UDK 811.16367.625
Enena nempyxuua / Elena Petrukhina
Mockobckhh rocygapcTBeHHbiH yHHBepcHTeT hm. M.B. HoMOHOCOBa, MocKBa/ Lomonosov Moscow State University, Moscow elena.petrukhina@gmail.com
HHTEPnPETAUHE BH^OBblX PASHH^HH ME^flY PyCCKHM, ^EfflCKHM H CHOBEHCKHM £3bIKAMH
B CTaTte npegnoxeHO o6MCHeHue pa3nuHuft b ynoTpe6neHuu BugoB Mexgy pyccKUM h3hkom, c ogHoft CTopoHH, u HemcKUM u cnoBeHCKUM, c gpyroft. npoaHanu3upoBaHHLie a3bik0bbie ^aktm nogtbep^garot npegnonoxehhe o pa3hom npo^h^hpobahhh katerophanbhbix KOH^nTOB coBepmeHHoro u HecoBepmeHHoro Buga b cnaBAHCKux A3biKax. flna KaTeropuu BHga b nemcKOM u cn0BeHCK0M A3biKax 6onee 3HaHUMa ugea U.E.HOCTHOCTH geftcTBua, gna pyccKoro Buga - ugea BpeMeHHoft rpaHu^i geftcTBua, nPE^EHA. flaHHtm koh^ot b pyccKOM a3HKe, b OTnuHue ot HemcKoro u cnoBeHCKoro a3hkob, HeTKO BbipaxaeTca b rpaMMeMe CB (b tom Hucne b npou3BogHbix rnaronax c HaHUHaTentHbiMu npucTaBKaMu, b genuMmaruBax c npucTaBKoft no-, caTypaTUBax c ^opMaHTaMu na- ch u gp.). ^TO BnuaeT Ha ynoTpe5neHHe h C0HeTaeM0CTb rnaronoB CB, a TaKxe Ha opraHH3au,Hro BHgoBoft onno3HU,HH u CTeneHb MapKup0BaHH0CTu coBepmeHHoro u HecoBepmeHHoro Buga.
KaroneBMe caoBa: pyccKHft, HemcKHft, cnoBeHCKHft a3biKH, rnaronbHbiH Bug, u,en0CTH0CTb, npegen
The article offers an explanation of the differences in aspectual usage in Russian, on the one hand, and Czech and Slovenian, on the other. The language data analyzed in this research confirm the assumption that the profiling of the categorial concept of perfective and imperfective differs in the languages in question. The idea of totality in the category of aspect has a more significant value in Czech and Slovenian, while in Russian it is the idea of time limit or border that is more important. The given concept in Russia - in contrast to Czech and Slovenian - is distinct in the perfective grammeme (including in derived verbs with inceptive prefixes, in delimitatives with the prefix no, saturatives with the formants na- -ch, etc). This affects the usage and collocation of perfective verbs, as well as the organization of aspectual opposition and the degree of markedness of perfective and imperfective aspect.
Keywords: Czech, Russian, Slovenian, aspect, totality, limit
1 BcTynaeHHe
KaK H3BecTH0, 0 rnaronbHOM Buge KaK o cnaBaHCKOH KareropuH n03B0naeT roBopuTb cucTeMHaa 06^H0CTb Buga b cnaBaHCKux a3bmax, K0T0paa ocHOBbiBaeTca npe^ge Bcero Ha ceMaHTHHecKOM h ^yHKUHOHanbHOM cxogcrae rnaronoB coBepmeHHoro (CB) h HecoBepmeHHoro (HCB) BugoB. npu o6o3HaneHHH aKiyanbHoro gna^eroca npouecca (b HacTHOCTH, coBnagaro^ero c MOMeHTOM penu) h b coHeTaHuu c $a30BbiMH rnaronaMH b cnaBaHCKHx a3MKax (6e3 yneTa cep6ony®unKoro) He MoryT 6biTb yn0Tpe6neHbi
108
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 1, januar-marec
raarojbi CB, a T0jbK0 raarojbi HCB1. npu trkom ynoTpe6^eHHH HCB np0THB0CT0HT
CB, HO B Onpege^eHHMX K0HTeKcTyajbHbix yC^OBHHX B03M0KH0 H CHHOHHMHHeCKOe ynoTpe6jeHue raarojoB pa3Horo Buga. KpoMe Toro, b cjaBaHcKux a3MKax cxogHbi rpaMMaTHHecKHe nocjegcTBua cnoBoo6pa3oBaTe^bHMx npo^ccoB npe^uKcanuu u cy$$uKcanuu niarcraoB - ux nep^eKTuBanua u uMnep^eRTuBanua. npu ^T0M uMerarca 3hahhte^bhhe pamhhha b ^yhkquohupobahuu bugob: pa3^hhha conetaemoctb rjiaro^ob CB u HCB c noKa3areflaMH KpaTHocTu gencTBua; uMerarca pa3JHHua b ynoTpe6!eHuu BugoB b HacraameM ucropunecKoM, b uMnepaTuBe, npu oTpu^Huu, b HeKoTopbix cuHTaKcnnecKHx KoHcTpy^uax, b cooTHomeHuu Buga u BpeMeHu, Buga u 3ajora.
ConocTaBjeHuM KaTeropuu Buga b cjaBaHcKux a3MKa nocBa^eHa o6mupHaa cjaBucTunecKaa jjuTepaTypa: pa6oTbi 1D.C. MacjoBa, A.B. Hcanerno, M. fl,oKyjjuja, Cb. HBaHneBa, A.r. fflupoKoBoñ, A. CryH0B0ñ, C. ^ukh, A. ,3,epraH^ E.B. neTpyxuHon, O.C. Hjothukoboh u MHorux gpyrux (HeKoTopbie u3 3Tux pa6oT Bomju b Hamy 6u6juorpa$uw). OcHoBHbie pacxoKgeHua b ynoTpe6jeHuu BugoB MeKgy pyccKHM u cjoBeHcKHM a3HKaMH npoaHajroupoBaHbi b Tpygax A. ,^ep^aH^ (Derganc 1998, 2003, 2010, 2014). Pe3yjibraTbi ee uccjegoBaHun n03B0!aK>T cgejaTb BbiBogbi o cjaBaHcKux acneKTyajbHMx u3orjioccax, b Hacraocru cBugeTejbcTByeT o6 acneKTyajbHon 6ju3octu nemcKoro u cj0BeHcK0r0 m3hkob (Derganc 2003, 2010). PyccKoMy a3biKy c tohkh 3peHua 3aK0H0MepH0creñ ynoTpe6jeHHH raarojoB CB u HCB u3 Bcex cjaBaHcKux a3MK0B b Hau6ojbmen creneHu npoTuBocTouT nemcKun, hto onucaHo b page ny6juKanun aBTopa gaHHon crarbu, npeKge Bcero b (neTpyxuHa 2000 /2012), a TaKKe cjoBeHcKHH a3MK. «B cjaBaHcKoM Mupe cjoBeHcKun u pyccKun 33mkh sbjhmt co6on gBa nojroca KaK b pacnpegejeHuu pojen coBepmeHHoro u HecoBepmeHHoro BugoB, TaK u b cTeneHu nocjegoBaTejbHocTu napagurMarunecKoro u $yHKnuoHa!bHoro npoTuBonocTaBjeHua BugoB» (njoTHHKoBa 2017:18), cm. TaKKe (Derganc 2003). B ochobhoh naciu gaHHon cTaTbu npegjoKeHa uHTepnpeTanua (JyHKnuoHajbHbix pacxoKgeHun b ynoTpe6jeHuu rjarojoB CB u HCB MeKgy pyccKHM, c ogHon ctopohm, u nemcKHM u cjoBeHcKHM2 a3biKaMu, c gpyron ctopohm.
1	ConeTaeMocTb $a30Bbix raarojoB c raarojaMu CB (oTMenaeMaa b rpaMMaruKax KaK HeKoppeKTHaa) 3a<^uKcupoBaHa b cep60JIyKu^K0M a3MKe, ucnbiTbiBaBmeM Ha npoTaKeHuu Bcen cBoen ucTopuu cu^Hoe BjuaHue HeMe^K0^0 a3MKa, HanpuMep: Wletach 1896-99je zapocai spisac a wudac traktaty w siowjanskej reci. 'B 1896-99 rogax oh Haiaj nucaTb (6yKB. Hanaj HanucaTb) u u3gaBaTb (6yKB. Hanaj u3gaTb) TpaKTaTbi Ha cjaBaHcKoM a3MKe' (FaBke 1981: 181). nogo6Haa coneTaeMocTb oTMeneHa b HemcKoM a3MKe y gByx rjjarojjoB zúcastnit se ('npuHaTb yqacTue') u soustredit se ('cocpegoTonuTbca'), Tpagu^u0HH0 othocummx k coBepmeHHoMy Bugy: Jepravdou, ze na domací islámsky extremismus se britské bezpecnostní slozky zacaly porádne soustredit az relativne nedávno (Lidové noviny, 15.07.05). y^0Tpe6JeHHe nogo6Hbix $a3oBbix KoHcTpy^uH b coBpeMeHHbix cpegcTBax MaccoBon HH^opMa^HH BM3Bajo b Hexuu 6ypHyro gucKyccuro, b tom nucje Ha CTpaHH^ax )KypHaja Nase rec, cm. o63op gucKyccuu b (Vesely 2011). KpoMe Toro, MjageH yxjuK o6paTuj Moe BHuMaHue Ha (Kalsbeek 1998: 286), rge oTMeneHo, hto b ceBepHonaKaBcKux roBopax ecTb ^asucHun rjjarojj finit/finjievat ('3aK0HHHTt/3aKaHHHBaTt') KoTopuH MoKeT coneTaTbca c raarojaMu CB. no Bcen BuguMocTu, TaKue aHoMajbHMe gja cjaBaHcKoro Buga cjynau cBa3aHM c ocja6jjeHueM MapKHp0BaHH0CTH coBepmeHHoro Buga b Ha3BaHHbx a3MKax.
2	BbipaKaro 6JJa^0gapH0CTt KojjjeraM c ^ujojorunecKoro ^aKyjjbTeTa ^ro6jiaHcKoro yHuBepcuTeTa AjeKcaHgpe ,^epraH^ u AHgpee ®eje 3a noMo^b b nepeBoge pyccKux u HemcKux ^pegI0KeHHH Ha cjoBeHcKuH a3MK u ux uHTep^peTa^uro, MjageHy YxjuKy 3a KpuTunecKue 3aMenaHua, KoTopue ^03B0IUIU yroHHuTb aHaju3 paga cjoBeHcKux u pyccKux npuMepoB.
