• .	Š6.(
• .	$3.(
Za New York celo leto •	$7.(
Za inozemstvo celo leto	$7.(
, Ne*
GLAS KARODA %
The largest
VmSkj fa
United States.
list slovenskih delavcev t Ameriki.
and legal Holidays. 75,000
TELEFON: CHelsea 3—3878
Entered as Second Class Matter September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., under Act of Congress of March 3,1870
TELEFON: CHelsea 3—3878
NO. 63. — STEV. 63.
NEW YORK, MONDAY, MARCH 18, 1935. — PONEDELJEK, 18. MARCA 1935
VOLUME YT-TTT _ LETNIK XTJTT.
NEMČIJA JE ZAVRGLA VERSAILLESKO POGODBO
PO NAJNOVEJŠI ODREDBI BO ŠTELA NEMŠKA ARMADA NAD POL MILIJONA VOJAKOV
Hitler pravi, da države, ki so zmagade v svetovni vojni, niso izpolnile svojih obljub. — O namenih Nemčije je bil prvi obveščen angleški poslanik. Jugoslavija se boji, da se bodo tudi Madžarska, Avstrija in Bolgarska oborožile pa vzgledu Nem-
v. .
cije.
Po vsej Evropi vlada velika napetost
BERLIN, Nemčija, I 7. marca. — Predsednik Adolf Hitler je vrgel versaillsiko mirovno pogodbo v koš, ko je odredil splošno vojaško službo in naznanil, da bo Nemčija imela vojsko pol miljona vojakov.
Obnovitev starega nemškega vojaškega sistema je prišla nenadoma. Hitler je z oblačnega neba Evrope, ki se oborožuje na vseh straneh, izpustil strelo, ki je razburila celi politični svet. Hitlerjeva odredba je prišla takoj za naznanilom francoske vlade, da je Francija podvojila svojo armado.
Hitler je povabil v svoj urad angleškega poslanika Sir Eric Phippsa in ga je obvestil, da bo Nemčija takoj ustvarila armado 500,000 vojakov. Hitlerjeva odredba je jasna, in popolna ter je zavrgla versaillsko mirovno pogodbo, ker druge države niso držale svoje obljube, da bi se razorožile.
Postava za splošno vojaško službo se glasi:
"Postava za obnovitev narodne obrambe armade. —
Vlada je sklenila naslednjo postavo, ki je s tem oznanjena:
1.	Službovanje v obrambni armadi stoji na podlagi splošne vojaške službe.
2.	Nemška mirovna armada, vključno policijske skupine, ki so bile vključene v armado, bo imela dvanajst armadnih korov in 36 divizij.
3.	Dodatne postave, ki bodo določale splošno vojaško službo, bodo izdelane in jih bo 6brambni minister predložil kabinetu.
To postavo je podpisal Hitler skupno z vsemi člani nemške vlade.
Podrobnosti glede vojaške službe bo določil obrambni minister general Werner von Blomberg. Poluradno se zagotavlja, da bo Nemčija vpeljala enoletno vojaško službo. Armada bo opremljena z naj nove j šm orožjem.
Posebne izdaje listov so prinesle članke z napisom: *'Konec Versaillesa, Nemčija je zopet svobod-na!
Z objavo nove vojaške postave je Hitler izdal oklic na narod, v katerem so naslednje poglavitne
točke:
Ko je Nemčija odložila svoje orožje in se je vklo-nila poniževalnim mirovnim pogojem leta 1918, je i pala, da bo služila človečansftvu.
Samo, ker je Nemčija pričakovala, da bo sledila splošna razorožitev, je bila pripravljena uničiti svojo veliko vojaško opremo.
Nemčija ima: pravico zahtevati, da se druge države razorože. Druga stran pa se ni ozirala na naše prošnje.
Sredi močno oboroženih narodov je stala Nemčija v praznem prostoru.
Nemška vlada ima samo en moralni in narodni cilj — zagotoviti svetovni mir.
Samo Rusija ima mirovno vojsko 936,000 mož. Na isti način so oborožene ostale države.
Nemčija želi ščititi nedotakljivost svoje zemlje ter je pripravljena z drugimi državami jamčiti za splošni svetovni mir.
BEOGRAD, Jugoslavija, 1 7. marca. — Jugoslavija se boji, da se bodo tudi Madžarska, Avstrija in Bolgarska oborožile po zgledu Nemčije.
V tem slučaju bi bila Jugoslavija neposredno
TURČUA ZA MIR NA BALKANU
Turška vlada zalit e v a status quo. — Turčija je hotela preprečiti Bolgarski, da se ne polasti grške zemlje.
Istanbul, Turčija, 17. nmrca. Balkan je zopet stopil v ospredje. Te nemirni kot Evrope, ki je v preteklosti že pogosto razširil ogenj po kontinentu, je zopet povzročil, <la so imeli časnikarji mnogo dela, da so bili diplomati nervozni in vojaki razburjeni.
Med zadnjo grško revolucijo, ko je Bolgarska protestirala proti povečani turški armadi ob svoji meji, je Turčija napela vse svoje sile, da obdrži mir.
Takoj od pričetka revolucije je Turčija pokazala svojo lojalnost do Grške. Turško časopisje je obžalovalo notranji politični spor in ministrski predsednik in zunanji minister sta takoj svečano izjavila, da bodo države, ki so podpisale balkanski pakt, stale skupaj in da ne bodo dovolile, da bi se kaka države okoristila z grško revolucijo.
Vsled tega je bilo naravno, da je Turčija ojačila svoje vojaške postojanke, v Traciji, ker se je bala, da se bo Bolgarska poslužila priložnosti in bo skušala razširiti svoje meje na račun Grške, kar pa j« Turčija po balkanskem paktu dolžna preprečiti. Turčija je tudi pokazala svojo naklonjenost do Tsaklarisove vlade, ko je na njeno prošnjo pridržala več parni kov poti grško zastavo in jim ni dovolila prehoda skozi Dardanele, ker se je bala, da bi se njihovega tovora polastili revolucijonarji.
Tega pa Turčija ni storila samo zaradi obveznosti, katere je prevzela z balkanskim paktom, temveč, ker je sumila, da voditelja ervolucije Venizelosa, ki je bil takoj spočetka nasproten balkanskemu paktu, podpira Italija, ki še vedno o-brača svoje oči po zapadni Anatoli j i. Z eno besedo: Turčija je hotela biti pripravljena za vsak slučaj, in ni imela ni-kakega napadalnega namena, ko je ojačila svojo vojsko ob bolgarski meji.
STAVKARSKI VODITELJI ARETIRAN!
Aretiranih je bilo 29 voditeljev majnerske stavke. — Se niso vklo-nili sodnijski odredbi, da prekliče jo stavko.
Wilkes-Barre, Pa., 17. marca. — (Sodnik W. A. Valentine je ukazal zapreti 29 voditeljev nove majnerske organizaciji* United Anthracite Miners of Pennsylvania, ker se niso uklonili njegovemu povelju, da prekličejo stavko v rudnikih Glen Alden Coal Company.
V okrajno ječo so bili pripeljani pod močno policijsko stražo, z izjemo treh, od katerih sta dva pobegnila, tretji pa se nahaja v bolnišnici. Proti vsen^ je bilo izdano zaporno povelje.
Majnerski glavni urad pa je naznanil, da unija stavke navzlic temu ne bo preklicala.
"Aretacija ne bo napotila tisočev stavkujočih majnerjev, da bi preklicali stavko, pravi razglas unije. "Javnost naj ve, da so ti možje, ki so sedaj v ječi, dobri in lojalni ameriški državljani in so bili zaprti samo zato, ker so se držali ustavne in postavne pravice organiziranega delavstva'*.
Med majnerji prevladuje mnenje, da bo v protest proti tem aretacijam razglašena splošna stavka v vseh majnali Luzerne okraja.
United Anthacite Miners of Pennsylvania je organizacija, ki nasprotuje veliki majnerski uniji United Mine Workers of America.
SPORAZUM MED JAPONCI IN KITAJCI
Japonska je zadovoljna s pogajanji s Kitajsko. Na Kitajsko ne izvaja nikakega pritiska.
VZGLEDU NEMČIJE BO NAJBRŽ
SLEDILA TUDI AVSTRIJA
Velepomebna izjava nemške narodne socijali-stične vlade, v kateri zavrača vojaške določbe ver-sailleske mirovne pogodbe ter odreja za Nemčijo splošno vojaško obveznost, je dobila v glavnih evropskih mestih silen odmev.
dobra novica v slabi pri
Tfanaag City, Kans., 15. marca. — Brezposelni delavec W. J. Flanagan je bil zelo zaspan, ko nekdo potrka na njegova vrata in mu pove, da je podedoval $10,000.	f
"Koliko je ura?" v^ ša Flanagan.
"Enajst".
"To je pa zelo neprimeren čas priti k meni s tako stvarjo", pravi Flanagam.
Flanaganova sestra Mrs. Melvina McCarthy iz New Yorka, katere že ni videl 15 let, mu je zapustila omenjeno vsoto.
prizadeta. Vendar pa nova nemška vojaška postava jugoslovanskih uradnih krogov ni presenetila, ker so to že dalje časa pričakovali.
Ako se Avstrija, Madžarska in Bolgarska odločijo, da v vojaškem oziru posnemajo Nemčijo, tedaj bo sklicana izvanredna konferenca Male an-tante, da razpravljajo proti odredbah. Vendar pa je dvomljivo, ako bi Mala antanta mogla zabraniti prejšnjim nemškim zaveznicam, da ne bi sledile i Nemčiji.
Tokio, Japonska, 17. marca. Kadar bo objavljena notranja povest zadnjih treh tednov, bo pojasnjeno, kako je svM, ki obsoja Japonsko za njen nastop v Mandžuriji, napačno sodil položaj. Napačno je naziranje Evrope in Amerike o japon-sko-'k i tajski zvezi, ker evropski in ameriški diplomati vidijo v tej zvezi Kitajsko kot va-zalko Jai>onske.
