marjan Potokar. Kresal Ivančna Gorica, Srednja šola Josipa Jurčiča Ivančna Gorica, Farma Stična, Strojno pletilstvo Bojan Volk Vir pri Stični, Trgovsko podjetje Agrograd Šentpavel, Trgovina z avtodeli Janez Kocjančič Ivančna Gorica, Pomps d.o.o. Malo Hudo, Bistro Valentina Novo mesto, Turistična kmetija Grofija Vir pri Stični, Bife pri Frenku Ivančna Gorica, Avtomati Armič Vina Gorica, Avtotek Kavšek Ivančna Gorica, Mizarstvo Trunkelj Krška vas, Keltski hram Alojz Vrhovec Vir pri Stični, Mizarstvo Jože Robek Ivančna Gorica, Volt-as Brane Klovar, izdelava elektroomaric in elektroinstalacij Ivančna Gorica, Armex Ivančna Gorica, Menjalnica Anžur Grosuplje, Varnost Moste Ljubljana. Vabimo vas na ogled tekem v šolskem centru v Ivančni Gorici. Marjan Potokar Uspešen start strelske družine SONJA VESEL Sredi novembra se je začelo regijsko tekmovanje s serijsko zračno puško, v katerem sodeluje enajst strelskih družin ljubljanske regije. Tekmovanje poteka po sistemu "vsak z vsakim", točkovanje pa je urejeno tako, da prinaša zmaga tri točke, poraz pa eno. V prvem kolu je strelska družina SONJA VESEL iz Ivančne Gorice uspešno nastopila v Ljubljani, kjer se je pomerila z ekipo MILOŠ KOMAC iz Most. Ekipa v sestavi: Ceglar, Dremelj, Kodrič in Kralj je premagala gostitelje s 5 krogi razlike. Točke, osvojene v gosteh, so vedno najdragocenejše in pomenijo dobro motivacijo za nadaljnje tekmovanje, hkrati pa se naši tekmovalci dobro zavedajo, da bo za dobro končno uvrstitev potrebnih še veliko napornih treningov. D. M. stran VA SA MNENJA VASA MNENJA VSAKDO IMA LAHKO SVOJE MNENJE Ali ne bi bilo dolgočasno, če bi vsi o vsem mislili enako. Saj se ne bi imeli o čem pogovarjati, kaj šele, da bi se prepirali. Vsaj polivica nas bi bila prikrajšana za užitek zmage v besednih dvobojih. Pa kaj bi razpredali. O določenih stvareh, dogodkih, načrtih ... imamo ljudje različna mnenja. Pot do rešitev vidimo drugačno. Morda pa nas je kak dogodek tako pr evzel, da ga moramo napisati in o njem povedati še drugim. Prav zato odpiramo novo rubriko (marsikje jo imenujejo pisma bralcev), kamor boste lahko napisali svoje mnenje o vsem, o čemer mislite, da je vaša zamisel boljša, da je vaša resnica bolj resnična. Imate torej možnost napisati kar vas vznemirja in teži, le ... Le prispevkov, ki bodo nerazumljivi ali pa bodo koga žalili, ali pa delali očitno reklamo za nekoga ali nekaj, ne bomo objavili. Pa še nekaj. Prispevki morajo biti podpisani s polnim imenom in naslovom, ker za njegovo vsebino odgovarja vsak pisec sam. Uredništvo KLASJE MORA BITI OBJEKTIVNI INFORMATOR OBČANOV Občinski svet občine Ivančna Gorica je ustanovil časopis občanov občine Ivančna Gorica ( in ne kot je nepravilno označeno v glavi časopisa "občanov Ivanene Gorice") prvenstveno zato, da bodo naši občani obveščeni o njegovem delu. o delu njegovih odborov in komisij, o delu župana in županstva. Drugi namen je, da se v prilogi Uradni vestnik občine Ivančna Gorica objavljajo uradni akti, ki sicer začnejo veljati šele z objavo. Tudi zato, da izve za uradne odločitve čimveč občanov in ker je to cenejše za občino kot pa objavljanje v Uradnem listu Republike Slovenije. V preostalem pa je časopis namenjen občinski - krajevni kroniki in vsem ostalim zadevam. Tisti del, ki je namenjen poročanju s sej Občinskega sveta občine Ivančna Gorica (in s sej odborov in komisij, kar je bilo doslej popolnoma zanemarjeno), pa mora biti objektiven in natančen ter zahteva, da poročevalec pozna sejno gradivo in odločitve Občinskega sveeta. Vsako drugačno poročanje zavaja bralce in jih po nepotrebnem revoltira. V Klasju št. 8 - oktober 1995 - sta bila objavljena dva prispevka v.d. glavnega in odgovornega urednika g. Andreja Agniča, na prvi in četrti strani, v katerih je več netočnosti in tudi neobjektivnosti. Če ne bi občani občine Ivančna Gorica brali tudi Dela in Dolenjskega lista, ki sta poročala o 11. seji Občinskega sveta občine Ivančna Gorica, z dne 27. 10. 1995, potem bi bili o stvareh napačno informirani. Na prvi strani Klasja je govor o volitvah v svete krajevnih skupnosti. O primernosti naslova članka naj presodijo bralci sami. Pač pa je povsem napačen podatek, da je mandat članom sveta krajevnih skupnosti potekel že pred letom. Nasprotno, zakon o ustanovitvi občin in o določitvi njihovih območij (Uradni list RS št. 60/94, z dne 3. oktobra 1994) je v 4. členu določil, da obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo z delom do konstituiranja na prvih volitvah izvoljenih svetov novih krajevnih skupnosti. 