Enern neTpyxHHa: HHTep^peTa^H» BHgoBtix pa3SHHHH Me^gy pyccKUM, HemcKHM H caoBemcKHM ¡BtiKaMH 33
A.r. fflnpoKOBa oTMenaja, hto «npu conocraBuTejbHoM u3yneHuu pogcTBeHHbix
33MKOB He06x0gHM0 OT^HHaTb a3bIKoBbie $aKTbI KaK aBjeHua CHCTeMM OT c^epbl HX
$yH^uoHupoBaHua>> (OnpoKOBa 1998: 16), a ^yH^HOHMbHbin MeTog, o6a3aTeflbHbifi npu conocTaB^eHHH cjaBaHcKux m3hkob, «He CHUMaeT Heo6xoguMocTu ux aHajroa Ha ypoBHe cncTeMbi, Ha ypoBHe rpaMMaTH^ecKHx a6crpaKquH...» (fflupoKoBa 1998: 35). Pe3yjibTaTH conocraBuTejbHoro royneHua cjaBaHcKux «3hkob nogTBepguju ^Tu BbiBogbi. BbiaBjeHHbie u xopomo onucaHHbie b cjaBHcTHKe pa3juHua b ynoTpe6jeHuu BugoB Me^gy oTgejbHbiMu cjaBaHcKuMu a3biKaMu Tpe6yK>T 6ojee rjjy6oKoro conocraBjeHua u Ha ypoBHe KareropuajbHon ceMaHTuKH, cBugeTejbcTBya, no HameMy MHeHuro, o pacxo^geHuax b opraHroaquu rpaMMeM CB u HCB u BugoBoft onno3unuu, Koropbie aHanroupyroTca Hu^e.
B page ^y6flUKa^uH aBTopa gaHHon cTaTbu (neTpyxuHa 2003, 2009, 2015) ^yHKuuoHanbHbie pa3JHHHa Me^gy pyccKuM u nemcKHM a3biKaMu 6mju o6"bacHeHbi pa3HHM npo^ujupoBaHueM KaTeropuajbHon ceMaHTuKu CB u HCB b conocraBjaeMbix a3biKax, a TaK^e pa3Hon creneHbro MapKupoBaHHocra coBepmeHHoro u HecoBepmeHHoro Buga KaK htohob BugoBoro npoTHBonocTaBjeHua. Bju3ocTb cjoBeHcKoro a3biKa nemcKoMy a3biKy b ynoTpe6jeHuu BugoB u ceMaHTuKe cnoco6oB raaronbHoro geftcTBua (CT,n,) no3BojaeT npegnono^uTb cxogcTBo Me^gy 3tumu a3bmaMu u Ha KaTeropuajbHoM ypoBHe. Ho b gaHHoft cTaTbe 3to Bcero jumb runoTe3a, Tpe6yro^aa 6ojee ocHoBaTejbHoro u3yneHua. KpoMe tofo, b BbipaxeHuu acneKTyajbHbix napaMerpoB gencTBua Me^gy nemcKHM u cjoBeHcKuM a3biKaMu b xoge Hamero uccjegoBaHua 6bij BbiaBjeH u pag pa3jHHuft.
2 HeKOToptie pa3^HHHH b ynoTpe6.TOHHH BU.IOB B conocTaB.raeMtix »juuax
2.1 HacTOH^ee HCToprnecKoe. A. ,^ep^aH^ o6pa^aeT BHuMaHue Ha o6^ee MHeHue MHorux jiKHrBncToB (BoHgapKo 2005, njoTHuKoBa 1998, Derganc 1998, Dickey 2003) o6 ynoTpe6jeHuu BugoB b HacroameM ucropuHecKoM b cjoBeHcKoM a3bme.
«B HacToa^eM ucTopuqecKoM b cjoBeHcKoM a3biKe b npuHuune gencTByroT Te ^e npaBHja, KaK u b npomegmeM BpeMeHH, t. e. HeT - b oTjuque ot, cKa^eM, pyccKoro a3biKa - HeHTpajH3auHH BugoB. rjjarojbi coBepmeHHoro Buga BMpa^aroT co6biTua, npegcTaBjeHHbe KaK ogHo uejoe u cMeHaro^ue gpyr gpyra Ha juhuu noBecTBoBaHua, a raarojbi HecoBepmeHHoro Buga BMpa^aroT cocToaHua, pa3BHBaro^Heca npoueccbi, HTepaTHBHMe gencTBua u t. g.» (^epraHU 2014: 438).
CxogHbie Ha6jrogeHua gejajucb u oTHocuTejbHo nemcKoro a3biKa (BoHgapKo 2005, Stunova 1993). mm paHee oTMenanu cy6ieKTuBHocTb b Bbi6ope BugoB b 3tom BpeMeHHoM njaHe b nemcKoM a3bme u BbicoKyro cTeneHb o6a3arejbHocTu b pyccKoM (neTpyxuHa 2012: 83-84). HoBeftmue uccjegoBaHua KaTeropuu Buga b cjoBeHcKoM a3MKe yTonHuju o6^yro KapTuHy b Hacroa^eM ucropuHecKoM. M. nuja b coBpeMeHHbix cjoBeHcKux TeKcTax Hamja jumb He6ojbmoe npeo6jagaHue rjiarojoB CB - 49% npoTuB 43% HCB (8% cocTaBjaroT $opMM gByBugoBMx rjarojoB) b 3tom BpeMeHHoM njaHe (Pila 2013: 152). KpBuHa b cBoeft guccepTanuu onpegejuj ycjoBua, npu kotopmx b HacToa^eM ucTopunecKoM b cjoBeHcKoM a3MKe npeo6jagaroT npe3eHTHMe $opMM CB. Ecju gencTBue npoucxoguT BHe3anHo uju b ^e^0HKe gencTBun, orpaHunuBaro^ux
108
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 1, januar-marec
gpyr gpyra, to gora raaronoB CB npu Bbipa^eHuu nocjegoBarejbHOCTu gencTBun cocraBjaeT 84 %, c00TBeTCTBeHH0 HCB - 12 % (gByBugoBbix raaronoB - 4 %). Cp. ^noHKy nep^eKTuBOB: Petdeset metrov za njim se ustavipf, razjaha pf in zaspi pf kar na tleh. OcmaHaenueaemcmpf 3a 50 Mempoe do He^o, cnemueaemcmpf h 3acunaemipf npaMo Ha 3eMMe (KpBHHa 2015, Krvina 2016). A. ,3,epra^ gja cnoBeHCKoro a3bma, a TaK^e C. ^hkh gna cnoBeHCKoro h nemcKoro a3HKOB noKa3anu, hto b ^nu co6brran gna u3o6pa®eHua OTgenbHbix co6hthh b CflOBeHCKOM a3HKe MoryT 6biTb ynoTpeSneHbi h raarojbi HCB. TaK b cnegyro^eM npuMepe «raarojbi CB npogBuraMT gencTBue Bnepeg, a niarcrabi HecoBepmeHHoro Buga u3o6pa®aK>T OTgenbHbie cneHbi», npou3Boga BnenaraeHne «3aMegneHHoro gencTBna h ^parneHTapHOCTu»:
Prazen se ustavimpfpred prazno hišo. Posedimpf v avtu. [... ]Blaupunkt igraipf. [... ] Odkle-pamipf, gledamipf, osamosvojil sem se, bremepadaipf z mene (Derganc 2014: 439, 442), cm. TaK^e (Dickey 2003: 194, 2000: 151-153).
^CBaH noKa3aj, hto noBecTBOBaHue o npomnoM b nemcKHx 6uorpa$HHecKnx unu xygo^ecTBeHHHx TeKCTax b ^aom MO^eT 6biTb Bbigep^aHO b HecoBepmeHHoM BHge, npegcTaBjaa co6brraa TaK, 6ygTo ohh npoTeKaMT b MoMeHT noBecTBoBaHna, HanpnMep:
Pul pate. Vstavamimp, zvedamimp tašku, prehazujuimp si jeji dlouhe ucho pres rameno a vychazimimp na ulici. Zastavujuimp se pred širokym vykladem, hledimimp do vyblejskaneho skla, soustred'ujuimp se na pravidelny vdech a vydech. Za zady mi projiždeji imp auta, vidimimpje jako v zrcadle. (L. Prochazkova, Očni kapky, 1982) (Esvan 2015).
TaKoe ynoTpe6neHue npe3eHTHbix $opM HCB b nemcKOM a3HKe BCTpenaeTca 3HanHTejbHo pe^e, neM ynorpe6neHue b Hacraa^eM ucTopn^ecKOM o6onx BugoB. Oho co3gaeT oco6hh CTUjb ^uBonucHoro, u3o6pa3uTenbHoro noBecTBoBaHna, 3HaneHne tabular present, no onpegeneHuro ^CBaHa (Esvan 2015). B ynoMaHyTbix BHme uccnegoBaHuax KaTeropnn Buga b CflOBeHCKOM a3biKe TaKoe «^uBonucHoe noBecTBoBaHue», nocnegoBaTenbHo BbigepxaHHoe b HecoBepmeHHoM Buge, He oTMeneHo.
Bo3Mo®HocTb BecTu noBecTBOBaHue b Hacroa^eM ucropunecKOM KaK npu noMO^u raaronoB CB, TaK u npu noMomu rnaronoB HCB nogTBep^gaeT Ham Te3uc o bhcokoh CTeneHu cy6"beKTuBHOCTu Bbi6opa Buga raaronoB b nemcKOM u CflOBeHCKOM a3bmax, Korga noBecTBOBaTenb npu o6o3HaneHuu gencTBun, CMeHaroqnx gpyr gpyra, b Bbi6ope BugoB MO^eT pyKoBogcTBoBaTbca He ipaMMarnHecKHMu 3aKoHoMepHocTaMu, a npamarunecKuMu, xygo^ecTBeHHbiMu unu uhhmu ^puH^u^aMu. Ho npu ^TOM Heo6xoguMo oTMeTuTb 6onbmyro ponb y3yca (KaK o6menpuHaTbix npueMoB) b pacnpegejeHuu BugoB b Hacroa^eM ucropunecKOM. CooTBeTCTBeHHo Me^gy nemcKuM u cjoBeHCKHM a3HKaMu, gonycKaro^uMu b ^TOM BpeMeHHoM nnaHe ynorpe6neHue o6oux BugoB, uMeMTca pacxo^geHua b y3yce ynoTpe6neHua rjiarojOB CB u HCB. Hx u3yneHuM cnoco6cTBOBanu 6h conocTaBuTenbHbie KopnycHbie uccnegoBaHua, aHajorHHHMe ynoMaHyTOMy BHme cjOBeHCKOMy uccnegoBaHuro kpbuhh.