Ameriška srebrna politika je mnogo škodovala Kitajski, ki ima srebrno valuto. Že pred meseci je zašla Kitajska v velike težkoče in je iskala zunanje pomoči. Iztegnila je svoje tipalke za večje posojilo. Bati se je bilo, da bodo kitajske finance brez zunanje pomoči propadle. Kitajska je kmalu izprevidela, da ji inozemski bankirji ne dovolijo posojila, ker se boje, da se bo Kitajska kmalu zapletla v vojno z Japonsko.
Vsled tega je Kitajska prišla do zaključka, da je potrebno skleniti z Japonsko mir zaradi Mandžurije, ki je za Kitajsko nepreklicno izgubljena. Ko je japonski zunanji minister Koki Hirota objavil za Azijo svojo nenapadalno politiko, je kitajska narodna vlada v Nankingu sklenila, da bo opustila svoje sovražno stališče proti Japonski. In vrhovni poveljnik kitajske vojske general f'ang Kaj-šek je prosil za sestanek z japonskim poslanikom Arijošijem in genera-lim Suzukijem. Kmalu po tem sestanku je obiskal Japonsko tudi kitajski član mednarodnega razsodišča v Haagu Wang Oug-huj, ki je obiskal vse višje japonske državnike.
Japonska nima namena prisiliti Kitajsko k zvezi, temveč zatrjuje, da so se tozadevna pogajanja pričela na prošnjo kitajske vlade.
Glede Mančukuo zasleduje Japonska isto politiko, kot vsaka zmagovalna država, namreč, da se hoče s premagano državo pobotati.
Hirota misli resno, ko trdi, da želi Japonska s pogajanji poravnati spor z Rusijo in Kitajsko. S tem hoče prinesti na mornariško konferenco dokaz svoje mirovne politike.
Japonska tudi še vedno upa, da bo mogoče doseči spor izum z mornariškimi velesilami glede vojne mornarice. Ako bi Japonska sprejela tekmo v oboroževanju na morju z Ameriko, bi to pomenilo za njene finance popolni polom.
amerika bo gradila ladje
Washington, D. C., 15. marca. — Mornariški department je naznanil, da bodo Združene države izdale $350,000,000 za zgradbo bojnih ladij. To je odgovor Japonski za njeno odpoved washiingtonske mornariške pogodbe.
Do 1. januarja 1037» ko stopi v veljavo preklic mornariške pogodbe, bo sedem ameriških bojnih ladij doseglo svojo predpisano starost.
Ako do tedaj Japonske ni mogoče pripraviti do nove pogodbe, bodo vse mornariške sile imele pravico po svoji volji graditi bojne ladje.
Po sedanjem načrtu bi predelava teh bojnih ladij veljala $15,000,000 do $25,000,(MX), vsled česar so mornariški izvedenci mnenja, da je boljše mesto njih graditi nove ladje.
Danes so se vršile po vsej Nemčiji velike svečanosti v spomin nemških vojakov, ki so padli v svetovni vojni. Obrambni minister Blomberg jo imel v Berlinu govor, v katerem je poudarjal stremljenje Nemčije po miru ter nudil bivšim nasprotnikom prijateljsko roko.
Hitler je rekel poročevalcu * London Daily Mail', da splošna vojaška služba ne bo obvezna za armado, pač pa tudi za mornarico in za zračno silo.
koliko dobivajo
ločene žene
Alimouv Reform League v New Yorku je dognala, da plačujejo možje v Združenih državah svojim ločenim ženam $36,000,000 na leto.
Poleg tega je bilo v zakonskih s]H>rih v letu 1934 plačanih nad dva bilijona dolarjev odvetnikom in za sodnijske stroške.
V zadnjih desetih letih je plačevalo svojim ločenim ženam nad 1,800,000 mož.
Rekordno leto za ločitev zakonov je bilo 1920, ko je bilo razporočcnih 201,468 zakonskih parov.
Vse kaže, da bo Avstrija sle-, (lila vzgledu Nemčije ter uved-; la splošno vojaško službo.
Avstrijski zvezni kancler Schuschnigg je rekel včeraj* da je treba državo oborožiti, češ, da pacifizem oliramlja bo-jevitost, kar vodi narod v propast.
V angleških vladnih krogih so že začeli govoriti, da je nastala resna kriza v evropskih mirovnih prizadevanjih.
Ako ne bo dal Hitler novih nonapadalnih garancij, bodo v par dneh sosede Nemčijo popolnoma izolirale. Zaenkrat se še ni odločilo, če se bo podal Sir Simon v Berlin ali ne. Angleška vlada je v neprestanih stikih s francoskimi in italijanskimi vodilnimi državniki.
M
Advertise in Glas Naroda'
žganje zgorelo
Peoria, HI., 17. marca. — Požar je uničil tovarno Penn-Ma-ryland Company, kjer je eksplodiralo 200,000 galon žganja in so plameni švigali do 100 čevljev visoko.
Nad milijon steklenic je eksplodiralo in zgorela je velika množina davčnih znamk. Tovarna je bila ena največjih v deželi. Tovarna je bila zgrajena pred enim letom, ko je bila odpravljena prohibicija.
mehikanci obesili učitelja
Jojutua. Mehika, 17. marca. Nasprotniki mehiške šolske reforme so obdolženi umora profesorja Sivestre Gonzalesa, če-gar truplo je bilo najdeno obešeno na neko drevo. Nanj je bil pripet napis: "Za poučevanje v socijaKsticni vzgoji".
Italijansko poluradno glasilo "Corriere dela Sera" pravi, da vsled uvedbe splošne vojaške obveznosti v Nemčiji ne bo ogrožen mir. Predvsem je treba dognati, če ima Hitler napadalne namene ali ne.
Španski list "Liberdad" poroča, da se je pred par dnevi vršila v Cannes konferenca mednarodnih municijskih ma-gnatov. Zastopane so bile tvrd-ke Schneider, Krupp in Vick-ers-Armstrong. Špansko časopisje se intenzivno peča z najnovejšimi razvoji ter primerja sedanji položaj s položajem pred svetovno vojno.
Sovjetska vlada izjavlja potom svojega časopisja, da se Nemčija pripravlja na vojno ter da je sedaj dovolj močna, da to javno pove.
4'Pravda" piše: — Z uvedbo splošne vojaške obveznosti je Hitler svečano proglasil versaillsko mirovno pogodbo z a "krpo papirja".
Italijanska vlada dosedaj še ni podala nobene oficijelne izjave.
Poljsko časopisje smatra Hitlerjev korak za ogrozitev svetovnega miru ter označuje Nemčijo kot veliko vojaško silo.
poročite te na "GLAS NARODA" največji ttovenski dnevnik % JSdruifnih driava&>
"9LA8 IfAEODA"
HEW YORK, MONDAY, MARCH 1*, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A.
"Glas Naroda
ff

owned and Published toy SLOVKNIC PUBLISHING COMPANY (▲ Corporation)
Frank Sakser. President

L Benedik, Treas.
PlM of basinet 18th Street,
ml the corporation and adc" Borough of ItfinhiHin
of abore officers: New York City. N. Y.
GIAS NARODA (V«it* «1 the People)
Braty Day Except Snadayii and Holiday«.
la esie lato vaija aa
am wm•
pal. ittA	|3.oo
Mrt leta. ••<•**••••••«•••••
Za New Xork aa celo lato......17-00,
Za pol lata ................... ISA)
Za inoaeaacro aa celo lato W OO Za. pol leta.................... gJQ
Subscription Yearly $6.00
Advertisement on Agreement
"Qlaa Naroda" lshaja raakl dan lavaemtl nedelj In praaalkor.__
DopUl bres podpisa in oeebnoccl se ne prlobčujejo. Denar naj ae blagovoli
twyw uni pwu|ii■■ ui ukuuwu OC	F1	— —« —
foltototl po Money Order. Pri spremembi kraja nsroCntkov, prosimo, d« aa wymm. tudi preJSnje bivališče naznani, da Hitreje najdemo naalornlka.
-GLAS NARODA", 21« W. 18th Street, New Yark. N. Y. Telephone: CHelsta 8—WW
SPORAZUM MED ITALIJO IN JUGOSLAVIJO
pozor citate ji!
Sprejeli smo in objavljamo: Cenjeni gospod uredili k:
Foreign Language Information Service (F. L. I. S.) bi ra<l zaprosil Vaše čitatelje za sodelovanje v boju proti nestrpnosti in diskriminaciji napram inozemccm m tujerodnim državljanom. V tej deželi, kakor v vseli drugih, so ljudje, ki so več ali manj neprijatelj-sko razpoloženi napram novo-došlecom. Pomanjkanje dela in naipetost težkih časov je povečala predsodke in neprija-teljsko razpoloženje. Pred kongresom je sedaj nekoliko zakonskih predlogov, naj se de-]>ortirajo vsi inozemei ali prepove njihovo zaposlen je. Nepojmljivo je, da bi taki predlogi mogli biti kdaj vzakonjeni.
Vendarle je velikanske važnosti, toliko za Ameriko kolikor za priseljenca samega, da se zaustavi ta naraščajoči predsodek in diskriminacija. Prvi korak v to svrlio je ugo-t ovij en je dejstev in njih ob-javljenjc. Tako oči vidno nepravično je d iskri minirati proti človeku, ki smo ga prostovoljno pripustili za stalno bivanje med nami, da smemo zaupati v čut poštenosti in pravičnosti Amerikancev, ki storijo kar je prav, čim bodo vsa dejstva
V	soboto je Mospelo iz Beograda poročilo, ki je bilo že osemnajst let nestrpno pričakovano: v Jugoslavija in Italija sta se pričeli Zbliževati v gospodarskem in političnem oziru.