120. člen zakona o lokalnih volitvah pa določa, da se prve volitve v svete krajevnih skupnosti opravijo v enem letu po uveljavitvi statuta občine. Statut občine Ivančna Gorica je začel veljati 24. 4. 1995 z objavo v Uradnem listu občine Ivančna Gorica št. 1. Volitve v svete krajevnih skupnosti v občini Ivančna Gorica morajo biti opravljene do 24.4.19%. Ker bo prišlo do spremembe zakona o lokalnih volitvah in do poenostavitve kandidacijskih postopkov, bodo lahko volitve izvedene pravočasno v skladu s predpisi in z ustrezno predpripravo. Delovanje obstoječih svetov krajevnih skupnosti pa je še vedno legitimno. Poročilo zli. seje občinskega sveta na 4. strani Klasja vsebuje poleg netočnih osebnih komentarjev poročevalca tudi pomembno napako. Občinski svet namreč ni razpravljal o Poročilu o delu Sklada stavbnih zemljišč občine za leto 1994, pač pa o Predlogu sklepa o zaključnem računu Sklada stavbnih zemljišč občine Grosuplje za obdobje od 1.1.1995 do 1.8.1995. Občinski svet na seji ni sprejel zaključnega računa Sklada, ker je za predlog glasovalo le 8 svetnikov. Zaključni račun, in ne poročilo Sklada, bo moral pred ponovno sejo Občinskega sveta obravnavati Nadzorni odbor občine Ivančna Gorica. Razen ostalih odprtih vprašanj, ki so bila v zvezi s Skladom obravnavana že na 3. seji Občinskega sveta, 24.2.1995, ob navzočnosti tedanjega predsednika Sklada, g. Jožeta Košaka, in tudi na 4. seji dne 23.3.1995, z nadaljevanjem 12.4. 1995, je bil večini svetnikov povsem nerazumljiv podatek, da znašajo prenesena sredstva iz preteklega leta vsega 1 milijon tolarjev. Glede posameznih označb in ugotovitev v tem članku pa naslednje: - Člani Občinskega sveta občine Ivančna Gorica niso niti "višnjegorski" niti "stiski" ali kakšni drugi krajevni svetniki, ker niso bili izvoljeni kot predstavniki krajevnih sktipnosti, ampak kot kandidati posameznih političnih strank: SDSS, SKD, SLS in LDS. -" Osebni in ostri napad na predlaganega kandidata za podžupana" ni nič od tega, ampak le izraz dvoma o predlaganem kandidatu, spričo ugotovitev, ki izhajajo iz dokumentacije, obravnavane na kakšnih petih ali več sejah Občinskega sveta, da se je Sklad stavbnih zemljišč občine Grosuplje po 23. decembru 1994 izpraznil za potrebe občine Grosuplje (morda tudi zato prenos sredstev iz leta 1994 znaša le 1 milijon tolarjev). Pri vsem tem je možno, da občinski svetniki ne razumejo, kaj pomeni navedba v obrazložitvi Sporazuma o prenosu pravice uporabe zemljišč za gradnjo šole v Grosupljem, ki smo ga obravnavali na 8. seji Občinskega sveta, dne 6.7.1995 -"da je Sklad stavbnih zemljišč občine Grosuplje prenehal delovati 31.5.1995 in da so občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje kot pravne naslednice Sklada, s tem postale lastnice skladovih zemljišč. Bivši predsednik Sklada namreč trdi, da ima Sklad še "za tri strani seznama zemljišč" ter da mu jih bo moral investitor plačati, ko bodo komunalno urejena, in sicer po mnogo višji ceni kot pa jih je kupil. Izhajajoč iz obrazložitve spredaj navedenega Sporazuma. Sklad ni več lastnik nobenih zemljišč in tudi ne bo mogel ničesar prodajati. Vsekakor pa 21 milijonov tolarjev, ki jih je Sklad 30.12.1994 posodil Izvršnemu svetu Skupščine občine Grosuplje, ne predstavlja isto. kot če bi jih dan kasneje - 31.12.1994 - še imel na svojem računi. Kajti sedaj bo morala občina Ivančna Gorica kot ena izmed pravnih naslednic občine kreditojemalke, najprej vrniti svoj del dolga, 8,819.852.00 SIT (po Sklepu o delitvi obveznosti iz dolgoročnih in kratkoročnih kreditov po občinah - 4. seja Občinskega sveta z dne 12.4.1995), nato pa naj bi iz bivšega Sklada prejela isti znesek iz naslova delitvene bilance Sklada. Rezultat je nič. Če pa bi Sklad tega denarja ne porabil, bi občina Ivančna Gorica od teh 21 milijonov tolarjev samo dobila in sicer 8,819.852.00 SIT. Vse to so vprašanja, ki bodo predmet razprave na seji Nadzornega odbora občine Ivančna Gorica. Zaželeno bi bilo, da se ta problematika z bivšim Skladom, ki se vleče že od 3. seje Občinskega sveta z dne 24.2.1995, končno razjasni. Zal pa skoraj ni več nikogar, ki bi nam znal ta vprašanja jasno obrazložiti. Ob oceni, da gre "za osebni in ostri napak" na predlaganega kandidata za podžupana pa ni logično, zakaj so tem dvomom sledili tudi drugi svetniki