B pyccKOM a3HKe b gaHHOM BpeMeHHOM nnaHe CBo6ogHOMy Bbi6opy BugoB MemaeT BHCOKaa CTeneHb MapKupoBaHHoeTu CB, Korga npe3eHTHbie $opMbi CB aKTyanroupyroT KOHenHyM rpaHu^ TepMuHaruBHoro gencTBua, a 3HanuT u Hanano cnegyromen, T.e.
Enern neTpyxHHa: HHTep^peTa^H» BHgoBtix pa3SHHHH Me^gy pyccKUM, HemcKHM H caoBemcKHM ¡BtiKaMH 33
6ygymen, cuTya^uu. ^0^T0My ynoTpe6jeHuro raaronoB CB b njaHe HacToa^ero ucropuHecKoro b pyccKOM a3HKe MemaeT 3HaHeHue 6ygymero BpeMeHu npe3eHTHbix $opM CB. H xoTa b 3anagHOCflaBaHCKHx a3HKax Bugo-BpeMeHHaa cucreMa 0praHH30BaHa cxogHo c pyccKon cucTeMon (b orauHue ot ro^HocnaBaHCKux a3HKoB, b kotophx 6ygymee BpeMa BbiparaeTca b ochobhom aHajuTUHecKon $opMon He3aBHCHMo ot Buga raarona), y HemcKux npe3eHTHbix $opM CB CBa3b c 6ygymuM Bbipa^eHa b MeHbmen CTeneHu, HeM y cooTBeTCTByromux $opM b pyccKoM a3HKe - no HameMy MHeHuro, 3a CHeT MeHbmen MapKupoBaHHocTu b ceMamuKe CB BpeMeHHbix ^paHu^ gencTBua, npe^ge Bcero KoHeHHon (neTpyxuHa 2015).
2.2 06o3HaneHHe noBToparo^HxcH geflcTBHH. B pacnpegejeHuu BugoB npu o6o3HaHeHHH noBroparo^uxca gencTBun pyccKnn a3HK npoTUBocrouT KaK HemcKoMy, TaK h CfloBeHCKoMy a3HKy (aro onucaHo b nejoM page ynoMUHaBmnxca Bbime pa6oT). Ecju b pyccKoM a3HKe 3gecb npeo6jagaeT HCB, to b HemcKoM a3HKe, KaK mh HeogHoKpaTHo oTMena^u paHee, KparHbie gencTBua MoryT 6HTb Bbipa^eHbi raaronaMu o6oux BugoB, npuHeM CB Hacro 6ojee ynoTpe6uTejeH, a b HeKoTopHx Tunax KoHTeKCTa marojbi CB aBjarorca eguHCTBeHHo bo3mo®hhmh, b HacTHocru npu o6o3HaneHuu He^ejaTejbHbix uju cjynanHHx gencTBnn. TaK, b npegjo^eHuax, nogo6HHx cjegyro^eMy, Bo3Mo®eH TojbKo CB: Hem. Nekdypolivkupresoli. AHajoruHHaa 3aKoHoMepHocTb Ha6jrogaeTca n b cjoBeHCKoM a3HKe: Včasih presoli juho. OTMeTUM, hto b o6onx a3HKax HeT cooTBeTCTByro^ux btophhhhx uMnep^eKTUBoB ot gaHHHx raaronob CB. HcKjroraeT ynorpe6jeHue raaronoB HCB b HemcKoM u CfloBeHCKoM a3HKax TaK^e aKryajroanua ceMaHTHKH pe3yjbTaTHBHocTu u 3aBepmeHHocTu Ka^goro u3 noBroparomuxca gencTBnn npu noMo^u jeKCUHecKnx noKa3aTejen, HanpuMep TaKux, KaK kohkjm3ubhhc o6cToaTejbCTBa Tuna za hodinu, v eni uri. B o6onx a3HKax HeBo3mo^hh TaKne npegjo^eHna, KaK *Takovy text prepisovala obvykle za hodinu. * Takšen tekst je ponavadi prepisovala v eni uri. EguHCTBeHHo Bo3Mo®Hbie BapnaHTbi: Hem. Takovy text prepsala obvykle za hodinu. Takšen tekstje ponavadi prepisala v eni uri. no cyTH geja, npu o6o3HaHeHuu Kparabix gencTBun b HemcKoM u cjoBeHCKoM a3HKax peaju3yroTca Te ®e 3aKoHoMepHocTu ynoTpe6jeHua BugoB, hto u npu Bbipa^eHuu ogHoKpaTHHx gencTBnn. AHajoruHHoe cooTHomeHue b ynoTpe6jeHuu BugoB A. ,^ep^aH^ u KpBHHa oTMeHaror npu o6o3HaHeHuu ^noHKu CMeHaromux gpyr gpyra co6brrun: c nepexogoM ot ogHoKparaocru k noBTopaeMocTu HUHero He MeHaeTca, b o6oux cjyHaax b cjoBeHCKoM a3HKe npeo6jagaeT CB:
Zjutraj vstanem ob petih in se z vlakom iz predmestja okoli sedme ure pripeljem v središče, kjer delam kot čistilka. Končam ob treh popoldne, si v kuhinji skuham kosilo in se odpravim v drugo službo, kjer prav tako čistim (Derganc 2015: 177).
CoBepmeHHbin Bug coxpaHaeTca, ga^e ecju peHb ugeT o peryjapHbix 3aKoHax, HanpuMep: Kadar se izloča preveč ušesnega masla, se to nakopiči, posuši in postane trdo (KpBHHa 2016). B pyccKoM a3HKe npu TaKoM nepexoge ot ogHoKparaocTH k noBTopaeMocTu Bo3HUKaroT ycjoBua gja o6a3arejbHon uM^ep$eKTUBa^uu u 3aMeHe BugoB, cp. pyccKue nepeBogbi npuBegeHHHx BHme npegno^eHun c raaronaMu HCB: Tckou meKcm ona o6bwno nepenenamnema 3a nac. npu ^unepceKpe^uu yrnnou čepu ona HaKannueaemcH, 3acymueaemcH u cmaHoeumcn TBepgon.
108
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 1, januar-marec
A. ,^ep^aH^ yTOHHuna npegcTaBjeHua 06 yn0Tpe6jeHuu Bug0B b cj0BeHcK0M a3bme npu o6o3HaneHHH n0BT0paromuXca gencTBun, ycTaHOBHB BjnaHue Ha Bbi6op Bug0B Ha^HHHH napHblX BT0pHHHbIX uMnep$eKTuB0B:
B c^oBeHOKOM a3biKe gja Bbipa:®eHua n0BT0paeM0CTH / y3yajbH0cTu npu noMoqu rjiaro^OB, 06pa3yro^uX napy c BT0punHbiM HMnep^eKTHB0M, KaK, HanpuMep, zgoditi se -dogajati .se, priti - prihajati, srečati - srečevati, B03M0^H0 yn0Tpe6jeHue 060HX Bug0B, npu ^T0M HCB 6ygeT yn0Tpe6jaTbca na^e. Ecju ^e y npucTaB0nHbiX rjjar0J0B CB, Bbpa^aro^HX TepMHHaTHBH0e 3HaneHue (accomplishment c K0junecTBeHH0 0npegejeHHbiM g0n0JHeHueM), HeT BT0punH0r0 HMnep^eKTHBa, T0 gja Bbpa^eHHa n0BT0paeM0CTH 6ygeT TununHbiM Bb60p raarcma CB (Derganc 2015: 177).
M0®h0 npegn0J0®HTb, hto HCB Ha $0He B03M0®H0r0 u yn0Tpe6uTejbH0r0 CB b
Ha3BaHH0M Tune K0HTeKCTa B HemCK0M u CJ0BeHCK0M a3MKaX (b 0TJHHHe 0T pyCCK0r0 a3MKa) He HenTpaju3yeTca: raaronbi HCB Bbipa^aroT MH0r0KpaTHbie gencTBua c aKTyajH3anueH gjuTejbH0cTu u np0necca c0BepmeHua Ka®g0ro u3 n0BT0paromnXca gencTBun. np0neccHaa uHTepnpeTaqna H0cuTejaMu nemcK0r0 a3biKa 3HaneHna rjiar0J0B HCB npu Bbipa^eHuu y3yajbHbiX gencTBun 3a$uKcup0BaHa b «rpaMMaruKe nemcK0ro a3biKa» B. raBpaHeKa u A. EgjunKu (Havranek, Jedlička 1960: 226)3. MapKnp0BaHHbin np0^ccyajbHbin XapaKTep nemcK0r0 HCB g0Ka3biBaK>T u gpyrue $aKTbi. B nemcK0M a3MKe HeT uMnep$eKTuB0B Tuna pyccKuX cbedamb, ebmeuueamb, npu6e^amb uju 60jrapcKuX nanpaexM, nanuceaM, nocečneaM, K0T0pbie He M0ryT BbiparaTb gja^unca np0^cc u K0T0pHe Cb. HBaHneB Ha3biBaj ceManrunecKuMu nep^eKTuBaMu (HBaHneB 1971: 25-31). B nemcK0M a3bme n0g06Hbie raaronbi ju60 B006^e He 06pa3yrorca, ju60 cB060gH0 M0ryT uMeTb K0HKpeTH0-np0^ccH0e 3HaneHue (HanpuMep, raaronbi gBu^eHna c npucTaBKaMu pri-, do-). nem. Prichazi, aby se rozloučil - Oh npumen (6yKB.: *npuX0guT) npocmumbca; nem. Vlak prave prijiždel do stanice - noe3d KaK pa3 nodbe3wcm k cman^u (6yKB.: *npue3raj Ha craHnuK»). CX0gHaa KapTuHa Ha6jrogaeTca b cj0BeHcK0M a3biKe, cp.: Dolgo je prebiral članek. -?^,0jr0 np0nuTbiBaj cTaTbro (Maj0Bep0aTH0); Glej, oče prihaja! - *CM0Tpu, nana npnX0gnT (TaK cKa3aTb Hejb3a). O c00TH0meHuu He0rpaHuHeHH0-KpaTH0ro u np0^ccH0ro 3HaneHun cn0BeHcK0ro raaronaprihajati cm. (,^epraH^ 2015: 173-174). Kp0Me T0r0, b 0TjHHue 0t pyccK0r0 a3biKa, b nemcK0M u cj0BeHcK0M a3biKaX He pa3BHT0 yn0Tpe6neHne raar0J0B HCB c0 3HaneHueM aHHynup0BaHH0ro pe3yjbTaTa: K me6e npuxodux Mean (= 6bij u ymej); HedaeHo Mb e3Čurn (cbe3dmu) (= 6biju TaM u BepHyjucb) e nemep6yps. n0-nemcKu u n0-cj0BeHcKu TaKue cmhcjh npu n0M0^u rjiar0J0B gBu^eHua HCB Bbipa3uTb Hejb3a, cp.: nem. Ivan byl za tebou; Pri tebi je bil Ivan. nem. Nedavno jsme byli v Petrohrade; Pred kratkim smo bili v Peterburgu.