Novi itallijaaiski poslanik na jugoslovanskem dvoru je povedal regentu Pavlu ter s tem vsej Evropi iu ostalemu svetu, da se Italija -odpoveduje Dalmaciji in da želi živeti z Jugoslavijo v miru. To je bistvo oficijeliie izjave
V	splosneiii je Htfl opa namigneno, Ulla je Italija po-vsem zadovoljna s svojo sedanjo vzIkkIuo mejo, s čimer |	zn;l]ia \n predložena jc rečeno, da je, oairoma da mora biti tudi Jugoslavija z; do voljna z mejo, ki so jo modri jaaii na mirovni k( diferenci iK>tegirili od Trbiža po slemenu Karavank preko
%
Krasa do Snšaka-
Uradna Jugoslavija se hote aH nehote s to mejo zadovoljuje, jugoslovanski narod pa lieibo nikdar zaktovoljen ž njo, ka:jti vndbovpijoče krivice ni mogoče pozabiti iu ne bo nikoli pozabljena.
Skoro smešno je, ko se Ital.fa odpoved ulje samo Dalmaciji. Čudno, da se ni urafcluo odpovedala tudi Sloveniji in vsem drugim našim krajem, ki so v program laškega pohlepa-
Nameravaiiemu sporazumu pripisujejo preveliko
i
važnost, misleč, da bo v osrednji Evropi vse ddbro, < e se bosta stara nasprotnika Italijan in Jugoslovan na papirju. pobotala.
Človeku ni trelte. pomiati -evropske politike, ampak je dovolj, da pozna razmerje med preprostim jugoslovanskim narodom in iinperijalističnimi stremljenji italijanske vlade, pa ve, <la je med njima vsak sporazum nemogoč.
Ker "prijateljstvo" ne bo ustvarjeno iz srčnih nagibov, pač pa iz povsem sebičnih namenov, je jasno, da up bo trajno in veljavno.
Poj.itiono ozadje tega najnovejšega izrcldka evropske diplomacije je naslednje:
Evropskim političnim raz v o jam dajejo smer: Anglija, Francija, Italija, Nemčija ter članice Male antante — Jugoslavija, Čelioslovaška in Romunska. Avstrija in Madžarska sta jeziček na tehtnici. Rusija, Poljska, Bolgarska in ostale evropske države tvorijo nekakšno rezervno utež.
Anglija je stopila v ozadje. Na evropski pozomici nastopajo Nemčija, Italija in Francija. Francija in Italija rista bfli nikdar posebni prijateljici. Ko se je Mussolini bratil s Hitlerjem, je iska'la Francija zakloni be i>ri Mali antanti. Simpatij med Berlinom in Rimom je bilo kmalu konec.
Laval je šel v Rim in sklenil z Mussolini jem nekakšno pogodbo. Fašizem je nestrpen in 'skuša po dvanajstih letih svojega obstoja preizkusiti svojo dozdevno moč-
brezstrastno.
Kaka so dejstva f Prosimo čitatelje, naj pišejo na F. L. I. S. o vsa'kem slučaju, ki jim je osebno znan. kjer se je lxulisi v okvirju zakona ali v praksi diskriminiralo proti kaki osebi zato, ker je ta inozemec ali tujerodee. ali spada h kaki posebni narodnosti. Taka diskriminacija ali zapostavljen je u-tegne biti v stvari reliefa, v šoli, v izključenju iz pravic, ki jih uživajo ostali občani, ne-stopost ali razsodek v obnašanju javnosti napram kaki ose-bi zaradi njene narodnosti.
Potrebujemo dejstva iz vseh delov dežele. Vkolikor mogo-če, naj pisma navedejo imena in mesto, tako da se v slučaju jKjtrebe stvar more ugotoviti in popraviti. Mnogo ljudi, tu-rodnih in tujerodnih, trpi radi nepravičnosti in zlorab vseh vrst. Težave teh vrst niso nam sedaj potrebne, marveč le slučaji, kjer ljudje so trpeli krivico zato, ker so inozemei ali tujerodci.
Upa<m, da Vaši čitatelji bodo sodelovali v tem boju proti diskriminaciji in predsodku. Pisma v angleščini ali slovenščini naj se pošljejo na naslov: Square Deal Editor, F. L. I. S., 222 Fourth Avenue, New York City.
Read Lewis,
ravnatelj F. L. I. S.
četrtina ameriškega prebivalstva pohaja šolo
Federalni prosvetni urad je ravnokar izdal statistične podatke o šolstvu za 1. 1931—32, ki so jako zanimivi. Iz njih je razvidno, da kar četrtina prebivalstva Združenih držav je vpisana v šole dežele in da jk>-treba za srednješolsko in vse-učiliščno izobrazbo stalno narašča.
Ceni se, da leta 1932 je bilo 232,750 ljudskih elementarnih šol in 26,409^srednjih šol (liigli schools). Elementarne šole eno-razrednega tipa pojemajo in število srednjih šol se povečuje, Vsled konsolidacije staromodnih eporazrednih šol je bilo leta 1932 manj (5556) ljudskih šol kot 1. 1930, bilo pa je v šolskem letu 1933—34 kar 2479 več srednjih šol kot leta 1930.
Število vseh dijakov, vpisanih leta 1931—32 v ljudske, srednje in višje šole kot rednih učencev, je bilo 30,550,000. Poletne šole so imele 483,000 dijakov, nadaljevalne šole pa 257*000.
Ceni se, da je v šolskem letu 1931—32 več kot 833,000 dijakov dovršilo srednje šole. Leta 1932 je bilo v Združenih državah 1,900,000 ljudi, ki so dovršile visoko šolo (college), in 8,1000.000 ljudi, ki so dovršili srednjo šolo (high school), ali niso nadaljevali šolanja v višjih šolah. Izmed vsakih 1000 oseb v starosti čez 21 let je 25 imelo diplomo visoke šole (college degrre) in 109 diplomo srednje šole. Število učiteljev in učiteljic vseh vrst v Združenih držav je bilo
i
VELIKA ZALOGA
velikonočnih!
RAZGLEDNIC
S SLOVENSKIM ALI
A N O L E Š K I M
VOŠCILOM
Slovenske razglednice so delo naših priznanih umetnikov.
40 centov ducat
GLAS NARODA"
216 W. 18th Strmet New York
an
■ 1 8.
di Itožman sam, temveč je dal vse skupaj v najem in tako je najemnik prevzel v oskrbo tudi Franceta. Ko so ga 3. marca našli obešenega na podstrešju, je mrtvaški oglednik takoj izrazil sum, da se France ni mogel sam obesiti. Njegov o-braz namreč ni kazal nobenih značilnih znakov obešenca, razen tega pa je imel tudi [Mi glavi več ran.
Vse daje sumiti, da je bil France Rozman najprej umorjen in je neznani storilec truplo obesil na tram, da bi fingi-ral samomor. 4. marca zjutraj so ga prepeljali v mrtvašnico v Vodicah, kamor je prišla sodna komisija iz Kamnika. < »rožniki so aretirali nekega človeka iz l tika, na katerega pada sum. da je izvršil nad Francetom Rozmanom zločin.
Peter Zgaga
Iz Slovenije.
Umora osumljeni Ivan Polenik pobegnil.
18. februarja popoldne je bila umorjena 69-letna prevžit-karica Elizabeta Repčeva pri Sv. Jakobu pri Št. Juriju ob južni železnici. V zvezi z umorom sta bila aretirana sin u-morjene, posestnik Adam Re-pec in njegova žena Frančiška ter izročena okrožnemu sodišču v Celju. — < Osumljenca še vedno tajita krivdo. __
Umora je nujno osumljen Ivan Polenik, rojen 22. decembra 1902 v Misli n ju in tudi tja pristojen, nezakonski sin
Naši v Ameriki
SOJAKE PROSIMO, NAJ NAM NAKRATKO N A DOPISNICI SPOROČe SLOVENSKE NOVICE IZ NASELBINE.
—	V sredo zjutraj je po daljši bolezni preminul v Cleve-landu rojak Math St rum bel j, po poklicu barvar. Pokojni je bil doma iz Žužemberka na Dolenjskem in je prišel v Ameriko leta 1905. Star je bil 47 let.
—	V Oregon City. Ore., je podlegel operaciji na želodcu Frank Set i na, samec, star 52 let iu doma iz Kranja na Gorenjskem. V Ameriki je bil 28
K a- let in svoječasno je bival v
tarine Polenikove. Polenik se je v zaporu seznanil z Adamom liepeem in je v zadnjem času stanoval pri Repcu. Po umoru približno je pobegnil in ga še ni uspelo
— DaJhnacija je najbližja, —so bili sklenili v Rimu. pa v Dalmacijo ne moremo, pa drugam, kamorkoli. Toda kam? Oe ne drugam, v Afriko igrati A;besincem. Sklep je bil storjen.
Edintfle Francijo je bilo treba vprašati za svet hi nekakšno dovoljenje. In Fraaicija je odločila, — naj Italija ne sega po Dafhnaciji, češ, da je Afrika dovolj prostorna •za brezštevilne milijone Italijanov.
In takso Ibo že vsaj rAii nekaj časa prenehal Mussolrni škiliti na Dalmacijo in na Balkam mi bo zapičil svoj jastreb j i pogled v aibesiosko ozemlje-
1,063,000. Približno 700,000 teli podučuje v ljudskih šolah, 250 tisoč v srednjih šolah iu 90,(KM) v visokih šolah. Leni strošek za šolstvo znaša $2,968,000,000, d očim investicija dežele za šolske naprave znaša $10,000,000.
Visoke šole (kolegiji, univerze in profesijonalne šole) so na vrhu šolskega sistema Zdr. držav. Približno polovica vseh visokih šol v Združenih državah se nahaja v sledečih državah: New York, California, Illinois, Pennsylvania, Texas, Iowa, Ohio, Masachusetts, Missouri in North Carolina.
Približno četrtina visokih šol je v državni upravi in je pri njih šolnina prosta ali jako nizka za prebivalce dotične države. Četrtina je v privatni kontroli, tretina je v kontroli pn>-testantskih organizacij, deve-tina je rimsko-katoliških in devetimi pod kontrolo mest ali okrajev.
229 visokih šol je le za moške in 270 le za ženske, ostalih 1163 je obojespolnih. 107 visokih šol je za črnce. FLIS.
Važno za potovanje.