in večinsko niso glasovali za sprejem zaključnega računa Sklada. Tudi tistih sedem svetnikov, ki ob dvanajstih ZA niso glasovali za podžupana kaže, da gre za občinske in ne za osebne zadeve. Franc Godcša, član Občinskega sveta občine Ivančna Gorica RAVNIHAR ALOJZIJ Pristava pri Višnji Gori 21 61294 Višnja Gora Višnja Gora, dne 21.11.1995 Spoštovani gospod župan Jernej Lampret! Oglašam se Vam na članek v časopisu Klasje pod naslovom ODLOČITEV - po mojem - NETREZNE GLAVE. Delno poznam to tovarno WOCO, če je to podjetje iz BATZOD-NA! Skrb občanov zaradi slabega zraka je neutemeljena. Sam sem opravljal tako delo 20 let, pa sem še vedno dobrega zdravja. Zdaj sem upokojenec iz gumarske stroke. Pa tudi to je res, da tam delajo v belih haljah, zato strumno naprej, da zaposlite ljudi v domačem kraju in vsem občanom v korist. Povejte tistim, ki so prosti, da jim ne bo noben Bog in noben politik iz Ljubljane ničesar prinesel, če ne bodo začeli delati in če si ne bodo sami izborili svojega kosa kruha. Ta sestavek sem zapisal iz lastnih izkušenj, ker vem, da je treba delati in delati. Samo to nas lahko reši! Lepo pozdravljeni! Alojz Ravnihar MILJNIK - KAJ JE TO? V zadnjem času, ko se vse bolj zanimamo za krajevno zgodovino in ko iščemo podobo našega grba in zastave, se srečujemo z zgodovinskimi izrazi, ki so nam malo znani ali povsem neznani. Med te sodi prav gotovo ime miljnik. Na vprašanje, kaj bi to bilo, so ljudje različne starosti in različne izobrazbe dajali zanimive odgovore. Eni so menili, da je to čeber za namakanje perila, drugi, da je to velik kos trde "žajfe" ali pa ime za domač pralni prašek. Kar blizu so bili tisti, ki so razmišljali, da je to kamen, na katerem so nekoč prali. Seveda so vsi ti udarili mimo. Nekdo je celo pripomnil, da bi to utegnil biti sinček edinček, miljenček dedkov, babic, tet in stricev. Prav so imeli tisti, ki so povedali, da so miljniki obdelani kamni, ki so jih staroveški Rimljani postavljali ob pomembnejših cestah v svojem imperiju. Postavljeni so bili na vsako miljo, to je na tisoč korakov, kar zanese slab kilometer in pol današnje mere. Pravzaprav je malo čudno, da so Rimljani delali skoraj meter in pol dolge korake, saj v povprečju niso bili posebno velike rasti. Najbrž so morali poskakovati kot kobilice, ko so trasirali svoje ceste, ali pa so za mero vzeli kakega dolgonogega Ilira. Meljniki niso bili karsibodi, bili so spoštovanja vredni kamni, mnogi lepo sklesani in bogato popisani s sporočili popotnikom. Po obliki so bili valjasti, bazalni del, ki je tičal v zemlji, pa je ohranil naravno obliko, bili so različnih velikosti in debeline. Njihova razsežnost je bila odvisna od pomembnosti kraja in od tega, koliko sporočil so želeli posredovati popotnikom. Nekateri obcestni lepotci so merili več kot dva metra v višino in tehtali nekaj ton, drugi so bili skromnejši in niso presegali višine enega metra. Zgodovinarji so najbolj veseli bogato popisanih miljnikov, saj so na njih izredno pomembno podatki za preučevanje rimske dobe. Rimljani so jih postavljali po Evropi predvsem v stoletju pred našim štetjem in dve stoletji po Krig^sog^Djpjglflr^v' Rimskega imperija odkrili in zaščitili več tisoč teh obcestnih informatorjev. Nekateri med njimi so prave kamnite knjige. Na njih so popotniki lahko prebrali, v kateri kraj so prišli, kje se odcepi stranska cesta in koliko je še do naslednje postaje, kjer bodo lahko dobili okrepčilo in varnost v nočnem času. Romski vladarji, ki so gradili ali obnavljali ceste, so oskrbeli, da so bila na miljnikih tudi njihova imena, čas vladanja in uspehi, ki so jih v življenju dosegli. O njihovih porazih in drugih spodrsljajih pa kamni previdno molčijo. V Sloveniji smo doslej našli nekaj deset miljnikov, od tega kar pet na ozemlju naše občine: dva v Starem trgu pri Višnji Gori,vtri pa v Ivančni Gorici in okolici. Višnjanska dva, ki sta bila menda najdena pri gradnji železniške proge in po pripovedovanju očividcev - bogato popisana, sta končala kot gradbeni material pri gradnji hiš v Dednem Dolu. Ivanški trije pa so doživeli različno usodo. Eden je že davnega leta 1583 padel v oči stiškemu opatu Lovrencu Zupanu, Kje je kamen prej stal, najbrž ne bomo nikoli zvedeli. Morda prav tukaj, kjer je sedaj, ob glavnem križišču v Ivančni Gorici pri Zupančičevi hiši. Opat je miljniku dodal še krovno ploščo in piramidast nastavek s štirimi stranskimi vdolbinami in nabožnimi