Bce npuBegeHHbie $aKTbi cBngeTenbcTByroT 0 pa3jnnnaX b ceManraKe CB u HCB Me^gy c0n0cTaBjaeMMMu cjaBaHcKuMu a3MKaMu - pyccKHM, c 0gH0n cT0p0HM, u nemcKuM u cj0BeHcKHM - c gpyron, Ha KaTer0puajbH0M yp0BHe.
3 D e j o p a k o v a n y v minulosti nebo pritomnosti se vyjadruje zpravidla slovesy dokonavymi. Napr. Kdykoli prišla matka domu, vždy se podivala na obrazek sveho syna^ Značne ridši je vyjadreni takoveho deje slovesy nedokonavymi, napr. Kdykoli prichazela matka domu, vždy se divala .takovy zpusob by zduraznoval dlouhotrvajici nebo pradavne opakovani (Havranek, Jedlička 1960: 226).
Enern neTpyxHHa: HHTep^peTa^H» BHgoBtix pa3SHHHH Me^gy pyccKUM, HemcKHM H caoBemcKHM ¡BtiKaMH 33
3 rpaMMeMH CB h HCB B enaBHHeKHx »JMUUX
C yneTOM coneTaeMOcru u ochobhmx (yH^un maronoB CB u HCB b cnaBaHCKux a3biKax KareropuanbHbie BugoBbie 3HaneHua onpegenaroTca bo MHorux uccnegoBaHuax Ha ocHoBe npu3HaKa 'nenocraocTu' u 'BpeMeHHon rpaHunbi, unu orpaHuneHua gencTBua BpeMeHHbiM npegenoM'. O gpyrux nogxogax k onpegeneHuro rpaMMeM BugoB cm. b (neTpyxuHa 2012: 33-44). nepBbin npu3HaK - ^.OCTHOCTH -aKTHBHo ucnonb3OBanca bo BTopon nonoBUHe XX BeKa b nemcKon, cnoBanKon, nonbCKon, 6onrapcKon, cnoBeHCKon nuHrBucTUKe, nogpo6Hee cm. (neTpyxHHa 2012: 38-39), a TaK^e b Tpygax ro.C. MacnoBa (1984: 15-16; 2004: 35), b page pa6oT A.B. BoHgapKo (1971) u A. ^.epraHu (2010). ^T0T npu3HaK (totality - celostnost') nonynun gononHUTenbHoe o6ocHoBaHue b pa6oTax S. Dickey (2000, 2003, 2011), rge oh ucnonb3yeTca gna onpegeneHua KareropuanbHoro 3HaneHua CB b «3anagHon» nogrpynne cnaBaHCKux h3mkob (c pacmupeHHbiM noHUMaHueM TeppuTopuanbHoro npu3HaKa), a uMeHHo b ny^unKux, HemcKOM, cnoBanKOM, cnoBeHCKoM u cep6cKoM u xopBaTCKoM a3MKax. Cpa3y oTMeTUM, hto ^TO coBnagaeT c HamuMu BbiBogaMH o rpaMMeMe CB b 3anagHOcnaBaHCKux a3bmax (neTpyxuHa 2000/2012).
B «BOCTOHHOcnaBaHCKOH» nogrpynne (pyccKun, 6enopyccKun u yKpauHCKun, nonbCKHH, 6onrapcKun u MaKegoHCKun a3biKu) gna onpegeneHua rpaMMeM BugoB C. ,3,ukh npegnaraeT a6cTpaKTHoe 3HaneHue «BpeMeHHon noKanroanuu»: CB Bbipa^aeT BpeMeHHyro (reMnopanbHyro) onpegeneHHOCTb u HCB - BpeMeHHyro (reMnopanbHyro) HeonpegeneHHOCTb (temporal definiteness / indefmiteness). Curyanua paccMaTpuBaeTca KaK TeMnopanbHO onpegeneHHaa, ecnu OHa npegcTaBneHa KaK CMe^Haa bo BpeMeHu k gpyruM KanecTBeHHO pa3nuHHbiM curyanuaM (Dickey 2000: 26-27). A HCB Bbipa^aeT TeMnopanbHyro HeonpegeneHHOCTb (Dickey 2000: 109). npegnaraeMbie C. Ahkh ceMaHTHHecKue npu3HaKu U.E.HOCTHOCTH u TEMnOPAHbHOH .nOKAHHBAUHH aBnaroTca TpagunuoHHbiMu gna cnaBaHCKon acneKTonoruu u gna Teopuu (yHKnuoHanbHon rpaMMaTUKu (TOP) A.B. BoHgapKo. Ho b TOr ohh OTHOcaTca k pa3HHM (yHKnuoHanbHO-ceMaHTHHecKHM KareropuaM - acneKTyanbHOCTu u BpeMeHHon noKanu3OBaHHOCTu / HenoKanu3OBaHHOCTu. AcneKTyanbHOCTb b T®r onpegenaeTca KaK ceMaHTHHecKun KareropuanbHbin npu3HaK, xapaKTepu3yromun npoTeKaHue u pacnpegeneHue gencTBua bo BpeMeHu, a TaK^e KaK (yHKnuoHanbHO-ceManrunecKoe none (®Cn) a3biKOBbix cpegcTB, o6"beguHeHHbix ^TUM 3HaneHueM (T®r 1987: 12). B CBa3u c ®Cn BpeMeHHon noKanu3OBaHHOCTu / HenoKanu3OBaHHOCTu «peHb ugeT o6 OTo6pa®eHuu b a3biKOBon ceMaHTUKe KOHKpeTHoro MecTonono^eHua Tex unu uHbix nponeccoB u co6bnun b ogHOHanpaBneHHOM u Heo6paTUMOM noTOKe BpeMeHu» (T®r 1987: 211). no HameMy MHeHuro, npu3HaKH UpHOCTHOCTH u BpeMeHHon OnPEflE.EHHOCTH / HEOnPEflE.EHHOCTH He aBnaroTca ogHopogHbiMu u OTHOcaTca k pa3HbiM (yHKnuoHanbHO-ceMaHTunecKHM KareropuaM, ^0^T0My Ha ux ocHoBe TpygHO o6iacHUTb Bce cnynau pacxo^geHun b ynoTpe6neHuu BugoB Me^gy pyccKUM u 3anagHOcnaBaHCKHMu a3bmaMu.
B cboux conocTaBurenbHbix uccnegoBaHuax mm ucxoguM U3 KOHnenTOB U.E.HOCTHOCTH u nPE^E.A, npu noMomu kotopmx mo^ho oxapaKTeprooBarb TeMnopanbHMe Mogenu gencTBua b CnaBaHCKux a3biKax. B rpaMMeMax CB b OTgenbHbix
108
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 1, januar-marec
CflaBAHCKux 33biKax ohu nojynaMT pa3Hyro aKryajroaauro, npo^ujupoBaHue, hto BjuaeT Ha ceMaHTuKy u ^yHKnuoHajbHbie CBoncTBa raarojOB CB b ^Tux a3bmax. He cjynaHHO, hto npu3HaK nPE^E^A npu onpegejeHuu KareropuajbHOH BugoBon ceMaHTuKu ucnojb3yeTca b ochobhom b poccuhckoh jiuHrBucTuKe, HanpuMep b Tpygax B.B. BuHorpagoBa: «ocHOBHaa ^yHKqua coBepmeHHoro Buga — orpaHuneHue uju ycTpaHeHue npegcraBjeHua o gjuTejbHOGTu gencraua, cocpegoToneHue BHuMaHua Ha ogHOM u3 MOMeHTOB nponecca KaK ero npegeje» (BuHorpagoB 1972: 394). B nocjegHux pa6oTax A.B. BoHgapKO (2002: 370; 2011) u b PyccKon rpaMMaTuKe 1980 (Pr 1980: 586) npu onpegejeHuu KareropuajbHOH ceMaHTuKu BugoB uc^0Ib3yroTca o6a KOHnenra. npu ^T0M cjaBaHCKue a3biKu MoryT pa3juHaTbca $0Kyc0M npo^ujupoBaHua u ux aKryajroaqueH b paMKax eguHon KOHnenryajbHOH 6a3bi. B pyccKOM a3bme rpaHunbi gencTBua b ceMaHTuKe CB Bbipa^eHbi 6ojee neTKO, neM b nemcKOM u cjOBeHCKOM a3HKax. „Hga pyccKoro rjaro^bHoro Buga u Been acneKryajbHon cucTeMbi b nejOM 6ojee 3HanuMa ugea aKryajroaquu nPE^EHA KaK BpeMeHHon rPAHHU,bI Me^gy CMe^HHMu cnryanuaMu (c bo3mo®hoh aKTyajroanuen KOHna npegmecTByromen curyanuu uju Hanaja cjegyromen); gja nemcKoro u dOBeHCKoro Buga - npegcTaBjeHue o UE.HÜCTHÜCTH. ^T0 nogTBep^garoT u Te 3aK0H0MepH0CTu b i^yHKnuoHupoBaHuu BugoB b cjaBaHCKux a3HKax, KOTopbie 6hju paccMOTpeHbi b npegbigy^ux pa3gejax. npo^ujupoBaHue b ceMaHTuKe pyccKux ^Ia^0I0B CB rpaHunbi (uju rpaHun) gencTBua npenaTCTByeT ynoTpe6jeHuro raarojOB CB gja o6o3HaneHua y3yajbHbix gencTBun, TaK KaK j0Kaju3yeT gencTBue Ha BpeMeHHon ocu, hto npoTuBopennr ceMaHTuKe noBTopaeMOCTu. B npe3eHTHon $opMe aKryajroaqua BpeMeHHbix rpaHun gencTBua peaju3yeTca KaK TecHaa CBa3b c njaHOM 6ygymero. ÜTcyTCTBue TaKon aKryajroanuu b nemcKOM a3biKe (HecMOTpa Ha cxogcTBO napagurMarunecKoro ycrponcTBa KaTeropuu BpeMeHu b pyccKOM u nemcKOM a3bmax) 0CIa6IaeT CBa3b npe3eHTHbix $opM CB c 6ygymuM, hto gejaeT bo3mo®hhm ux mupoKoe ynoTpe6jeHue co 3HaneHueM o6o6meHHoro HacToa^ero, b tom nucje npu ^opMyjupoBKe 3aK0H0B u npaBuj, a TaK^e b HacToa^eM ucTopunecKOM. ^emcKun a3biK 3gecb npoaBjaeT, KaK mh noKa3aju, ôojbmoe cxogcTBO co cjOBeHCKuM a3HK0M, HecMOTpa Ha napagurMaranecKue pa3juHua b Bugo-BpeMeHHHx cucTeMax ^Tux a3HK0B. TecHaa CBa3b npe3eHTHHx $opM CB co 3HaneHueM 6ygymero BpeMeHu b pyccKOM a3HKe MemaeT ux ucn0jb30BaHuro b njaHe HacToa^ero ucTopunecKoro. KpoMe Toro, pa3Hoe npo^ujupoBaHue rpaHun gencTBua b coBepmeHHOM Buge OTpa^aeTca u Ha ceMaHTuKe cnoco6oB gencTBua b conocTaBjaeMax a3HKax, o neM ugeT penb b nocjegHeM pa3geje.