Kdor je namenjen, potovati v *tari kraj ali dobiti koga od tam, je potrebno, da je poučen v veeh stvareh. Vsled naie dolgoletne tkuinje Vam tamoremo dati najboljša pojasnila m tudi vse potrebno preskrbeti, da je potovanje udobno im hitro. Zato te zaupno obrnite na nas ta vsa pojasnit*.
Mi preskrbimo vse, bodisi prošnje ta povratna dovolj* nja, potne liste, vimeje- in sploh vse, kar je » potovanje po* trebno v najhitrejšem času, in kar je glavno, aa najmanjše stroške.
Nedriavljani naj ne odlašajo do zadnjega trenutka, ket p redno ** dobi it Washingtoma povratno dovoljenje, RE-ENTRY PERMIT, trpi najmanj en mesec.
Pišite torej takoj ta brezplačna navodila t* eaaotavljamo Vam, da boste poceni in udobno potoval*
SLOVENK? PUBLISHING CO. TRAVEL B&IRE.A.U 216 West 18th Street New York, N. Y.
izslediti.
Za Polemikom je izdana tiralica. Bil je letos sredi januarja izpuščen iz kaznilnice.
Zagonetna smrt "revžitkarja.
Po kmečkih vaseh onstran Šmarne gore je predmet vse-občega zanimanja zagonetna smrt Rozmanovega Franceta iz Udika pri Vodicah, ki so ga našli obešenega na nodstrešju domače hiše. Frenceta Rozmana, ki je bil okrog 50 let star, že nekoliko dni ni bilo več na spregled in ljudje m> ugibali vsake vrste možnosti, kam jt tako nenadno izginil. Njegovi starši so mu bili izgovorili o-skrbo v hiši, ki jo je po njihovi smrti prevzel njegov brat. Posestvi pa ni obdeloval mla-
Chieagu.
— V Kemmerer, \Vvo. j«' bil dne lO. marca pokopan rojak K. Levar iz Murray-a, l tali. Doma je bil iz Smart na v Za-dreški dolini na spodnjem Štajerskem.
dr. kernovega berila
JE ZNIŽANA
Angleško-slovenskc Berilo
ENGLISH SLOVENE READER 8TANE SAMO
$2
Naročite ga vri —
knjigarni 'glas naroda
216 WEST IRth STREET New York City.
IZa Velikonoc 1
1 ___ |
1 DENARNE POSILJATVE j
i Denarna nakazila izvršujemo točno in zaneslji- J |	vo po dnevnem kurzu.
W JUGOSLAVIJO
S 2.75 .......... Din.	100
S 5.35 .......... Dili.	200
$ 7JS0 .......... Mn.	300
$12.— ............... [No	500
$23.85 __________________ Din. 1000
$4730 ......... Din. 2000
¥ ITALIJO
Za $ 9.35 ....................Lir 100
$1&£5 ____________________________Lir 200
$44*0 ....................Lir 500
$88.20 ....................Ur 1000
$176«— ....................Lir 2000
$263.— ...........Lir 3000
KER 8E GENE SEDAJ HITRO MENJAJO 80 NAVEDENE GJLNE PODVRŽENE 8PREMBMB1 (JORI ALI DOLI.
B» lspUčilo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi t dlnarjin aU Urah dovoljujemo Se bolj« pogoje.
(STLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH b UHafilo
9 5.— menite poslali tie.—
$15.— " "
|20.—
$40.—
ISO.—
$ 5.75 $104» «1«—
$31.—
$41.25 $51.50
Prejemnik dobi v starem kraja izplačilo ▼ dolarjih, »bajna najreyila, 'mNwn V CsMe Letter n priatoJUna $L—.
SLOVENK PUBLISHING COMPANY "Glas Narad«"
21$ MM1 IttJr snpr	NKW YORK. N. T.
riinwBimniB
.t (
m
m
Te dni sem rita! tri recepte it ]julx'/,ni. Kogar je volja, naj se posluži te^a ali onega.
Ljubezen s .š|»ortom: Vzemi zložljiv eoln, daj vanj kar spada k prencM'evanju na prostem, šotor, odeje, pižamo, kuhal no pripravo. Izberi pa okusu dodatke, travnika, #ozda, gramofonske godbe in samote, primešaj nekaj ve<Vrje in sentimentalnosti, toda previdno, da ne postane vse sku[>aj preveč oslajeno. Druga pusti, naj se v enakomernem solncu lepo rja-v ocvre, naj Imj vesel in ne težji <>d eolna, njegov optimizem naj bo primitiven kakor jed v aluminijevem kuhalniku.
Ta recept spreminjaš lahko v skladu z letno dobo. Jed je izrazita jed tedenskega poeit-ka. lahko prebavljiva in ne u-einkuje dolgo.
Ljubezen z razkošjem: Vzemi avto. poišči potrebno tein-7>eiaturo pod palmami in v hotelih s toplo vodo. To je jed garni raŠ s tremi novimi večernimi toaletami in briljantnim .prstanom. Njeno nekoliko bledo barva povečaš z vzornimi kozmetičnimi sredstvi in če ji manjka vonja, bo steklenica parfe-ma učinkovala kakor plemenita začimba. Ser vi ras ob zvokih inteniacionalenga koncerta ali ob šumenju zastorov kakšne odlične predstave. Med štirimi očmi ta jed še davno ni tako okusna, tembolj ker partner le v redkih primerah nima pleše in visečega trebuha. Kadar pa je tu in tam le potrebno ser-virati med štirimi očmi, prili-vaj zadostne množine šampanjca.
V vseh primerih zaht«*va ta jed močnega želodca.
Ljubezen z veliko strastjo: Pusti, naj te vzame moški, ki ga ljubiš. V teh primerih je vseeno, da li je mlad ali star. plavolas ali črn, ekscentrieen ali skrben kakor pestunja. Počasi primešaj vso svojo osebnost. Ker zahteva priprava stalnega vročega ognja, pazi. da ne prekipi, ker ogroža to ugled. To jed uživaš lahko po osebni želji s pridatkom lastne sposobnosti do sreče sladko ali z dražljivimi dvomi grenko. Okusi jo s fantazijo in ji daj glazuro požrtvovalnosti, ki koristi njeni trajnosti. Kot dodatki so priporočljive sanje, bolečine, upanja in želje.
Ta recept je drag in ni za vsakdanjo jed. Človeka lahko omami in ]h> njej se le nerad
vrneš k običajnim jedem. *
Iz gornjega dela države New-York mi poročajo, da je dobil na pustno soboto na maškera-di moj prijatelj Matija prvo nagrado.
— Kako je bil maskiran *. — ste radovedni.
Prav nič ni bil maskiran. Kajti če bi se bil le količkaj našemil, bi ne bil upravičen
do prve nagrade.
*
Dosti se govori o razorože-vanju, o preprečevanju vojn, o protivojnih paktih, toda kakor kaže, za uvel javi jenje trajnega miru ni še nihče prave pogodil.
Pa je vendar stvar tako strahovito preprosta in enostavna. Vsaka država naj poskusi graditi vojne ladje in kupovati kanone s protovoljnimi prispevki svojih državljanov — pa bodo države kmalu brez
bojnih ladij in kanonov. *
On: — Recite mi le eno besedico, pa bom najsrečnejši človek na svetn.
Ona: — Osel!
m
m m U NAROČJU* StOVENSKQ-AHEWKANSKI KOLEDAR ZA 1935?- STAffcSO CENTOV. - NAROČITE GA ŠE DANES
'o ig a s narod a"
NEW TORE, MONDAY, MARCH 18, 1935
THE LARGEST SLOVENE DAILY to V. 8.
ŽIVLJENJE IN SMRT ZA KITAJSKIM ZIDOM
osebna h1gijena di zdravje
Piše Dr. John L. Rice,
zdravstveni komisar mesta New York.
Citroenova pariška avtomobilska tovarna jt* priredila po prvem afriškem potovanju drugo, še bolj naporno t^kozi sred-n j o Azijo. Zdaj objavljen dnevnik raziskovalcev podaja najieto sliko >njili doživljajev v nevarnih krajih (Georges Le -fevre: Expedition Citroen Cen-tre-Asie. Avec photographies et (i cartes. Librairie Plon, Paris, 1934.)
Pripravljanje je trajalo dve leti. Od kraja so mislil Francozi odriniti vzdolž Kaspiške obale preko Ashabada in ruskega Turkdstana proti Sin-Kiangu. A sovjeti so nenadno preklicali poprav dano potv-o dovoljenje. Zato je preostala samo težavna proga preko Hin-riukuša in Parni rja skozi 5000 m visoko sotesko Vakdžiro. Citroenove sicer odporfie ' rumene gosenice" (auto-<*oeli«'-uilleK, tanki s Šestimi kolesi) niso bile zgrajene za planinska pota. Vodja odprave Georges-Marie llaardt je uipral ločiti svoje ljudi v dve skupini, da bi poskusili od nasprotnih strani doseči začrtan res visok cilj. llaardt sam je napadel Pamir z 4'gosenicamiki so jih večkrat morali vlačiti ljudje po oledelenih stezah nad himalajskimi prepadi. Po zmagi nad neusmiljeno naravo se po -vzpela ta peščica junakov na 44streho sveta", kjer ise vidi na jugu obmejno indsko iti na s-j-vern rusko pamirsko gorovje, s< ločita kot razvodje dveh sve-tov afganska in kitajska meja. liaardtov spremljevalec, rnt-ki slikar Jakovi je v (ki j«' imel v Parizu zanimivo razstavo), je. večkrat rešil sopotnike nadležnih tibetskili oblasti, ki so o-šabno za|Mivedovale:
"Nobenega koraka naprej!"
Vsi ti mogotci so si želeli svoje portrete. Umetnik je večkrat skoraj onemogel od naporov, ker je slikal do šest portretov dnevno. A njegova u-inetnost je imela magičen učinek. Samo enkrat je moral vplivnemu Mongolu na ljubo razširiti njegove oči na sliki, češ, da so bile preozke. Naposled se je srečno sestal llaardt z drugo 'kitajsko v< k upi no svoje odprave pod vodstvom mladega poročnika Victorja Po i nt a, k? je preprečkala po meščanski vojni razburkani Kitaj. Človeška ozkosrčnost in zvijačnost je pripravila na tej poti še hujše zapreke, kakor one naravne. ki jih je premagala prva pamirska skupina.