podobami v njih. Prvoten rimski napis jc dal odklesati in namesto njega zapisati nove napise v latinščini in nemščini. Napisi popotnika opominjaj na kratko pot zemeljskega življenja, ki je polno trpljenja in je namenjeno pripravi na večno življenje. Seveda tudi gospod opat ni pozabil zapisati, kdo je znamenje postavil in v katerem času. Nekateri sicer dvomijo, da jc veljasti podstavek predelan miljnik, vendar obstaja kar nekaj otipljivih dokazov, da je kamen staroveškega izvora. Drugi miljnik je skoraj dve tisočletji stal blizu današnje avtomobilske ceste, kilometer vzhodno od bencinske črpalke v Ivančni Gorici. Zadnja stoletja je bil nekoliko vgreznjen v zemlji, zato so ga ljudje nosili žito v mline ob potoku Višnjici. Ker je kamen oviral obdelovanje zemlje, so ga pred leti skopali in pri tem tudi poškodovali. Obnovljen je bil prd dvema letoma in stoji pri novi cerkvi v Ivančni Gorici. Na žalost je zob časa zbrisal z njega vsa pisana sporočila. Znana pa jc njegova izvirna lokacija. Najpomembnejši je tretji miljnik. Stal jc ob današji avtomobilski ceste, nad mlinom v Vodotučinah, dvesto metrov zahodno od bencinske črpalke. Pomemben je zato, ker jc zelo velik in bogato popisan. Na njem lahko preberemo, da sc je današnja Ivančna Gorica imenovala ACERVO in da je bila tu popotna postaja in zavetišče. Napis tudi pove, da je bila naslednja večja obcestna postaja 4 rimskih milj oddaljen Neviodunum, današnje Drnovo pri Krškem. Miljnik varujejo v Narodnem muzeju v Ljubljani. Upajmo, da bo prišel v naših krajih na dan še kak kamen te vrste in nam prinesel zanesljiva sporočila iz davnih časov. Leopold Sever Doslej so na ozemlji nekdanjega [Uporabljali za počivalnik, ko so Kamen miljnik iz Ivančne Gorice, shranjen v muzeju v Ljubljani. STRAN 11 r1 Reševanje občinskih težav na izviren način Idejo patentiral: LEOPOLD SEVER Z razširitvijo obveznosti se je na občini močno povečalo administrativno delo. Posebno veliko materiala se nabere za obravnavo na Občinskem svetu. Seje tega organa so zategadelj zelo dolge in se pogosto zavlečejo pozno v noč. V okviru splošne medernizacije občine so se na županstvu odločili za nakup stroja, ki bo vsekakor odpravil skoraj nevzdržno stanje. Stroj je izdelek priznane japonske firme Pikapoka in dela selekcijo med gradivi. Občinski tajnik bo odslej papirnato gradivo lepo zmetal v napravo in zavrtel ročico. Pomembnejša gradiva bodo padala spredaj in bodo prišla v roke svetnikom, papirnate pleve pa bodo iz stroja letele zadaj. Tako svetniki poslej ne bodo več mlatili prazne slame, temveč bodo obravnavali le vsebino, ki bo po uresničitvi dajala kleno zrno. Na žalost ima stroj tudi pomanjkljivosti. Ne zna namreč ustaviti in vzeti besede svetnikom, kadar so dolgovezni, in tistim, ki se prepogosto priglašajo k besedi. To pomeni, da modernizacija na županstvu v tej smeri še ni končana. ALI OGLASI Tudi v prihodnji številki Klasja bodo mali oglasi zastonj. Telefonirajte: 778-384, 778-385 ali 777-697. Pišite: Uredništvo Klasja, Sokolska 8, 61295 Ivančna Gorica Videli boste, da se izplača. Sedaj je pravi čas, da si preskrbite pletene košare iz naravnega materijala. Na voljo so vseh velikosti. Oglasite se pri Mariji in Alojzu Kastelicu na Lučarjevcm Kalu št. 3, kjer bo vsak kupec dobil tudi, najmanj, komarjevo nogo znanega, domačega, lučarskega borovničevca. Kastelčevima pa se uredništvo opravičuje, ker ne smemo napisati, da borovničevec lahko po ugodni ceni tudi kupijo. • • • Prodam saksofon "Vardarni" Amati tenor B, klavirsko harmoniko (32 - basno, nemško, volmaster in klarinet special, češki. Cena po dogovoru. Kličite na št. tel.: 061-777-073 • • • Boste tudi pri vas v kratkem imeli domači praznik in zaklali prašiča. Imate že spale za klobase? Če nimate časa ali pa si jih ne znate pripraviti sami, se obrnite na Kastelčevo Minko iz Lucarjevega Kala. Pri njej jih dobite takoj in poceni. Naročite jih lahko tudi po telefonu na številko, 777-305. • • • Prodam Sega mega drive s 4 disketami. (Astcnx, Global Gladiators, Sonic 1, Sonic 2). Cena 500 DEM. Andrej 1'iišljar, Dob 26, 61296 Šentvid pri Stični • • • Yamaha svnlncsizer PSS 780, midi lipke, 5 oktav, 100 ritmov in 100 zvokov, malo rabljen, primeren za otroka, prodam za 20.000,00 SIT Pokličite pozno popoldan ali zvečer tel. št.: 777-272. • • • Želiš popraviti slabo in izboljšati dobro oceno? Starši, želite svoje najmlajše seznaniti s tujim jezikom - angleščino? Garantiran uspeh pri angleščini za osnovno šolo! Pokličite tel. št.: 777-272. CVET MARKE T Šentpavel 23, 61296 Šentvid pri Stični mobitel: 0609/615-393 CVETLIČARNA TUDI V ŠENTVIDU CVET MARKET - CVETLIČARNA JANA ŽURGA IZ ŠENT-PAVLA obvešča cenjene kupce, da v petek, 22. decembra 1995, začne s prodajo tudi v Šentvidu (center). Na razpolago vam bo božično - novoletni program: - suhi in umetni oranžmaji za dom in za grobove, - rezano cvetje, - lončnice (posebno lepe božične zvezde in druge), - sveče; - aranžirati lahko prinesete darila; - naročite lahko vence in ikebane (možna dostava v Šentvid ali na vaš dom). Cvetličarna v Šentpavlu je za vas še vedno odprta non-stop. Istočasno vas obveščamo, da svoji ponudbi dodajamo še zanimivo novost: od pomladi naprej po vaši želji v celoti oskrbimo vaš grob, enkratno ali celostno (odstranitev vencev, ureditev gomile, dostava ikeban, sveč, cvetja). Premislite in se z nami dogovorite. Ceniki teh storitev bodo izdelani januarja. POSTANITE IN OSTANITE NAŠI KUPCI - NE BOMO VAS RAZOČARALI! TELEFON: 0609-615-393 V* V naslednji številki Klasja bo objavljen delovni čas poslovanja v Šentvidu. POLICIJSKA KRONIKA Tokrat smo dobili več klicev in pisem za rubriko Iščemo inšpektorja. Zid pa je bila večina problemov takih, za katere kjer bi bila vsaka pomoč pravega inšpektorja že prepozna. Objavljamo dva, čeprav je za enega od teh tudi žc bolj pozno. Pisal nam je gospod iz Ljubljane. Tako nekako pravi: "Zelo so mi všeč vaši kraji in večkrat se ob sobotah ali nedeljah odpravim na izlet v vaš konec. Veliko turističnih zanimivosti, vrednih obiska, imate. Tudi ceste so vsako leto boljše, kar večina jih je že asfaltiranih, samo ... Zadnjič sem obiskal vaše kraje po dežju, in groza ... Vsaj na treh krajih bi kmalu zletel s ceste. Čisto nov asfalt je bil, ampak na njem polno zemlje in gnoja. Kol bi nekdo cesto hotel spremenili nazaj v njivo. Ali veste, kakšna kazen doleti v Ljubljani tistega, ki strese le nekaj peska po asfaltu?" Kaj naj rečemo? Res je. Ne vemo pa, ali pri nas sploh obstaja kak odlok o onesnaževanju asfaltnih cest in o njihovem čiščenju. Da je nevarno, pa vemo. Smo na zemljo na cesti žc vajeni, čeprav tudi od nas domačinov kdaj kdo zaradi tega zleli s ceste. In nasvet: vzemite to za turistično atrakcijo, čeprav mislimo, da ni patentirana le pri nas. Res, kar precej klicev pa je bilo na račun praznikov, ki se bližajo. V času okrog novega leta res ne veš več, ali si v lepi, milni Sloveniji ;ili pa si padel v najhujši bojni metež v Bosni oziroma kje drugje. Poka, treska, grmi in sc bliska. Nikjer nisi varen, ne podnevni ne ponoči. Starejši gospe, ki nas je poklicala, je šlo skoraj na jok, ko nam je pripovedovala, kako jo je strah praznikov. "Vsak pok petarde me spomni na grozote druge svetovne vojne, ki sem jo preživela kot otrok. Pa tudi na nesrečnike iz krajev kjer divjajo vojne sc spomnim. Slišala pa sem, da sc pri nas s petardami dogajajo tudi nesreče, posebno otrokom. Ali ne bi mogli tega kako preprečiti?" Draga gospa! Tudi mi smo proti petardam. Vendar, kako prepričati ljudi, da jih ne bi uporabljali, pa res ne vemo. Včasih so jih tihotapili iz Avstrije, danes jih lahko kupite doma. No, dokler država take prodajalne dovoljuje...!? J 14.9. Gospod G. je spročil, da mu je sosed ustrelil psa. Patrulja se je na kraju dogodka prepričala o nečastnem dejanju, ki ga je storil Stane S. iz Malega Hudega. Obiskali so ga na njegovem domu številka 9, pa ga seveda ni bilo, kar pa ne pomeni, da je zadeva zaključena. * 14.9. je v Marinči vasi zaradi divje vožnje, ki se ji uradno reče neprilagojena hitrost, gospa Nada M. v levem ovinku zdrsnila na desno bankino, nato pa spet levo nazaj na vozišče, kjer se je zaletela v usek in se prevrnila. Pri tem je dobila lažje poškodbe po glavi. « 14.9., torej istega dne kot gospe Nadi, v isti vasi in zaradi enakega vzroka, se je slabo pisalo tudi vozniku avtobusa gospodu Igorju H. V zožanem delu ceste ga je zaneslo na desno, tako da je trčil v vogal hiše številka 15. 15.9. sta se v kraju Krka zaletela z osebnima avtomobiloma gospoda P in V. Eden je bil na prednostni, drugi pa na neprednostni cesti. Ker pa se glede tega nista mogla sporazumeti, sta poklicala za razsodnike prometne policiste. Prvi ukrep le-teh pa je bil, da so oba povabili na alkotest. Ve se, da so oba nekam predlagali, verjetno bosta tam izvedela tudi za izid alkotesta. * 16.9. Na policijsko postajo v Ivančni Gorici so prejeli sporočilo gospoda Viktorja M., da so mu pri vožnji skozi romski tabor od Zagradca proti Ambrusu poškodovali prednje vetrobransko steklo osebnega vozila, ko so mu vanj nekaj zabičali. Predlagali so mu, da si naslednji dan skupaj ogledajo kraj dogodka in ugotovijo, kaj se je dejansko zgodilo. 