4 Bupakcinic ipaiiiiii geficTBHH h geHTemHOcra b conocraB.raeMtix shmkiix
B ceMaHTuKe HeK0T0pbix oô^ecjaBaHCKux CI0B006pa30BaTeIbHbIx TunoB marcraa, b nacTHOCTu gejuMuTaruBOB c npucTaBKaMu na-, po-, caTypaTuBOB c a$$uKcaMu na- -cm, na- se, npoaBjaroTca pa3juHua b CTeneHu aKryajroanuu KOHe^HOÖ rpaHunbi gencTBua, BbipaxeHue KOTopon b nemcKOM a3HKe HyxgaeTca b KOHTeKCTHon ueKcunecKon noggep^Ke (b nacTHOcru b ynoTpe6jeHuu Hapenua dost - 'goCTaroHHo'). B pyccKOM a3HKe caMu raarojH Tuna napaôamambcn Bbipa^aroT ceMaHTuKy 'gocTu^eHue QnpegejeHHQrQ CQCTQaHua ygoBjeTBopeHua uju npecH^eHua', a raarQjH Tuna nampenupaeambcn npegnojararor 3aBepmeHue geaTejbHOCTu. CjOBeHCKun a3HK
Enern neTpyxHHa: HHTep^peTa^H» BHgoBtix pa3SHHHH Me^gy pyccKUM, HemcKHM H caoBemcKHM ¡BtiKaMH 33
3gecb HacTo npoaBjaeT 6ojbmoe cxogcTBo c HemcKHM 33hkom. HanpuMep: Mu nompeHupoemucb, udeM doMou. - nem.: Dneskajsme si uždost (po)cvičili,jdeme domu. Danes smo že dovolj trenirali, gremo domov. Bu ywe napadomanucb, omdoxHume. - nem.: Už jste se dost napracoval, odpočinte si! Dosti ste se že nagarali, odpočijte si. Hju: Zdaj (menepb) ste se že nagarali, odpočijte si.
KaK mh BuguM, b pyccKHx npuMepax npou3BogHbie rjiarojbi CB HenocpegcTBeHHo caMu Bbipa®aK>T KoHeHHyK> rpaHu^ gearejbHocTn h ee 3aBepmeHne, hto cooTBeTcTByeT onpegejeHuro CB KaK MapKHpoBaHHoro HjeHa BugoBon onno3unuH. TOT $aKT, HTO b HemcKoM h c^oBeHcKoM a3bKax ueHTp Bbipa^eHHH rpaHuub gencTBua b page cnoco6oB raaro^bHoro gencTBua (gejHMHTaTHBax h caTypaTHBax) cMemaeTca c rjiaro^oB CB Ha jieKcuHecKue noKa3aTeju, cBngereflbcTByeT o MeHbmen acneKryajbHon MapKupoBaHHocTu gaHHHx rjarojoB CB b ^THx a3HKax, HeM b pyccKoM.
B Bbipa^eHnn HanajbHon rpaH^bi gencrana oTHomeHua Me»gy conocTaBjaeMHMu a3HKaMu 6ojee pa3Hoo6pa3HH. no MHoruM noKa3arejaM pyccKnn a3HK 3gecb TaK^e npoTHBocTouT HemcKoMy h cjoBeHcKoMy. npu noMo^u cnoBoo6pa3oBaTeflbHbix cpegcTB b pyccKoM a3HKe mo^et 6bTb Bbipa^eHo u Hanajo gjuTejbHon gearejbHocTn, hto b HemcKoM u cjoBeHcKoM a3HKax o6hhho nepegaeTca coHeTaHuaMH c $a3ucHbiM rjarojoM: Bce cpasy 3a^oeopunu - Hem. Všichni zadali najednou mluvit; Vsi so naenkrat začeli govoriti. Oh 3axodun no KoMHame - Hem. Zadal choditpo pokoji; Začel je hoditi po sobi. B ^THx a3HKax, b oTjuHue ot pyccKoro a3HKa, He ynoTpe6flHK>Tca rjiarojbi gBu^eHua c HaHHHarejbHon npucTaBKon po- b npomegmeM BpeMeHu u b EH^EHUTUBe. HanpuMep: Wpuu nomeM doMou nemrnM - Hem. Jiri šel domupešky. Jure šel je domov peš. Ho b cjoBeHcKoM a3HKe HaHajo gBu^eHua Mo^eT 6biTb Bbipa^eHo gpyruMu npucTaBKaMu, HanpuMep npucTaBKon s-: Stekli smo na sam vrh hriba. -Mu no6ern:anu Ha caMym eepmuHy xoMMa. HaHHHarejbHocTb raarona steči oTMeHeHo u b cjoBape, npuHeM b KaHecTBe nepBoro 3HaHeHua: steči 1 1. začeti teči: ozrl se je okrog sebe, potem pa stekel; steci, pa ga boš dohitel (Fran.).
KpoMe Toro, conocTaBjeHue ogHoTunHbix TeKcroB, T.e. pyccKoro opuruHajbHoro TeKcTa c ero xygo®ecTBeHHbiM nepeBogoM Ha HemcKnn h cjoBeHcKnn m3hkh, bhmbhjo 6ju3ocTb cjoBeHcKoro HapparuBa b Bbipa^eHuu HaHajbHon rpaHunbi gencTBua k pyccKoMy noBecTBoBaTejbHoMy TeKcTy u cymecTBeHHbie otjuhum HemcKoro nepeBoga. Hn»:e npuBogaTca otphbkh h3 c^ohhoh noBecrn H.H. HocoBa «He3HanKa Ha ,HyHe» (URL: http://vseskazki.su/avtorskie-skazki/n-nosov-rasskazi/neznajka-na-lune-chitat. html) h h3 HemcKoro (nepeBogHUK M. fflTacraa, URL: http://ufoartworks.sweb.cz/ Neznalek/mesic.html) u cjoBeHcKoro (nepeBogHUK A. Tkačeva, Ljubljana: Mladinska knjiga 1969) xygo®ecTBeHHbix nepeBogoB. HHTepecyromue Hac rjarojH u rjiarojbHbie KoHcTpyKnnn b $opMe npomegmero BpeMeHu b noBecTBoBareflbHon (J)yH^nn oTMeHeHH npu noMomu cjegywmux ycnoBHbix o6o3HaHeHun. ^$pon 1 o6o3HaHeHH rjarojH CB c HaHHHarejbHHMu npucTaBKaMu, a nu^pon 2 - aHajHTHHecKHe KoHcTpyKnuu c $a3oBbiMu rjiarojaMu, Bbipa^aromuMH HaHajo gencTBua; uu^pon 3 - raaronbi CB, Bbipa^aromue 3aKoHHeHHoe gencTBue; nu^pon 4 oTMeHeHH raarojbi HCB, He Bbipa^aromue rpaHunbi gencTBna.