Pointova skupina je od r k lila iz Tjanj-Czinja in kmaln zagledala onstran predgorja "Severna vrata in ključ vsemi rja" — veliki kitajhki zid z zobei. stolpi in jarki zavarovano 5000 km dolgo utrdbo, ki sega od Šanghaj-Kuana do Son-Ceua. i
('rede divjih konj z vihrajoči m i grivami r-o letele po mougalskih stepah za avtomobili in niso zaostajale. Gazele so bile celo hitrejše od avtomobilov, ki so jih zainam poskušali dohiteti. V "črni puščavi" Gobi so *e poredkoma oglašali zvon-«"ki karavan in vodniki so takoj vedeli, odkod prihajajo velblo di. Vsako mesto ima po svoje uglašeno zvone nje. Pot skozi črne sipine je bila mučna. V .si mi si oddahnili, ko so zagledali onstran puščave gozdove, travnike in jezera. Po devettedenski vožnji se je zmagoslavno pripeljalo sedem avto-gos;*-<!. i c skozi gosti, radovedno množico v z debelim obzidjem obdani Su-Ceu. A šele zdaj so se pričele prave težkoče.
Raziskovalci so morali vzeti > sel H) j kitaj-ke znanstvenike: t»> j" Inl predpogoj za potno dovoljenje. Navidezno vljudni Kitajci so bili na tihem prepričani, da hrepenijo Francozi po ijo\ i koloniji. Pošiljali so ovadbe. Vlada je vedno zopet preklicala dano dovoljenje. Vietor Point je rabil zvijačo in podkupovanje, da I>i m* preril na
prej. Nekoč so zagledali Francozi na kamnu poleg vodnjaka svarilen napis: "Ne potujte proti vzhodu! Nevarnost! Poskritje velblode v gorovju1
Čakajte!" To je bilo svarilo za karavane na križišču trgovskih c<i**t iz Gobija v Barkul in Turfan.
Sredi oaze Kuinija je gorela neka vas. Domačini so pritekli nasproti in obupno kričali:
44Nazaj! Vojna!"
"Kdo se lH)juje?" — 44Vsi proti vsem!" Otroci so se skrivali pod zavrženimi vozovi. --Avtomobili so se pomikali po cesti, posuti z ubitimi. Neki pe-šči so streljali na konjenike, ki se prihajali z gorovja v dolino.
Kitajski polkovnik je pod točo j-vinčenk s kitajsko vljudnostjo pozdravil Francoze. Francoski zdravnik se je zaman n kvarjal z ranjenci, ki so bili prepuščeni usodi. Svinčene krogle povzročijo strašne ra -ne: ranjenci izgubijo vso kri in morajo umreti. Kapitan s prestreljenim plečem si je sam z žepnim nožem izrezal kroglo,
vzel pri zdravniku samo jod in zopet planil v boj. Kitajci so premagali muslimanske na padalce. Eden izmed konjenikov je zašel predaleč med sovražnike. Kitajci so ga j^otegnili s sedla, mu odsekali roke, razparali trebuh,, mu izrezali srce in jetra ter metali v zrak odrezano glavo z dolgo, črno brado. Obesili so glavo, srce in jetrn na brzojavnem drogu kot TMia-menje zmage.
Kitajski znanstve n i k i v Pointovih avtomobilih so postrani gledali francoski' foto grafe med bitko. Začeli so u-gibati, da najbrž podpirajo Francozi muslimanske vstaše. Zakaj bi se sicer hotela s t*-Uiti Point in llaardt vprav na muslimanskem ozemlju ? Poslane so bile nove ovadbe. Maršal King je povabil Po in ta v Urumči in mu naznanil, da ga mora zadržati m mu zapleniti vse potne liste. Po desetdnevnem brezplodnem moledovanju r-c je moral Point vdati. A na poti v Urumči je pognal konja in je kitajske uradnike kljub protestu prehitel za deset minut. Ta čas je Francozom zadostoval, da bi lahko razdejal motorje svojih 4 gosenic". — Maršal bi jih rad zaplenil. A dva ruska šoferja, ki ju je i-mel. sta rekla, da ni mogoče popraviti strojev. Kitajci so internirali Francoze v nekem o-puščenem isamotnem samostanu, jim prepovedali brzojavljati po kitajski |K»šti in rabiti svojo lastno radio-postajo. — Point ni mogel obvestiti Haardta. Po mučnem ugiba jjju je priredil izdatno gostijo kitajski straži. Medtem, ko so vreščali gramofoni, je sestavil | radio-oddajno pul-tajo in poslal obvestilo Haardtu. Francoski poslanik v Pekingu je priskočil na pomoč. Maršal je dobil povelje oprostiti ujetnike. A zahteval je poprej, da bi mu u-redil Point radio-postajo, ki jo je potreboval za boj z uporni-[ uirali svoja čreva na redno iz-
PAIN-EXPELLER fl|
m I«I.I mat
Zoper vse bolečine mišic
zahtevajte sveto vnoalavni
ANCHOR PAIN -EXPELLER
Pain-Expeller vedno prežene bolečine
Os<»hna snažnost, znotraj in zunaj, je potreben prispevek za vzdrževanje dobrega zdravja. Nalezujemo se mnogih bolezni vsled dotike, stiskanja rok, jKiljuba ali ko se naša roka dotika kljuke, ročaja, plota itd. Klice se prenašajo od roke do ust — in to je razlog, zakaj bi si vsakdo moral umiti roke, predno začne jesti. Dejanski večkratno umivanje rok tekom dneva je jako modra praksa.
Dnevno kopanje postaja čim dalje bolj splošna navada. Ne le daje človeku več samospoštovanja. marveč odstranjuje duh in smrad. Koža pa, ki o-staje snažna vsled dnevnega kopanja, je gotovo bolj varna proti okuženju, ako nastane kaka rana na koži ali koža poči, ka jti snažna koža je navadno brez bakterij in zato manj nevarnosti okuženih ran ali zastrli] >1 jenja krvi. Dnevna kopel ima tudi za posledico, da more koža bolj svobodno dihati, ker luknjice v koži ostanejo odprte in more koža lažje izvrševati svoje prevažne funkcije.
Večina stanovanj je dandanes preskrbljena s škropilnimi kopelimi in je prav lahka stvar stopiti |K>d prš vsako jutro. Mrzla škropilna kopel je prav prijetna in morda je najboljše in najcenejše okrepčilo. Nekateri ljudje se pa bojijo, dali njih zdravje to prenese. Tedaj je najboljše vprašati zdravnika za njegovo mnenje. Za one, ki ne marajo to kopeli, naj se kopljejo vsak drugi dan po navadi.
Dnevno izločevanje črev je za želj i vo za ' večino ljudi, pri nekaterih pa so daljši presledki po]M>lnoma normalni. Da se olajša normalno izločevanj«*, treba piti polno vode, tako da uživate dva do treh kvartov tekočine vsak dan. Pitje sadnih sokov ali pa jejte mnogo sadja. Navadite se iti na stran ob določeni uri, in ako jo potrebno, ostanite tam vsaj petnajst minut. Kmalu boste,tre
mož. ki dela zlato
"črni vrag" v abesinij!
ki. Point je rabil 4:1 -dni, da je premagal trmo navadnega pokrajinskega namestnika. Nje govi radio4dici so bili poslani v Peking, Nanking, Moskvo, v Pariz. Naposled bi lahko odrinil. A poprej je moral rešiti še nekega spremljevalca, ki je obtičal v obleganem Kami ju. Zopet sta bila zaman ves pogum in zvijače. Na srečo je pobegnil pogrešanec ponoči iz Kamija in do svita je pripovedoval razburjenim tovarišem o grozotah obleganja. V sestradanem mestu ni ostalo nobenih živil. Vojaki so vztrajali samo s pomočjo opija : po utrdbiili so brlele svetilke njihovih dolgih pip. Francoz je ujel musliman« skega vohuna, dobil podatke o sovražnih oddelkih, ponoči prinesel poročilo kitajskemu raar-
LaUsko leto je bil na Francoskem obsojen zaradi goljufije Poljak Dunikowski. Ta je trdil, da je iznašel način, Jfako more delati zlato. Ker pa mu je manjkalo potrebnega kapitala za napravo potrebnih aparatov, je skušal dobiti bogate ljudi, da so mu dali denar. Zaradi tega so ga na Francoskem zaprli, češ, da z lažnjivimi obljubami iz ljudi izvablja denar.
Sedaj, ko je svojo kazen presedel. se je Dunikowski s svojo številno družino preselil v Italijo. Prebiva v mestu San Reno. Tudi tukaj dokazuje, da zna delati zlato, da pa mu manjka kapitala. Pri svojem delu se ne boji kontrole, ampak gii lahko nadzorujejo strokovnjaki. Ti so res ugotovili, da iz rudnin, v katerih je prav' malo zlata, Dunikowski lahko v kratkem času pridobi dva-desetkratno množino zlata. To zlato se v njegovih aparatih pokaže v obliki drobnih kroglic. Strokovnjaki so te kroglice preiskali in res ugotovili, da so zlate. Vendar mu še niso zaupali in mu še ne zaupajo. Od njega hočejo izvedeti, na kak način to naredi. On jim «h1-govarja, <la je iznašel nove žarke Z. Kako pa te žarke pridobiva, tega jim noče povedati. Ti žarki torej iz rudnin potegnejo vse zlato. Sodna preganjanja so moža zepo potrla.
Njegov laboratorij je samo en aparat, ki stoji v kuhinji njegovega skromnega stanovanja. Od česa živi mož, odkar ga bogataši večkrat podpirajo? Njegova žena sama izjavlja. da žive od zlata, kolikor ga Dunikowski pridela. Pridela pa ga vsak dan 4 grame. To zlato kupujejo zlatarji v San Renu koj radi, ker ga Dunikowski daje ceneje, kakor bi ga drugje dobili. Toda to zlato mu vrže le :$0 lir na dan, kolikor j«' za skromno življenje ravno še prav.