16.9. se je gospod K. osebno zglasil na PP v Ivančni Gorici in povedal, da je okrog 2. ure zjutraj, ko je prišel do svojega avtomobila, parkiranega na železniški postaji, srečal neznanca ter da ga je le-ta krepko udaril po arkadi in nato odšel neznano kam. Patrulja je takoj odšla na kraj dogodka, vendar o neznancu ni bilo ne duha ne sluha. Prej ali slej ga bodo že odkrili, saj vedo, kje je doma. 17.9. se je zgodila prometna nesreča, ko je Marjan K. vozil iz Ivančne Gorice proti Vrhpolju. Izven naselja je z vozilom začel ustavljati z namenom, da zavije na desno k hiši, ko je vanj zaradi prekratke varnostne razdalje trčil Andrej G., katerega je nato odbilo na levo na nasprotni pas v trenutku, ko je nasproti pravilno pripeljal voznik OA Jože P. Andrej G. je imel v svojem vozilu dva sopotnika 18.9. V Zgornji Dragi se je zgodila prometna nesreča dveh vozil zaradi prehitevanja osebnega vozila, ki ga je upravljal gospod Peter K., prehite-vanec pa je bil hrvaški državljan Željko R., ki se je Petru umikal v levo in zaradi tega zapeljal izven cestišča. Zoper Petra K. bo uveden postopek. 19.9. je v Zgornji Dragi zopet prišlo do neprevidnega prehitevanja, saj je voznik osebnega avtomobila Edvard R. prehiteval, tako pa je tik pred njim storil tudi voznik Gregor E., ne da bi se poprej prepričal, ali to lahko varno stori. Prišlo je do manjše materialne škode, za kar pa bo odgovarjal seveda gospod Gregor. * 20.9. je prometna patrulja na Ljubljanski cesti v Ivančni Gorici zasačila Tomaža D., ki je vozil brez vozniškega dovoljenja, saj mu je bilo le-to že predhodno odvzeto zaradi povzročitve prometne nesreče pod vplivom alkohola. Tomaž ni želel, da bi o njegovem odhodu na Povšetovo v Ljubljano obvestili svojce, na znanje pa je vzel dobrohotno obvestilo, da ima pravico do odvetnika. 22.9. Do prometne nesreče z materialno škodo je prišlo pri bencinski črpalki v Ivančni Gorici, ko Anton K. pri vožnji z osebnim avtomobilom ni upošteval varnostne razdalje in trčil v osebni avto voznika Esada M., ki je vozil izven naselja Ivančna Gorica proti Ljubljani. Gospoda Antona K. bodo napotili k sodniku za prekrške. 23.9. Gospod N. seje pritožil, da so mu iz tovornjaka, parkiranega pred trgovino POMPS na Malem Hudem, odmontirali avtoradio in ga seveda odnesli. Tovornjak je bil odklenjen, sicer pa gospod N. ni želel pregona storilcev ali storilca, ampak le toliko, da se ve. Zaradi evidence! * 23.9. Gospod V. je ustreznim osebam dal na znanje, da je opazi) poškodovana in odprta okna na svojem vikendu. Odnesli so mu kasetofon, vreden tam okoli 20 tisočakov. Za vlomilcem poizvedujejo. * 27.9. Operater na OKC UNZ Ljubljana je prejel sporočilo o požaru v kraju Šentvid pri Stični in o tem, da so gasilci že na poti. Ugotovljeno je bilo, da so nezani otroci v kleti zapuščenega gospodarskega poslopja na naslovu Šentvid 79 zažgali krpe. Škoda pri tem ni nastala. * 28.9. je pri trčenju dveh osebnih avtomobilov, ki sta peljala po sredini vozišča v kraju Stična, nastala materialna škoda. Voznika sta bila Ignacij D. in Janez Dejan Z. Oba sta bila preizkušena z alkotestom in pri gospodu Ignaciju je pozelenel kar nad polovico. Nadaljevanje je znano. 29.9. je med Žužemberkom in Ivančno Gorico spet prišlo do prometne nesreče in voznika L., ki je svoj tovornjak ustavil na cestišču zaradi ovire, vanj pa se je zaradi premajhne varnostne razdalje zaletel voznik osebnega avtomobila J., se tudi nista mogla sporazumeti o krivdi. Pa so prišli razsodniki in gospoda J. napotili k sodniku za prekrške. Priredila J. Božič Ali že veste,... da je najstarejša zidana zgradba v naših krajih (če izvzamemo nekatere grajske razvaline in dele stiškega samostana) cerkvica svetega Martina v Zgornji (Višnjanski) Dragi. Zgrajena je bila še v 12. stoletju. Starost zgradbe izdajajo številne arhitekturne prvine in pisani viri. Leopold Sever 12 STRAN REPORTAŽA PODLISTEK TONETU KOZLEVCARJU V SPOMIN Mirno in spokojno smo se poslovili od človeka, ki je s svojim glasom zaznamoval zborovsko petje, zavedajoč se, da smo izgubili prijatelja, dobrega znanca, umetnika in