108
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 1, januar-marec
B pyccKOM OTpbiBKe penjHKH nepcoHa^en BBogaTca b ochobhom npucTaBOHHbiMH raaronaMu CB c HanuHaTejbHbiM uHipeccuBHbiM4 3HaneHueM. ®opM npomegmero BpeMeHH TaKHx raaronoB b npuBoguMOM OTpbiBKe naTb H3 geBaTu raaronbHbix $opM, BBoga^ux npaMyro penb, T.e. 6ojbme nojOBuHbi - saeonun, 3aKpmcm, 3aKpmcm, saKpuuan, saeus^an (oTMeneHbi ^u$poH '). B pyccKux OTpbiBKax uMerorca 4 $a3OBbix KOHCTpyKqHH c raaronbHbiMu ^opMaMH CB nanae, cman, npmnncn (2); 3 napHbix raarona CB - cmsan, nodxeamun, omeemun (3) u 2 raarona HCB, He Bbipa®aromux rpaHHn gencTBHa: eus^an, Kpman (4). B nemcKOM nepeBoge acneKTyajbHaa KapmHa HappaTHBa HecKOJbKO uHaa: npaMyro penb BBogaT 6 raaronoB HCB, ocTaBjaro^ux rpaHHUM gencTBHa HeBbipa^eHHbiMu (4): upel, kričel, pištel, volal, kričel, vysvetloval; 2 raarona CB c KBaHTOBbiM 3HaneHueM: okrikl, namitl (3) u 2 raarona c a$$HKcaMH, KoTopbie MoryT Bbipa^aTb HanuHaTenbHocTb: c npucTaBKOH za- (') - zavriskal (ho, cKopee Bcero, ^TO He HanuHaTenbHoe, a KBaHToBoe 3HaneHue); c $opMaHTOM roz- se: rozčilil se (r). 4 ^opMbi raaronOB HCB delal, premistoval, premyšlel, ručkoval (4) cooTBeTcTByroT ynoMHHyTHM pyccKUM $a3OBbiM KOHCTpy^uaM. OcHOBHbie pa3junua b cooTHomeHHH BugoB raaronoB b $opMe npomegmero BpeMeHH b gaHHbix TeKcTax npoaBjaroTca b ynoTpe6jeHuu uHrpeccuBHbix raaronob CB c npucTaBKOH 3a- (5 $opM) h neKcHHecKoro B^ipa^eHHa Hanana gencTBna npu noMomn $a3OBbix raaronoB (4 ^opMbi) b pyccKOM TeKcTe u b npeo6nagaromeM ucnojb3OBaHuu npu ux nepeBoge Ha nemcKHH a3biK raaronoB HCB (6 $opM).
B OTpMBKax onncMBaeTca cocToaHue HeBecoMocTu, KOTopoe npu HeBepoaTHbix o6cToaTe^bcTBax ucnbiTbiBaroT cKa3OHHbie repon. npu 3tom b nepBOM a63aue pyccKoro TeKcTa Tpu^gbi Bbipa^aeTca Hanano Heo6biHHbix npoaBjeHun TaKoro cocToaHua ($opMaMH $a3OBHx rjiarojOB nanae, cman, npun^ncn), Torga KaK b nemcKOM nepeBoge cmyauua npegcTaBjaeTca u3HyTpu ("in medias res") (Stunova 1993: 126) npu noMO^u rjjarojOB HCB. CjOBeHcKnn nepeBog oneHb 6ju3Ok pyccKOMy opuruHajy u pyccKOMy coneTaHHro BugoB. B Hanane TeKcTa ucnojb3yroTca aHajHTHHecKue KOHcTpyKnuu c HaHHHaTejbHMMH raaronaMu (2) jel premikati po zraku, je jel premišljati, se začel spuščati, KOjnnecTBO gepuBaTOB c npucTaBKOH za- tohho cooTBeTcTByeT npou3BogHbiM rjarojaM 3BynaHua b pyccKOM opuruHajbHOM TeKcTe - se je zadrl, je zakričal, je za-vpil, je zacvilil (o6 oco6eHHocTax acneKTyajbHOH ceManraKH rjarojOB 3BynaHna b pyccKOM u 3anagHocjaBaHcKux a3biKax cm. b (neTpyxuHa 2012 198-199; 203-10)).
4 HHipeccHBHaa HaiHHaTejbHocTb onpegejaeTca KaK «gocTH^eHHe pe3yjbTaTa b ^po^ecce BO3HHKHOBeHHa aBjeHua» (BuHorpagoB 1972: 419), «Haiajo u npogojrneHue gencTBHa b eguHOM ^eJOM» (Pr 1980: 596-597).
Enern neTpyxHHa: HHTep^peTa^H» BHgoBtix pa3SHHHH Me^gy pyccKUM, HemcKHM H caoBemcKHM ¡BtiKaMH 33
HanaB2 octopo^ho geaaTb pyKaMu u HoraMu nnaBaTentHBie gpu:»:eHufl, 3HaftKa CTaa2 MegneHHo nepeMe^aTbca no Bo3gyxy u nocTeneHHo gonntin go gBepu. ... Bti6paBmucL HaKOHe^ u3 komheth u onyTUBmuct Ha necTH^e (BepHee cKa3an, Hag necTH^eft), 3HaftKa npHHOicH2 pa3gyMWBaTb, KaK
6li eMy cnycTHTtcfl bhu3. . B koh^ koh^ob 3HaftKa Bce xe npugyMan xopomHH cnoco6. floT«HyBmHct go nepun, oh craa2 cnycKaTbca, ^nnflflct 3a nepuna pyKaMu ....
-	3HaeHKa, MuneHtKuft, noMoru! - 3aBonna1 PacTepaftKa. - % He noftMy, hto co mhoh npoucxoguT! Cnymaft, 3HaftKa, mli
Bce noneMy-To neTaeM!
-	3aKpnqaa1 goKTop nunrontKHH.
-	A y MeHH Horu othmucl! % xogmi He Mory! - BH3^aa4 CuponHuK.
-	Tume, 6pamLi! - 3aKpnqaa1 b oTBeT 3HaftKa. - % caM HHHero He Mory nomn. no-MoeMy, mli b coctoahuu HeBecoMocTu.
-	^TO, HaBepHo, kto-to HapoHHo npugyMan TaKoe 6anoBCTBo! - 3aKpnqaa1 TopontraKa.
-	Kto-to nogmyTHn Hag HaMu!
-	nogxBarun3 PacTepaftKa.
-	Hy hto 3a myTKu e^e! -3aBH3^aa1 noHHuK. .
Opatrne delal4 rukama a nohama plavecka tempa a pomaloučku se premisto-val4 vzduchem, až doplul ke dverim.
Konečne vyplul z pokoje a octl se na schodišti -lepe rečeno nad scho-dištem. Ted' premyšlel4, jak dolu.
Nakonec prece jen vymyslel, jak na to. Chytil se za zabradli a ručkoval4 dolu.
"Všeznalku, kamarade, pomoc!" upel4 Civinek. "Namouduši nevim, co se to se mnou deje!" "Slyšiš, Všeznalku, z ni-čeho nic litame!" kričel4 doktor Pilulkin. A ja snad ani nemam nohy! Neudelam ani krok!" pištel4 Sirupčik. ...
"Klid, kamaradi!" okrikl3 je Všeznalek. "Ja tomu sam nerozumim. Myslim, že jsme se dostali do stavu beztiže."
"To nekdo určite vymyslel naschval, tuhle lumparnu!" rozčilil se1' Čiperka.
"Nekdo si z nas dela le-graci!" kričel4 Civinek. "Pekna legrace!" zavriskal1 Buchtik. ...
S previdnimi plavalnimi gibi se je jel2 počasi premikati po zraku. Po malem je priplaval do vrat. Ko se je slednjič le izmotal iz sobe in prišel na stopnišče (pravzaprav nad stopnišče), je jel2 premišljati, kako naj pride po stopnicah dol.
Navsezadnje se je le domislil pravega.
Potegnil se je do ograje in se začel2 spuščati tako, da se je je z rokami oprijemal.
»Znalko, ljubi naš, pomagaj!« je zatulil1 Raztresen-ček. »Ne razumem, kaj se godi z mano!« »Poslušaj, Znalček, ne vem zakaj, ampak vsi skupaj letamo!« je zavpil1 doktor Tabletka.
»Meni so pa noge odpovedale! Ne morem hoditi!« je vreščal4 Sladkun. »Bratci, ne vpijte!« se je zadrl nazaj Znalček. »Sam ničesar ne razumem. Mislim, da smo v breztežnem stanju .«
»Najbrž si je nekdo zanalašč izmislil tako norčijo«, je zakričal Žurko. »Nekdo se norčuje iz nas!« je zavpil Raztresenček. »Lepe norčije, res!« je zacvilil Krofek.
108
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 1, januar-marec
npoaHanu3upoBaHHbie OTpbiBKu CBugeTenbCTByK>T o tom, hto b conocraBnaeMbrc
33MKaX eCTb pa3^HHHH B npaBunax nOCTpOeHHH HappaTHBHMX TeKCTOB B n^aHe
npomegmero BpeMeHu u BBegeHua b noBecraoBaHue pennuK gencTByK>mux cy6beKTOB. npu BHpaxeHun ^nonKu nocnegoBaienbHbix gencTBun, b tom nucne peneBbix, b pyccKOM a3MKe npeo6nagaei Bbipa^eHue ux BpeMeHHbix rpaHun, a b nemcKOM noBeciBOBaHuu rpaHHUM gencTBua bo MHorux cnynaax ociaroica HeBbipa^eHHbiMu, HecMOTpa Ha to, hto ^TO nepeBogHoft TeKcT, KOTopbin b ynorpe6neHuu BugoB MO^eT ucnbiTbiBaib BnnaHne pyccKoro opnrnHana. Bbipa»:eHne rpaHnn genciBna b cnoBeHcKOM nepeBoge 6nu3KO pyccKOMy opuruHany: HanuHarenbHOCTb Bbipa^aeica u aHanuiune ckhmh KOHcTpyKquaMH, u HanuHarenbHbiMu gepuBaraMu c npuciaBKon za-, KaK u b pyccKOM ucxogHOM TeKcTe. KoHenHO, 3gecb mo^ho npegnono^uTb BnuaHue pyccKoro TeKcTa, ho caMa BO3MO®Hocrb nocnegoBarenbHO BbiparaTb HananbHyK> rpaHu^ b cnoBeHcKOM HappaTuBe (b OTnuHue ot nemcKoro), cnegya 3a pacnpegeneHueM BugoB b pyccKon cKa3Ke, OKa3anacb gna Hac Heo^ngaHHocTbro, ecnu yHuTbiBaib 6nu3OCTb acneKiyanbHon cucieMbi cnoBeHCKoro u nemcKoro a3biKOB.
TaKuM o6pa3OM, Ham Marepuan noKa3biBaeT, hto b HappaTuBe b nnaHe npomegmero BpeMeHu b pyccKOM u cnoBeHcKOM a3MKax 6onee n0cneg0BarenbH0, neM b nemcKOM, crpouica nenoHKa CMeHaromux gpyr gpyra gencTBun - npu noMomu rnaronoB CB, a ecnu b ^Ty nenonKy nonagaroT HenpegenbHbie rnaronbi Tuna pa3dyMueamb, premišljati, to ux rpaHunbi Bbipa^aroica $a3OBbiMu rnaronaMu. B conocraBuTenbHOM nnaHe gaHHbin Bonpoc Tpe6yeT gononHuienbHoro u3yneHua, oco6eHHO c tohku 3peHua HemcKO-cnoBeHCK0x BugoBbix C00TBeTCTBun.