Zakaj ga ne pridela več? Dunikowski pravi, da zato ne more pridelati več zlata, ker bi moral imeti večje aparate in mnogo več sirovi n, kar pa stane ogromno denarja.
Sedaj svet ne ve. ali je Dunikowski res iznašel čudovito sredstvo za nridobivanje zlata, ali pa je samo
Veliki fašistični svet je i-menoval za poveljnika pelori-tanske divizije, ki so jo poslali v VzbotiH) Afriko z nalogo, da se pripravi na boje z Abrsin-ci generala, ki se piš«> Pav<>ti<» in mu pravijo "erni vrag". Ta mož je bil že 1. 1I>11 in UM J v Libiji, kjer so se ga domači ni tako bali, da so na njegovo glavo razpisali veliko nagrado.
V svetovni vojni se je boril proti Avstriji ter je bil zaradi hrabrosti, ki ni odlikovala well njegovih soborcev, odlikovati kar s šestimi častnimi križi, potem je bil povišan v majorja in nato v polkovnika. Koi zaupnik in prijatelj D'A nun zija, se je Pavone udeležil tudi znane ekspedicije na Reko. Prav zaradi svojega počet ja v tem položaju je moral poznej" dati slovo vojaškemu poklicu. Toda ko je prišel na površje fašistični režim, je bil Pavone reaktiviran in povzdignjen v čin brigadnega generala.
Za julijskega puča v republiki Avstriji je poverila rimska vlada Pavoneju posebno 'kočljivo nalogo. Naročilu mu je, naj vodi padovsko divizijo
na mejo proti Brennerju, kar je general izvršil v nepretrganih dnevnih in nočnih pohodi!) ter prispel na določeno mesto v rekordnem času. Ta uspeli mu je prinesel najvišje prizna-ii je.
Pavone je star šele nekaj nad petdeset let in je zelo g) plesni dvorani golobe z Italiji je na glasu tudi zaradi svojega očeta, ki je moral v pregnanstvo ter je bil tudi obsojen naMnrt. Bil je namreč hud nasprotnik burbonskega režima v Italiji. Na nekem plesu kraljevske vlade, ki ga je bil priredil Ferdinand II. v Napol i ju leta 1S48, je izpustil v plesni dvorani golobe iz italijansko trobojnico. Zaradi tega je bil obsojen na smrt, vendar pa se mu je posrečilo zbežati iz ječe in oteti življenje.
Dejstvo, <La je zdaj Mussolini poslal generala Pavoneja v Vzhodno Afriko pomeni, da vidi italijanska vlada v njegovi osebi jamstvo za reakcijo, ki jo bo započela na črnem kontinentu. Po drugi strani pa hočejo Italijani s 4'črnim vragom" že vnaprej oplašiti svoje nasprotnike.
ločevanje. Najboljši čas za to je takoj po zajtrku. To pome-nja vstajati nekoliko minut poprej, ali izplača se.
šalu, pripeljal vojsko, ki je rešila mesto, in za nagrado je dobil prostost.
01>e skupini ista srečno prišli skupaj in pripovedovali druga drugi o prestami nevarnosti. A preden sta odrinili v domovino, je zahtevala neusmiljena usoda Ilaardtovo m Pointovo ■življenje. Oba voditelja sta postala žrtev slučajnosti potem, ko sta bila pokazala toliko vztrajnosti in poguma. Udeleženci tega tragičnega potova nja so odnesli prepričanje, da Evropa ne bo podjarmila Azije, ker je preveč samonikla.
ZBIRKA.
zanimivih povesti
PRIMERNIH ZA ODRASLE IN MLADINO. — VSEBINA JE RAZNOVRSTNA: ZGODOVINSKA, ZABAVNA. POUČNA. VEČINA KNJIG JE OPREMLJENA Z LEPIMI SLIKAMI. V ZIMSKEM ČASU JIH BOSTE ClTALI Z UŽITKOM
USPEŠNI 'POSKUSI S PARNIM TRUKOM
abesinsko-ftallianski spor
Rim, Italija, 15. marca. — Pogajanja za poravnavo abe-sinsko-italijanskega spora so zopet prišla do mrtve točke. Abesinska delegacija vztraja pri tem, da je Abesinija pripravljena plačati odškodnino za spopade pri Ualualu in Af-dubu, ako mednarodna komi-srija razsodi, da je bila Abesinija napadalka.
.................. 50«
.................35«
..................35«
.................35«
..................20«
ANDREJ HOEER
BENK.SKA VEDEŽFAALKA ........
BELGRAJSKI BISER ...................
ISOŽKNI II AKO VI .........-...............
ItOJ IN ZMAGA .............................................
CVET IN A IJOROG RAJSKA ..........................
CVETKU <pravljice /;» stan- in mlade)......
ČAROVNICA S STAREGA GRADA ..........
DEVICI ORLEANSKA ..................................
IIEIIEK -IE I'RAVII. (pravljice) ..............
ELIZABETA. IH I SIBIRSKEGA JETNIKA
FRAN BARON TRENK ..................................
ERA DIAVOLO ..............................................
IIEI »VIKA. BANDITOVA NEVESTA JANKO IN METKA (kartonske slike vx otroke) 30c
KRANJSKA ČEBELICA (pesmi) ........................2-'»«
KOREJSKA BRATA (črtice o misijonarjih v
45«
30« 25« 50« 10« 35« 35« 50« 40«
.. 30« ... 30«
.. 30«
Koreji) ................................................
KRALJEVIČ IN BERAČ ................................
KRVNA OSVETA (povest iz a hruški h gora)
KAJ SE JE MAKARU SANJALO ........................
LJ l'DE V IT HRASTAR. POZNAVA BOGA
(spisal Krištof Šmit) .................................30«
.MARKO SEN JANIN. SLOVENSKI ROBINSON.... 75«
MIROV krščanski deček iz Libanona ................25«
..........40«
..........35e
.........."SO«
Kalahnje
25c 40« 50« 25« 35« 25«
50« 30«
Prvi truk, ki ga goni para, je bil izdelan v Henschell tovarni v Nemčiji. Slika je bila posneta ob prilik iprve uspešne vožnje. Kjydyo je zelo poceni, kajti kurijo ga z žaganjem, ki je prehojeno s l^tranom.
kitajska železnica prodana
Tokio, Japonska, 13. marca. Pogodbo za prodajo vzhodne kitajske železnice sta podpisala ruski poslanik Konstantin Ju r ene v in mančukuanski poslanik v Tokio Ting 8i-juan.
Japonska je podpisala pogodbo, ki jamči za plačilo železnice, deloma v gotovini, deloma v blagu.
Železnica je bila prodana za 140,000,000 jenov, poleg tega pa še plača Mančukuo 30 milijonov jenov kot pokojnino za odpuščene ruske železniške U-službene. Tretina te vsote bo takoj plačana v gotovini, ostanek pa v blagu v treh letih.
V kupni pogodbi ni omenjeno, ako je s prodajo Rusija tudi priznala Mančukuo.
Sanghaj, Kitajska, 13.-marca. — Kitajska je zopet vložila protest proti prodaji kitajske vzhodne železnice Mančukuo.
MI SOLINO. ropar
MRTVI GOSTAČ .................................................
MALI KLATEŽ (spisal Mark Twain) .............
MLADIM SRCEM (par krasnih črtic pisatelja
Meška) .......................................................
NA RAZLIČNIH POTIH .....................................
NA INDIJSKIH OTOKIH ..................................
PABERKI IZ ROŽA .............................................
PARIŠKI ZLATAR ..............................................
POŽIGALEC ..........................................................
ZABAVNI LISTI ZA SLOVENSKO MLADINO 3 zvezki po —............................................
PRSTI BOŽJI ..........................................................
PRAPREČANOVE ZGODBE ......................-.........35«
PO VODENJ (spisal Krištof Šmit) ........................30«
PIRHI (spisal Krištof Šmit) ................................30e
PRAVLJICE IX PRIPOVEDKE ZA MLADINO
I. zv..................... 40« IL zv.................40«
PRAŠKI JEDEK ....................................................- ^
PATRIA (povest Iz irske zgodovine) ....................30«
POSLEDNJI MOHIKAXEC ...................................30«
RDEČA IN BELA VRTNICA .................................3Se
REVOLUCIJA NA PORTUGALSKEM ------------30«
ROBINZON —----------------------------------------------------- 50«
ROBINZON (VelikB izdaja) ...................................60e
SLEŠKI INVALID .................................................35«
SISTO IN SIESTO (povest oz Abrueev) .......— 30«
SVETA NOTBLRGA ................................................35e
STEZOSLEDEC .............................................-..........30«
SVETA NOČ (pripovedke) ................................30«
TRI INDIJANSKE POVESTI ------------------------------30«
TLBKI PRED DCNAJEM .......-...........................3Sc
TISOČ IN ENA NOČ (s slikami; trda vez) I. zv. $1.30; D. zv. $1.40; III. zv. $1-50
SKUPAJ $3.75 VOLK SPOKORNIK (spisal Fran« Meško; s
slikami) ......................................................$L00
ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ........60«
ZLATOKOPI (povest iz Alaske) .......................— 25e
ZBIRKA NARODNIH PRIPOVEDK (dva dela)
L del ............ 40« II. del ______________40«
ZBRANI SPISI ZA MLADINO (deset povesti,
spisal Engelbert Gangl) ................................50«
Naročite jih pri:
KNJIGARNI "GLAS NARODA"
216 West 18th Street : : : New York, N.Y.
A
1
M
OLA8 RAKODA
M
new york, monday, march 18, 1935
Tffi LARGEST SLOVENE DAILY in XT. 8. A.
SAMOSTANSKI 1 OVFP
kJ (ROMAN JZ 14. STOLETJA).JLiV/ T JLiV/
ZA "GLAS NARODA" PRIREDIL L H.
51
—	Tudi šol? In no vos, kani jo šlo deklo?
—	Ne, gospod! Ne vem, kaj jo prišlo nad dekle. Hajmo jo menda ni odpodil.