enega od ustanoviteljev Tabora slovenskih pevskih zborov. Tone Kozlevčar se je rodil 1914. leta v Šentvidu pri Stični kot prvi od sedemnajstih otrok. Mogoče je bil prav zato na svojo družino tako ponosen, da je bil do svojih staršev izjemno spoštljiv. V družini seje pelo, veliko delalo, pa malo slabše in manj jedlo, kot je hudomušno rad okarak-teriziral svojo družino. Mali Tonček si je moral s pastirsko palico prislužiti dodaten košček kruha. Ko je odhajal po svetu, so mu bili glavna dota prečudovit glas, pesem, toplo srce in volja do dela. Karakterne lastnosti in pevski talent so ga vodili po poti, ki je Tonček iz Temenice ne bi nikoli prehodil, če ne bi v sebi imel polno idej, vedno nekaj neodkritega in nedorečenega. Nikoli ni bil zadovoljen, vedno je hotel več, zato tudi ni bil zadovoljen s poklicem mesarja za katerega se je učil. Redno je hodil k pevskemu zboru, ki ga je vodil gospod Fran Venturini. Kljub dobrim prijateljskim odnosom v Slemičevi predelovalnici mesnih izdelkov ga je to delo odbijalo, da je venomer sanjal o ustreznejšem poklicu. Po opravljeni preizkušnji je postal policijski stražnik. V času vojne in po njej so sledile aretacije, zapori, prisilne delavnice. Po uspešno opravljeni gimnaziji se je zaposlil kot referent za organizacijo koncertov v Ljubljani. Svoj pevski talent je vzporedno izpopolnjeval pri prvaku ljubljanske opere in rektorju Akademije za glasbo, gospodu Juliju Betetu. Izjemen dogodek v njegovem življenju se mu je zgodil 27. septembra 1950, ko je bil na avdiciji izbran v cvet najboljših slovenskih pevcev in tako postal član Slovenskega okteta. Šele sedaj je po težkih mukah lahko prodal svoj bariton in svoj šolani glas. Začele so se turneje po vsem svetu. Hodil je ponosno, nikoli pa ni pozabil na svoj kraj, dom, ljudi, na košček slovenske zemlje, in še več, rad je imel vse ljudi; kamor ga je ponesla slovenska pesem, tam je napolnjeval duše poslušalcem s svojim nepozabnim glasom. S svojo pokončno držo in nepopustljivostjo je včasih veljal celo za trdega sobesednika, saj je imel svoje sile in opredelitve trdno usmerjene k svojim ciljem. Ob razmišljanju, kaj storiti za svoj domači kraj, Temenico in Šentvid, ga je misel vodila k organizaciji prvih kulturnih tednov in kasnejših taborov slovenskih pevskih zborov. Zamisel je bila izpolnjena, ko se je velika pevska družina iz slovenskega kulturnega prostora povezala v velik zbor s 6000 in več pevci. Lahko je potegniti vzporednico med pevskim taborom in njegovim uspešnim življenjem. Vse se je začelo iz majhnega, pravzaprav iz nič. Tone kot pastirček, tabor pa, po njegovi pobudi, kot potoček, ki je najprej tekel skozi naš kraj in kmalu prestopil vse bregove v njegov in naš ponos. Kjer je bila slovenska pesem, je bil Tone zraven. Pomagal je s svojimi bogatimi izkušnjami pri organizaciji srečanja slovenskih oktetov v Šentjerneju in pri ustanovitvi Ribiškega okteta, nesojenega naslednika Slovenskega okteta. Vsi ljubitelji slovenske pesmi, zamejski Slovenci in naši izseljenci so ga kot ambasadorja vedre in ubrane slovenske pesmi sprejeli za svojega. Kdo ne pozna pesmi Ribnčan Urban, ki je bila zapeta vsepovsod s tako močnim, čutečim glasom, da je strop vzvaloval. To pesem je zapel preko dvatisočkrat. Simbolično stoji hrastov kip Ribnčana Urbana pred šolo v Šentvidu pri Stični, nam v spomin na Toneta. Tudi prebivalci ribniške doline so se poistovetili s Tonetom in so mu za prodajo te "suhe robe" še posebej hvaležni. Številnih priznanj, tako Prešernove in nagrade Prešernovega sklada, ki jo je delil z ostalimi pevci, ni bil nič bolj vesel kot skromnejših priznanj Občine Grosuplje, Krajevne skupnosti Šentvid, Temenice, Ribnice, Šentjerneja ... Vsaka pesem ima svoj začetek in svoj konec. S slovensko pesmijo se je naš Tone vpisal v narodno zgodovino, postal je nekdo, ki bo v Šentvidu pri Stični ostal v spominu kot tisti pomembni ljudje na naš kraj in naš narod, ki nam jih je predstavil sam. Zaključim naj z mislijo prijatelja Ivana Sivca, ki je v knjigi Pesem je sonce zapisal: "O, mama, ko bi ti danes videla svojega Tončka! To bi bila ponosna nanj. Na tistega Tončka, ki je skupaj s teboj in očetom prepeval na domači peči že s tremi leti. Na tistega Tončka, ki je pasel krave, pa mu je Liska požrla knjigo. Na tistega Tončka, kije bil grajski pastir, pa bi bil rad mehanik. Na tistega Tončka, ki je zaradi tvoje največje dote, ki si mu jo položila v zibelko - pesmi - preromal ves svet. Na tistega Tončka, ki je več kot dvatisočkrat s teboj vred stal na Šentviškem trgu in skupaj z Ribničanom prepeval njegovo najlepšo pesem. Na tistega Tončka, ki se rodi le enkrat!" Dragi Tone, tudi mi, znanci, prijatelji slovenske pesmi smo ponosni nate. Tvoje delo je ostalo zabeleženo na številnih takih in drugačnih posnetkih naše tehnike. Mi vsi, ki smo imeli to srečo, da smo te poznali, te bomo ohranili v najlepšem spominu. PREDSEDNK TABORA SLOVENSKIH PEVSKIH ZBOROV: Jernej Lampret Ureditvena dela pred odkritjem spomenika "Ribničan Urban". G. Tone Kozlevčar in g. Slavko Videnič (tudi drugi člani odbora) sta bila aktivna tudi na terenu... Sprejem Slovenskega okteta pri papežu Pavlu VI liB.\/lOOOHl/t *><£> X>X,l£t€4C Drugo skupino praljudi, iz katere naj bi se razvil današnji človeški rod mnogi strokovnjaki imenujejo moderni človek. Po pomembnem najdišču tega pračloveka v Kromanjonu v Franciji je dobil ime kromanjonec, čeprav ime ne ustreza v celoti za vse zvrsti, ki so bile najdene v Evropi, zlasti ne za mlajše. Če modernega človeka primerjamo z neandertalcem, takoj opazimo, da je bil naš prednik v povprečju večje postave in da ima nekoliko drugačno lobanjo. Visoko čelo nakazuje razvitost možganov v predelu, kjer domu-jejo središča za višje duševne sposobnosti; preprosto bi rekli, daje imel več pameti, zato smo tudi mi, njegovi potomci, tako brihtni, da nam včasih kar škoduje. Kromanjonci in druge oblike modernega človeka so imeli manjši in nežnejši obraz, z nekaj samovšečnosti bi lahko rekli, da so bili lepši. Seveda smo to milino, skladnost in lepoto podedovali tudi mi, zato smo vsi po vrsti tako čedni, da nas občudujejo vsa druga bitja; saj se spomnite, kako so gledale krave za vami, kadar ste šli mimo pašnika. Tako krapinec kot moderni človek pa sta si že pripravljala hrano in si grela tace pri ognju. Oba "naša" pračloveka sta izdelovala orodje in orožje iz naravnih materialov: kamna, kosti in lesa, vendar so bili izdelki kromanjon-ca enake geološke starosti boljši in uporabnejši. Najbližji najdišči modernega človeka sta v Prečni pri Novem mestu in ob Temenici blizu Mirne Peči. Znana je tudi Ciganska jama blizu Kočevja. Nekatere najdbe okostij v Stični in v okolici Krke so iz mlajše zgodovine, zato v antropološkem pogledu niso zanimive. Zaradi sočasnega bivanja na našem ozemlju nastane zanimivo vprašanje, v kakšnem razmerju sta živeli obe skupini praljudi? Na splošno velja prepričanje, da sta bila oba pračloveka v stalnem iskanju življenjskih možnosti, predvsem hrane in bivališč, konkurenta in nasprotnika. Vendar je bil moderni človek bolje oborožen, najbrž tudi bolje organiziran, bolj zvit in morda tudi zahrbten, zato je bil v tem tekmovanju pogosto zmagovalec. Izkopanine potrjujejo, da so premagance po končanem boju marsikdaj spekli in pojedli. Naši davni predniki naj bi potemtakem pospešili izginotje neandertalca po vsem svetu. Mnogi resni znanstveniki pa poleg tega predvidevajo, da je neandertalce pobralo, ker se ob koncu ledene dobe niso bili sposobni prilagoditi toplejšemu podnebju, saj so bili tipični ledenodobni ljudje. V zadnjem času se krepi še ena domneva. Po njej neandertalci sploh niso v celoti izumrli, temveč so se z modernim človekom zlili v enotno človeško vrsto, podobno kot se danes zlivajo v enotno skupino vse tri barvne rase v Južni Ameriki in drugod po svetu. Glavni vir genskega mešanja obeh pračloveških skupin je bil nežnejši spol premagancev, saj so že od davnine sem bile prikupne mladenke najslajši plen zmagovalcev. Če ta razlaga kaj velja, potem obe skupini praljudi nista mogli biti samostojni vrsti, sicer se medsebojno ne bi mogli razmnoževati ali pa le izjemoma. Orodje praljudi, ki smo jih obravnavali, je bilo večinoma iz kamna, zato se to obdobje človeka imenuje kamena doba ali paleolitik. Praljudje, ki so živeli na našem ozemlju spadajo v srednjo in mlajšo kameno dobo. Ta se je pri nas končala ptjed kakimi osemtQU^ICA«OtUt>L Adamičeva 15 Vhod v Mamfško zijedko pri Mačjem Dolu, blizu Senllovrenca. Nekdanje bivališče krapinskega človeka. Vhod v skalno votlino na desnem bregu reke Krke pri Zagradcu. Jama je dokaj prostorna iz z lepimi kapniki, ki pa so na žalost po večini poškodovani. V jami so zagotovo bivali praljudje, čeprav o tem še niso bile opravljene potrebne strokovne raziskave. V jamo so zahajale tudi številne generacije sedanjega prebivalstva.