5 3aK^roneHHe
HraK, Hamu BbiBogbi, cgenaHHbie paHee, o CBa3u pa3nHHun b $yHKnuoHupoBaHuu BugoB c ux KareropuanbHon ceManruKon u opraHu3anuen BugoBon onno3unuu b pyccKOM u nemcKOM a3bmax bo MHoroM cnpaBegnuBbi u gna CnoBeHCKoro a3biKa, o6Hapy®nBaromero 6onbmue cxogcTBa b ynorpe6neHuu BugoB c nemcKuM a3biKOM. B pyccKOM a3bme gna rnaronbHoro Buga u Bcen acneKTyanbHon cucTeMM b ^noM 6onee 3HanuMa ugea nPE^E^A KaK BpeMeHHon rPAHHUbl Me®gy CMe^HbiMu cuTya^uaMu, neM b nemcKOM u cnoBeHcKOM a3HKax, b K0T0pbix b ceMamuKe CB b 6onbmen creneHu aKTyanu3upoBaHa ugea UE.HOCTHOCTH gencTBua. BugoBoe npoTuBonocraBneHue b pyccKOM a3HKe nonHOCTbro cooTBeTcTByeT Mop^onorunecKon npuBaTuBHon 0^^03u^uu c HeMapKupoBaHHbiM HCB (3ko6coh 1985: 210-213), Torga KaK b nemcKOM u cnoBeHcKOM a3bKax mo^ho nocTaBuTb Bonpoc o Mogu^uKanuu npuBaruBHon onno3unuu: o6 ocna6neHuu MapKupoBaHHocTu CB u pocTe MapKnpoBaHHocTu HCB. ^emcKue u cnoBeHcKue rnaronbi CB, xapaKrepu3yromueca mupoKon c^epon ynoTpe6neHua, b tom nucne b HacroameM ucTopunecKOM u npu o6o3HaneHuu KpaTH^ix gencTBun, BegyT ce6a KaK $opMbi c ocna6neHHon MapKupoBaHHocTbro. A rnaronH HCB b page KOHTeKcTOB, b Hacraocrn b KOHTeKcTe y3yanbHoro gencTBna, Ha $OHe $yHKnnoHanbHon aKTnBHocrn rnaronoB CB BHCTy^aroT KaK acneKryanbHO ^pH3HaK0BHe $opmh, aKI'yanH3HpyromHe ^p0^eccH0CTb u gnuienbHocTb oigenbHoro genciBna, hto bo MHorux cnynaax MemaeT ux ynoTpe6neHuro b gaHHOM KOHTeKCTe. Pa3nHHua b opraHu3anuu rpaMMeM
Enern neTpyxHHa: HHTep^peTa^H» BHgoBtix pa3SHHHH Me^gy pyccKUM, HemcKHM H caoBemcKHM ¡BtiKaMH 33
CB u HCB npoaBnarorca TaK^e b ceMamuKe u ynoTpe6neHuu orpaHHHUTenbHbix, caiypaTUBHbix u HeKOTopHx gpyrux CT^, 06pa30BaHHbix b conocTaBnaeMbix a3bmax no cxogHbiM cn0B006pa30BaTenbHbiM MogenaM (c a$$uKcaMu no-, Ha- -ch, 3a-, po-, na- se, za-). Ham conocTaBUTenbHbin a3biK0B0H MaTepuan cBugeTenbcTByeT o Tom, hto b nemcKoM u cnoBeHcKoM a3HKax HeKoTopbie napaMeTpbi gencTBua nacro Bbipa^arorca neKcunecKUMu ^neMeHTaMu KommcTa, Torga KaK b pyccKoM a3biKe nogo6Hbie acneKiyanbHbie xapaKTepucTUKH gencTBua gocTaronHo nerao Bbipa^aror caMu rnaronu.
CymecTBeHHbie pa3nuHHa Me^gy conocTaBnaeMbiMu a3bmaMu 6binu BbiaBneHbi b nocTpoeHHH HappaTHBHoro TeKcTa b nnaHe npomegmero BpeMeHH. npu 3tom nemcKo--cnoBeHcKaa acneKTyanbHaa u3ornocca 3gecb pacnagaeTca, TaK KaK cnoBeHcKun a3biK npu nocTpoeHHH n0BecTB0BaTenbH0r0 TeKcTa b nnaHe npomegmero BpeMeHH npoaBnaer 6onbme cxogcTB c pyccKHM a3bmoM, neM c nemcKHM: b oraunue ot nemcKoro a3bma, ucnonb3yeT gna co3gaHua HappamBHon ^nonKu u BBoga npaMon penu nepcoHa^en npeuMymecTBeHHo rnaronH CB. npu ^T0M cnoBeHcKun a3biK coxpaHaeT CB npu nepeBoge noBecTBoBaHua b $yH^uoHanbHbrä nnaH HacToamero ucropHHecKoro, a TaK^e b KoHTeKcT o6o6meHHon unu noBroparomenca cnryauuu, Torga KaK pyccKun a3HK npu TaKHx nepeBogax Tpe6yeT o6a3aTenbHon 3aMeHbi rnaronoB CB rnaronaMu HCB.
B Hamen cTaTbe 6onbmoe BHHMaHue 6bino ygeneHo H0BenmuM uccnegoBaHuaM KaTeropuu Buga b cnoBeHcKoM a3HKe - pa6oTaM A. ,^ep^aH^ h ee yneHHKa ,3,. KpBHHbi, KoTopbie cBugeTenbcTByroT o hobom ^Ta^e b cnaBaHcKon acneKTonoruu, cBa3aHH0M npe^ge Bcero c ucnonb30BaHueM MeTogoB u a3biK0B0r0 MaTepuana KopnycHon nuHrBucTUKH. ^aHHbie MeTogu no3BonaroT o6ieKTUBupoBaTb u yT0HHUTb BbiBogbi, cgenaHHbie Ha ocHoBe aHanu3a He6onbmoro a3biK0B0ro MaTepuana, a TaK^e u3ynuTb BnuaHue Ha ynoTpe6neHue BugoB oTgenbHbix acneKTyanbHo 3HanuMbix ^neMeHT0B K0HTeKcTa.
Hhtepatypa
Rosanna Benacchio, Malinka Pila, 2015: Bbipa^eHue Buga b KOHTeKCTax
HeOrpaHHHeHHOH KpaTHOCTU B CnOBeHCKOM a3biKe B COnOCTaBneHHH C pyCCKHM.
[Vyraženie vida v kontekstah neograničennoj kratnosti v slovenskom jazyke v sopostavlenii s russkim]. Verbal Aspect: Grammatical Meaning and Context Third Conference of the International Commission on Aspectology of the International Committee of Slavists III. Peg. P. EeHaKKbO. München - Berlin - Washington: Verlag Otto Sagner. 79-93. Aleksandra Derganc, 1998: Einige Unterschiede im Gebrauch des perfektiven bzw. des imperfektiven Praesens im Russischen und Slowenischen. In: Huber, D., Worbs, E. (Hrsg.): Ars transferendi. Sprache, Uebersetzung, Interkulturalitaet. Frankfurt am M. 55-63.
Aleksandra Derganc, 2003: Nekatere razlike v rabi dovršnega oz. nedovršnega vida v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 51. 67-79.
108
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 1, januar-marec
Aleksandra Derganc, 2010: Še nekatere razlike v rabi glagolskih vidov v ruščini in slovenščini. Slavistična revija 58/1. 2010. 73-80.
Aleksandra Derganc, 2014: Še o razliki med vzhodnim in zahodnim tipom delovanja glagolskega vida v slovanskih jezikih. Slavistična revija 62/4. 537-543.
Aleksandra Derganc, 2015: Diaroi geTepMHHHpoBaHHoro gBH^eHua 'iti' b cioBeHCKoM a3biKe. ÄcneKmycmbHax ceMaHmmecKan 30Ha: munono^ux cucmeM u ^eHapuu ^uaxpoHu^ecKo^o pa3eumux. Otb. peg. Mh^ch Knragîë. Khoto: yHHBepcHTeT Khoto CaHrë. 73-78.
[Aleksandra Derganc, 2015: Glagol determinirovannogo dviženija 'iti' v slovenskom jazyke. Aspektual 'naja semantiče-skaja zona: tipologija sistem i scenarii diahroni-českogo razvitija. Otv. red. Micusi Kitadzë. Kioto: Universitet Kioto Sangë. 73-78.]
Stephen Dickey, 2000: Parameters in Slavic Aspect. Stanford, California: Center for the Study of Language and Information.
Stephen Dickey, 2003: Verbal Aspect in Slovene. Slovenian from a typological perspective. Sprachtypologie und Universalienforschung = Language typology and Universals 56/3. 182-207.
François Esvan, 2015: Aspectual opposition in the different contexts of the historical present in Czech. Verbal Aspect: Grammatical Meaning and Context Third Conference of the International Commission on Aspectology of the International Committee of Slavists III. Peg. P. EeHaKKbo. München - Berlin - Washington: Verlag Otto Sagner.
Helmut Fasske, 1981: Grammatik der obersorbischen Schriftsprache der Gegenwart. Morfologie. Bautzen: Domowina - Verlag.
Janneke Kalsbeek, 1998: The Čakavian Dialect of Orbanici near Žminj in Istria. Amsterdam-Atlanta: Rodopi.
Alois Jedlicka, Bohuslav Havranek, 1960: Česka mluvnice. Praha: SPN.
Domen Krvina, 2015: Glagolski vid v sodobni slovenščini. Doktorska disertacija. Ljubljana: FF. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.
Domen Krvina, 2017: Glagolski vid pri izražanju zaporednosti dejanj v slovenščini. Glagolski vid v slovenščini in ruščini: kontrastivni in (zgodovinsko) primerjalni vidik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete.7-8.
Domen Krvina, 2018: Glagolski vid v sodobni slovenščini. 1, Besedotvorje in pomen. Ljubljana: Založba ZRC, ZRC SAZU.
Malinka Pila, 2013: La categoria dell ' aspetto verbale nel modo indicativo in russo e in sloveno: usi e significati a confronto. Padova: Universita degli Studi di Padova. Scuola di dottorato di ricerca in scienze linguistiche, filologiche e letterarie.