Prater Severin se smeje. — Sel sem z njo tja, da lovcu neseni jod, in tedaj je bilo tam neko drugo dekle, ki je Haj-motu prinesla šoj>ek vijolic in s cvetlic je spletol lep venec. Ko sva tedaj prišla k njemu, in gre Gitli k njegovemu ležišču, tedaj ji smejo potisno venec na glavo. Postala je rdeča kot rak in je zbežala, ne da bi rekla kako besedo. In od onega časa je nisem videl z nobenim očesom.
Seveda! Kajti, prodno so je frater vrnil v gosposko kočo, je Gitli iz kota izvlekla svojo culieo in je zbožada, da bi v grmovju našla kako skrivališče, kjer bi mogla svojo umazano obleko zamenjati s svojo lepo obleko. Pri iskanju — na vsak prostorček sta gledali koči — je zašla daleč doli v skalnato dolino. Slednjič najde solnčno dolinico z gostimi jelkami. Gitli se splazi skozi veje in sredi grmovja najde majhen |K>toček, v katerega se je zbrala deževnica, ki je pritekala čez tenmi mah in beli pesek. Kot zrcalo ji gleda čista voda nasproti, noben vetrič je no moti, noben prah je ni skalil, sveteč se v barvah ob zahajajočem solneu. Gitli vesela tleskne z rokami Nobena knežja hči nima na svojem ponosnem gradu take sobice, kot jo jo sedaj našla: z mehko preprogo, z vedno zelenimi stenami, obdana z visokim zidom kot nebo, nad njim| modri strop, na katerem jo viselo solnce kot svetilka — in sredi sobe vabljiva kopelj, katero ji je pripravil nebeški stvarnik vremena, sveti Peter. Naglo pomoči roko v vodo. Xi bila premrzla, kajti dež je bil mlačen in solnce je dobro kurilo. V grmovju jo Gitli pripravila obleko, ki jo je prinesla s seboj, nato zleze iz obleke in skoči v vodo, urna in vitka, nožna in prožna kot vila, do kolen pokrita s črno haljo razpuščenih las. Tako ploska po vodi v solneu, se stresa in smeje, si umiva in drgne obraz, da ji prično lica goreti. Nato pa so naenkrat prestraši in posluša — v grmovju nekaj šumi — s tihim krikom se skrije pod votlo, da so gledale iz nje samo še oči, obdane z blestečimi lasmi. V grmovju vse utihne. Toda ne, sedaj šumenje zopet prične, prav tiho in vedno bližje prihaja. Gitli se trese v strahu in mrazu in se ne upa ganiti; v gošči vidi, kako se maje jo konci vej, nekaj sivega se plazi som ter tja, sedaj se razdelijo veje in plaho stopi iz grmovja jelenovo tele, katero je pregnal iz ležišča bližajoči se večer.
Pri pogledu na vodo se živalica zgane; prtnl dvema večeroma je bil na kraju, kjer se je napravil potoček, še pašnik. Plaho, z iztegnjenim vratom prihaja bližje, stopi s Upajočimi koraki v vodo in začudeno gleda v zrcalo svojo podobo.
To je bilo videti tako mično, da so mora Gitli, ki se je držala tiho, smejati. Živalica sunkoma dvigne glavo ter opazi beli obraz z velikimi, žarečimi očmi. Nevoljno udari jelonček z zadnjo nogo, kajti nenavadna vodna cvetlica s tisočerimi črnimi, plavajočimi cvetnimi nitmi in s srebrno belim iz potoka molečim steblom, se mu ne zdi posebno strašna. Tedaj pa se Gitli naglo dvigne iz vodo. — Br-r-r-r! — so strese in z obema rokama udari po vodi. Z visokim skokom smukne prestrašena žival v goščavo, da so veje šumele in pokalo brstje.
—	Ali si me prestrašil in jaz sem prestrašila tebe! — se smejo Gitli; toda komaj izgovori besede; tako jo zebe. Naglo strese lase, ožine vodo iz kit ter skoči v goščavo.
Malo časa, iu prikaže se v modrem krilu in črnimi nedri, v oni niični obleki, s katero je na Veliki četrtek dvignila zaničujoče začudenje gospoda Šlutmana: lase pusti razpušee-ne, da bi se na potu do doma posušili; in na glavi ji sedi, kot ljubki okrasek, dišeči venec vijolic. Stopi k vodi, dvigne krilo do kolen in se skloni naprej; z resnimj očmi ogleduje v zr-ealu svojo podobo, nato pa se malo zasmeje. Ugajala je sama sebi. Toda takoj zopet strese glavo in vzdihne: — Tako lepa, kot Cenca, pa le še nisem.
Počasi hodi iz skalnate doline ter skuša priti na stezo. V zahajajočem solneu so se posušili njeni lasje in se pričeli zaokroževati. Ko pride na stezo in gloda čez dolino, naenkrat obstane. Ali ne sedi tam ob vznožju skale pater Desertus! Toda nobene druge poti ni bilo do koč; morala je mimo njega. Toda zakaj se je bala tega meniha? Ničesar žalega mu ni sto-lila iu ni imela nikakoga vzroka, da bi se ga bala. Sicer ji je Hajmo svetoval: hodi patru s jjota — toda ni imela uruge poti.
Mimo hodi dalje. Ko pride v globino doline, izgine pater njenim pogledom.
Desertus dekleta še ni opazil. Njegovo oči so bile — kot jo Gitli rekla gospodu Henriku — zopet ozbrnjene na znotraj. Sedel je na nizkem kamnu ter je z roko podpiral glavo na višje stoječi skali. Gorko je ležalo zahajajoče solnce na njegovem obrazu in okoli njegovih majhnih ustnic se je zibal sanjav nasmeh. Lope podobo preteklosti so plesalo pred njegovim duhom. Bila je pomlad in lx>ječo so pričeli v gozdu poganjati listi. Med drevjem je bilo slišati glasove poganjačev in rogov. Psi so pričeli lajati. — Imajo ga! — Pred vsemi drugimi dirja Dietwald na penečem se konju in že od vežo jermen, s katerim je bila privezana kratka sulica na njegovi roki. Na majhni planjavi so psi zgrabili medveda in kot klopi vise na njegovih ušesih. Dietwald so zaviliti s konja in sune s sulico. Medved je dobil sunek in sedaj leži pod psi. Sedaj gredo mod smehom in pogovorom skozi gozd proti domu. S strehe njegovega gradu vihra bela zastava, ki naznanja veselo novico. Spodbuje konja, dospel je na dvorišče in z dolgimi koraki teče po stopnicah. Pri vratih ženske sobe mu pridejo nasproti dekle in mu prinesejo dekletce, ki mu ga je podaril Bog, ko jo lovil medveda. O, gospod, tak črviček! Nobenega obraza, feamo oči! Ž njimi gleda v svet, v katerega je prišla tako radovedna in tako začudena! Komaj se upa dotakniti se male stvarice, boji se, da bi se zdrobila pod njegovo roko. Njegov fantek je bil že iz tršega lesa; kričal je kot majhen jastreb, ceptal je z nogami, udarjal z majhnimi rokami okoli sebe, se je pustil stiskati in poljubovati.
(Dalje prihodnjič.)
Stara domovina klillo!
Obiščite
deželo svojega
rojstva!
Najh it rej.ša Pot v Jugoslavijo
Bremen - Europa
Ekspresni vlak ob pafniku v Bremerhaven zajamči pripravno potovanje do LJubljane
Ali potujte x znanimi ekspresnimi parniki :
DEUTSCHLAND HAMBURG NEW YORK ALBERT BALLIN
(zborne žetezniike zveze od Cher, bourga ali Hamburg*
5Ca. pojasnila viirašajte lokoliirgi agenta ali"
MMBIK-JUIEMCM LIRE RORTI GERMAN LLOTB
-7 MOADWAY	NEW TOM
ZAKLAD HAJDERABADSKI
Proda se ▼ Belokrmjini
Lopo malo posestvo; 4 -sobe, kuhinja, kopalna soba; 2 kleti, stale — elektrika, voda v hiši. Poleg hiše, vinograd, .*{ sadni vrtovi, polja, gozd. Kokošje — zajčjereja — čebelarstvo. Vse orodje — pohištvo z radio. 10 minut hoda do mesta, 20 do kolodvora. Stane $C000, proda se za $3,500. Naslov pri Gl. N. Čas za nakup do L julija.	(6x, 1 n. t.)
zločin na dnu morja
Pred kratkim je bilo poro-čano o poroki obeli hčerk liaj-derabadskega nizaina z obema sinovoma bahadurskega nabo-ba, nizamovega strica. Imeni obeh princes zunanjemu svetu nista znani samo najožji sorodniki smejo vedeti za ime ni-zamovih hčerk, njih fotografije pa ne pridejo v svet.
Poroka se je izvršila z raz-košnostjo in ceremonijami, ki jih celo orientalska domišljija komaj dojema. Nevesti so že prej stehtali z zlatom, to zlato pa razdelili med reveže. Po poroki sta odšli princesi s svojima možema v podzemeljske jame, kjer so skriti uizamovi zakladi, tisti zakladi, ki jih cenijo na najmanj milijardo funtov šterlingov in ki že ml <lavna mičejo fantazijo vseli, ki se za takšne stvari zanimajo. Nešteto legend se plete okrog teli zakladov, ki jih je ustanovitelj sedanje dinastije nagrabil v vojnah in jih skril s j>omoč-jo duhovnov. Kje je to skrivališče, ne ve nihče razen velikega duhovna liajderabadskega
njih, tudi če bi slučajno zvedel, kje je skrivnostno >svi'ti-šče. Na vrtu je trojica [»odrejenih duhovnikov zaostala, princi in princese pa so v spremstvu velikega duhovna odšli do vhoda v zakladne jame. Samo veliki duhovnik namreč ve, kje jo natančno ta vhod
Nedavno se je potopila blizu Xovih Hebridov angleška ladja 44 Aberavon". Tvrdka I Iad<l i ngt on in sin v Liver-poolu je dobila naročilo, naj potopljeno Ladjo dvigne. Na dnu morja sta se spustila z re-šilenga parnika dva znana angleška potapljača, Pont in Groidwich, da bi pritrdila vrvi na potopljeno ladjo in iskala denar in dragocenosti. Groidwich je našel v kapitanu vi kajuti škatuljo z zlatom in druguli. Ko jo je ml pri, je ves presenečen zagledal kupček zlata in krasne dragulje. Mož se ni zmenil za svojega
SLOVEN1C PUBLISHING CO.
TRAVEL BUREAU 81« WIST ltth STRUT NSW TOU, If. I. PlftlTB NAM ZA CKNM VOZNIH LISTOV, BM-ESRVACUO KABIN, IN POJASNILA ZA FO-TC-VANJS
SHIPPING NEWS
in samo v smrtni uri ga pove ,	, . . , , . . .
,	-	, , ., i tovariša, ki le stal poln zavisti
y|j(j Bl*nlamil li-ivlinlinL-ji !	"	1
na
za "njegovim hrbtom in razmišljal, kako bi se polastil škatu-
svojemu naslednik«. Hipoma je duhovnik princem
■	i	i *• • i i icii, i\ai\ir m at* ijuiaaiu »i\cuu-
in princesam odvezal oei in	.	1 . .. , . _
4.	,	.... lie. Kar le pograbil klesee in
stali so preti ogromnimi kupi 1 ...	1 ^ ,
• , 4 , , ■prescipnil cev, po kateri je m omarami zlata, srebra, dra- '	. . . ''	. *' !
,-	, x • ti	Groidwich dobival zrak. I o-
guljev vseh vrst m velikosti. , .	,
tem je pograbil škatuljo z dra-
Po izročilu si smejo vzeti toli-1gOCenostmi in jo hitro skril, ko dragocenosti, kolikor mo-| Pol lIro ]Mryrm.je Se je |»ojavil rejo nesti v rokah, toda princa pOIlt na krovu rešilnega parni-stii vzela vsak po en prstan, ka 5ll navidez ves prestrašen princesi pa vsaka po eno ogrlico. Po vseh tistih preizkušnjah so jim bile moči že popustile in niso mogli več nesti.
HBMBSRRmi
20. maica:
Hamburg v Hamburg Veetlnam v Boulogne ITcii iluosevelt v Havre
29. marca:
Pennland v Havre
Majratic v Cherbourg
23.	marca:
lie d»- France v Havre 27. marca:
New York v Hamburg iialurnia v Trst Manhattan v Havre
29.	marca:
Rerengsrla v Cherbourg
ItrerT.en Bremen
30.	marca: Paris v Havre Stuttgart v Hamburg Rex v »Jtnoa
5.	aprila:
Olympic v Cherbourg Eunipa v firemen
6.	aprila:
Cham plain v Havre 10. aprila: Washington v Havre
12.	apri'a:
Majestic v Cherbourg
13.	aprila:
lie de France « Havre Conte di Savoia v Genoa
19.	aprila:
lierenearia v Cherbourg J Flrtineii v Bremen
20.	aprtla:
I loma v Trst Paris v Ilu\re
24.	aprila: Manhattan v Havre
26. aprila:
Kur>-pa v Bremen Aquitanla v Cherbourg
27. aprila:
Lafayette v Havre Ilex v Genoa
3.	maja:
Majestic v Cherbourg
4.	maja; Chaiiiphiin v Havre
f. maja:
Wanhingto.! v Havre Berengana v Cherbourg
10.	maja:
Bremen v Bremen
11.	maja: I'aris v Havre
C..nte di Savuia v lienoa 15. maja:
A'liiitania v Cherbourg
17.	maja:
Kunijia v Bremen Saturnia v Trst
18.	maja:
He de France v Havre
22. maja:
MajpNtir v Cherbourg Manhattan v Havre 25. maja:
• 'ham plain v Havre Hex v Genoa
28.	maja:
Bremen v Bremen
29.	maja:
B-r.^ngaria v Cherttourg
V primeru smrti se ti darovi vrnejo nizamovi zakladnici, a po potrebi dobe princi in princese od nizama vsak čas druge darove. Sicer jim je ni-
pri povedo val strašno zgodbo of ogromni ribi, ki naj bi bila nje-J govega tovariša požrla. Pono-1
či, ko je posadka rešilnega parnika že spala, je Pont oble- !
in treh njegovih podrejenih1 zam že pred poročnim dnem
duhovnov. Tudi nizam ne ve, čeprav je bil že trikrat tam. Vsak, ki ima sploh pravico, tla sme priti do teh zakladov, ne izvzemši niti nizama, pride do njih namreč le po dolgem potovanju z zavezanimi očmi.
Pripovedujejo, da je vhod v zakladne jame na vrtu starodavnega, javnosti neznanega svetišča v gorah. I)o tega svetišča sta prišla oba knežja para, potem ko sta prebila dan z očiščevalnimi ceremonijami v vodi Gangesa. Ko so mladoporočenci prišli v svetišče, so jim zavezali oči in so v spremstvu velikega duhovna ter treh drugih duhovnikov odšli skozi tri težke preizkušnje. Veliki du-
naklonil toliko darov, da jilt cenijo na milijon funtov šterlingov, in to ostane njih last.
besedah je Pont nenadno vstal, *>i odšel. — Počakajte š< kel potapljaško obleko in se! trenutek, zunaj je mož, o kate-znova spustil na dno morja po I®1*111 vam pravkar pravil, skrito škatuljo z zh^n, i„ dra.! 1 lstl 1»P se odprla gulji. O potapljaču uimi«iniu| ni bilo duha ne sluha. Zabele- 11,orJa se
jo z zlatom in dra-j. 1 lstl ["P 80 ™j,rla vrata ipljaču Grodwiehu m v?twI"1 J4* Oroulwieh- / dna
miši požrle prihranke
Xe»ki marljiv in šteti!jiv t<* sar v Waldneunkirclinu pri Linzu je leta in leta Štedil ter j prihranil na ta način 74<M) šilingov. Denar je imel tako skrit, da ni vedela zanj niti njegova žena. Da bi bili bankovci sigurno shranjeni, jih je *kril na senik v pod. Te dni j" hotel denar zopet prešteti, pri
tej priložnosti pa je moral ^ z ho ven .je potrkal na neka želez-! *aiostjo ugotoviti, da so ban-na vrata in ko so se odprla, so| kovoe skoro popolnoina uniči-zatulih tigri, med temi tigri, le po(lKano in mišL Državna
ki so jih krotili posebni krotilci, so prišli do drugih kovinskih vrat. V prostoru, ki se je odprl za njimi, je gomazelo največjih in najbolj strupenih kač, ki so jih pa krotilci držali nazaj. V tretjem prostoru za tretjimi kovinskimi vrati so mladoporočenci samo s pomočjo duhovnikov lahko prišli do vrta sredi svetišča, kajti prostor je bil napolnjen z omamnim dimom hašiša in drugih mamil. Lahko si mislimo, zakaj tigri, kače in mamila. Nepoklican človek, ki bi hotel do zakladov, bi skozi te nevarnosti sploh nikoli ne prišel do
banka mu je za ostanike uničenih bankovcev izplačala samo :um šilingov.
žili so ga med mrtve, ker so bili prepričani, da ga je res i>o-žrla morska pošast. Pont je pa | dal kmalu slovo svojemu poklicu. ker je bil vnovčil v potopljenem parnika najdeni, to-Ivarišu tako podlo ukradeni za-' klad.
Doma v Conglotonu je brezskrbno zapravljal tako lahko pridobljeni denar. Njegov zločin pa ni ostal prikrit. Te dni je sedel Pont v neki krčmi, kamor je naenkrat vstopil neznanec in začel pripovedovati čudno pustolovščino. — Ko smo pluli mimo Novih Hebridov, — je pripovedoval neznanec, — smo našli potapljača v polni o-premi. Celo uro smo se ukvarjali ž njim, prodno smo ga z motnim dihanjem rešili. Potem nam jo pripovetloval zanimivo zgodbo, ki je p«*i nismo hoteli verjeti. Pravil je namreč, tla ga je kot potapljača rešilne ladje njegov tovariš na dnu morja napadel in oropal. — Poteh
je bil rešil po srečnem naključju, tako da je so-zul s svincem napolnjene čevlje. ('iin je Pont zagledal Groidwieha. se je od grozo zgrudil. Pozneje so ga morali prepeljati v umobolnico, ker je nenaden Groidwichov prihod tako porazno vplivaf nanj, da je zblaznel.
oživljeni mrtvec
Na angleških tleh se je prvič zgodilo, da so mrtveca oživili. V neki birminghamski bolnišnici je ležal na operacijski mizi .")()-let ni John Zueker ing. Sredi težko operacijo niti je mahoma nehalo utripati srce in dih se mu je ustavil. Kirurg tir. M ril s pa se ni dal zmotiti. Vbrizgni! mu jo adrenalina in po petih minutah se je življenje res vrnilo v moža. Pridržali so ga pa za tri tedne v bolnišnici. Danes opravlja i-voje delo kakor prej.
"-GLAS NARODA"
pošiljamo v staro domovino. Kdor ga hoče naročiti za svoje sorodnike ali prijatelje, to lahko stori. — Naročnina za stari kraj stane $7. — V Italijo lnta ne pošiljamo.
ZRAKOPLOVNA NESREČA
Pri me^tu Valencia v Pennsvlvaniji, trideset milj od Pittsburgha je padel iz veliko višino na zemljo zrakoplov, v katerem so se nahajali pilot Charles Heim in njegova dva prijatelja. Vsi trije so bili na mestu usmrčeni.
Ali imate9 Koledar
za 1.1935
Za50
centov dobite
160 STRANI ZANIMIVEGA CTIVA — POVESTI, ČLANKI IZ ZEMLJEPIS-JA, ZGODOVINE IN NARAVOSLOVJA. — POLEG TEGA SPISOV DVEH NAŠIH PISATELJEV TROHE IN RUPNIKA; ŽALJIVKE BUKOVIN-SKEGA.
Slovenic Publishing Company
216 West 18th Street
New York, N. Y.
\
Pošljite naročilo še danes!