Anna Stunova, 1993: A contrastive study of Russian and Czech aspect: Invariance vs. discourse. Amsterdam.
Luboš Vesely, 2011: O vidu slovesa soustredit se. Prispevek k otazce jazykové sprav-nosti. Naše reč 94/3. 134-141.
AieKcaHgp B. Eoh^apko, 1971: Bud u epeMHpyccmeo eMœoMa. MocKBa: npocBe^eHne.
[Aleksandr V Bondarko, 1971: Vid i vremja russkogo glagola. Moskva: Prosveščenie.]
AieKcaHgp B. EoHgapKo, 2002: Teopux sHaueHux e cucmeMe $yH^uoHanbHoü ^paM-MamuKu. M.: ^3hkh ciaBaHCKon Kyibrypbi.
[Aleksandr V. Bondarko, 2002: Teorija značenija v sisteme funkcional'noj gramma-tiki. M.: Jazyki slavjanskoj kul'tury.]
Enern neTpyxHHa: HHTep^peTa^H» BHgoBtix pa3SHHHH Me^gy pyccKUM, HemcKHM H caoBemcKHM ¡BtiKaMH 33
A^eKcaHgp B. BOH^APKO, 2005: Hacroa^ee ucTopunecKoe rnaroraoB HecoBepmeHHoro u coBepmeHHoro BugoB b c^aBMHCKux a3biKax. Teopui MopfiomeuuecKux Kameeopuü u acneKmonosunecKue uccnedoeanun. M.: ^3hkh c^aBaHCKux Ky^biyp. 425-609. [Aleksandr V Bondarko, 2005: Nastojaščee istoričeskoe glagolov nesoveršennogo i soveršennogo vidov v slavjanskih jazykah. Teorija morfologičeskih kategorij i aspektologičeskie issledovanija. M.: Jazyki slavjanskih kul'tur. 425-609.] Ä^eKcaHgp B. Boh^apko, 2011: Kame^opu3a^ul e cucmeMe epaMMamuKu. M.: .33hkh
c^aBaHCKHx Ky^bTyp. [Aleksandr V. Bondarko, 2011: Kategorizacija v sisteme grammatiki. M.: Jazyki slavjanskih kul'tur.]
Bkktop B. BHHorPAgoB, 1972: PyccKuüi3UK. rpaMMammecmeynenue o cnoee. M.: Bbicmaa mKo^a.
[Viktor V. Vinogradov, 1972: Russkij jazyk. Grammatičeskoe učenie o slove. M.: Vysšaja škola.]
AneKcaHgpa flEPrAH^ 2014: DiarcrabHbin Bug b Hacroa^eM ucTopuHecKoM b c^oBeHcKoM
a3HKe. Scando-Slavica 60/2. 437-451. [Aleksandra Derganc, 2014: Glagol'nyj vid v nastojaščem istoričeskom v slovenskom
jazyke. Scando-Slavica 60/2. 437-451.] A^eKcaHgpa ,EPrAH^ 2015: K ynoTpeö^eHuro raaro^bHoro Buga b MHoroKpaTHoM / y3ya^bHoM 3HaneHuu b c^oBeHcKoM a3bme. Verbal Aspect: Grammatical Meaning and Context Third Conference of the International Commission on Aspectology of the International Committee of Slavists III. Peg. P. BeHaKKbo. München - Berlin -Washington: Verlag Otto Sagner. [Aleksandra Derganc, 2015: K upotrebleniju glagol'nogo vida v mnogokratnom / uzual'nom značenii v slovenskom jazyke. Verbal Aspect: Grammatical Meaning and Context Third Conference of the International Commission on Aspectology of the International Committee of Slavists III. Peg. P. BeHaKKbo. München - Berlin -Washington: Verlag Otto Sagner.] CBeTOMup Hbahheb, 1971: npoöneMu na acneKmyamocmma e cnaeincKume e3^u.
Co$na: H3gaTe^cTBo Ha Bt^rapcKaTa aHageMua Ha HayKHTe. [Svetomir Ivančev, 1971: Problemi na aspektualnostta v slavjanskite ezici. Sofija:
Izdatelstvo na Bälgarskata anademija na naukite.] ,oMeH Kpbhha, 2013: ynoTpeö^eHHe Buga raaro^a b 3HaHeHun noBTopaeMocTH h HacToa^ero ucTopunecKoro b pyccKoM u muckom a3bmax b cpaBHeHuu co c^oBeHcKHM. BcepoccuücKoe coee^anue cnaeucmoe, nocei^emoe 1150-nemum cnaeincmü nucbMennocmu u 110-nemuw nepeoeo Cbe.3Öa pyccKux cnaeucmoe. CöopnuK Mamepuaxoe. M: nPO 100 ME,HA. [Domen Krvina, 2013: Upotreblenie vida glagola v značenii povtorj aemosti i nastoj aščego istoričeskogo v russkom i pol'skom jazykah v sravnenii so slovenskim. Vserossijskoe soveščanie slavistov, posvjaščennoe 1150-letiju slavjanskoj pis'mennosti i 110-le-tiju pervogo S"ezda russkih slavistov. Sbornik materialov. M: PRO 100 MEDIA.] ,oMeH Kpbhha, 2016: CuHTaKcmecKHe KoHTeKcTbi, TpeöyromHe ynoTpeö^eHHa (npeuMy^ecTBeHHo) HCB: CB b oroBeHcKoM a3biKe. ,oK^ag na III Me^gyHapogHoM HayHHoM cHMno3uyMe «CMaemcKue i3biKu u Kynbmypu e coepeMeuuoM Mupe». M.:
Mry HMeHu M. B. HoMoHocoBa.
108
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 1, januar-marec
[Domen Krvina, 2016: Sintaksičeskie konteksty, trebujuščie upotreblenija (prei-muščestvenno) NSV : SV v slovenskom jazyke. Doklad na III Meždunarodnom naučnom simpoziume «Slavjanskie jazyki i kultury v sovremennom mire». M.: MGU imeni M. V. Lomonosova.] topu« C. Mactob, 1984: OnepKu no acneKmonoeuu. .HeHHHrpag: H3gaTenbcTBo
neHHHrpagcKoro yHuBepcuTeTa. [Jurij S. Maslov, 1984: Očerkipo aspektologii. Leningrad: Izdatel'stvo Leningradskogo universiteta.]
ropHH C. Mactob, 2004: M30paHHue mpydu: Acneumonosun. 06^ee 33biKo3HaHue.
M.: _33bIKH C^aBflHCKOH Kyjbrypbi. [Jurij S. Maslov, 2004: Izbrannye trudy: Aspektologija. Obščee jazykoznanie. M.:
Jazyki slavjanskoj kul'tury.] EjeHa B. nETPyxHHA, 2000 / 2012: AcneKmyanhHue Kameeopuu enasona e pyccKOM H3UKe e conocmaenenuu c nerncKUM, cnoea^KUM, nonhcKUM u öoneapcKUM x3biKOMU. M. : H3a-bo Mry BTopoe u3gaHue. M.: YPCC. [Elena V. Petrukhina, 2000 / 2012: Aspektual 'nye kategorii glagola v russkom jazyke v sopostavlenii s češskim, slovackim, pol'skim i bolgarskim jazykami. M.: Izd-vo MGU, 2000. Vtoroe izdanie. M.: URSS.] EjeHa B. nETPyxHHA, 2003: ^oMHHaHTHbie nepra pyccKon m3hkoboh KapTUHH Mupa (b cpaBHeHuu c nemcKon). PyccKoe cnoeo e Mupoeoü Kynhmype. XKompecc MAnPHH. n^eHapHbie 3acegaHua. CaHKT-neTep6ypr: H3a-bo Cn6-ro roc. yH-Ta. 426-433. [Elena V. Petrukhina, 2003: Dominantnye čerty russkoj jazykovoj kartiny mira (v sravnenii s češskoj). Russkoe slovo v mirovoj kulture. XKongress MAPRJaL. Plenarnye zasedanija. Sankt-Peterburg: Izd-vo SPb-go gos. un-ta. 426-433.] EjeHa B. nETPyxHHA, 2005: CooTHomeHue raaronbHbix u KoureKcTHbix cpegcTB B^ipa^eHHH acneKTya^bHon ceMamuKH b pyccKoM u nemcraoM a3biKax. npoöneMu ^yu^uouanhuou ^paMMamuKu. noneeue cmpyKmypw. CaHKT-neTep6ypr: HayKa. 219-232.
[Elena V. Petrukhina, 2005: Sootnošenie glagol'nyh i kontekstnyh sredstv vyraženija aspektual'noj semantiki v russkom i češskom jazykah. Problemy funkcional'noj grammatiki. Polevye struktury. Sankt-Peterburg: Nauka. 219-232.] EjeHa B. nETPyxHHA, 2009: 06'bacHHTeflbHaa Teopua cjaBaHcKoro rjjarojbHoro Buga.
BecmHUKMocmecmzoyuueepcumema. Cep.9. 0unonosun 5. 111-127. [Elena V. Petrukhina, 2009: Ob"jasnitel'naja teorija slavjanskogo glagol'nogo vida.
VestnikMoskovskogo universiteta. Ser.9. Filologija 5. 111-127.] EjeHa B. nETPyxHHA, 2013: Tunbi npo^ccHou ceMaHTuKH HecoBepmeHHoro Buga b pyccKoM u nemcKoM a3HKax. BecmHUK Mocmecmzo yuueepcumema. Ceprn 9. 0unonosun 4. 49-69.
[Elena V Petrukhina, 2013: Tipy processnoj semantiki nesoveršennogo vida v russkom i češskom jazykah. Vestnik Moskovskogo universiteta. Serija 9. Filologija 4. 49-69.] EjeHa B. nETPyxHHA, 2015. Bug b ipaMMaTunecKoM KoHTeKcre naccuBa (Ha MaTepuaje pyccKoro u nemcKoro 33hkob. Verbal Aspect: Grammatical Meaning and Context Third Conference of the International Commission on Aspectology ofthe International Committee of Slavists III. München - Berlin - Washington: Verlag Otto Sagner. 404-420.
Enern neTpyxHHa: HHTep^peTa^Ha BugoBtix pa3SHHUH Me^gy pyccKUM, nemcKUM h caoBeHCKUM a3tiKaMU 47
[Elena V. Petrukhina, 2015. Vid v grammatičeskom kontekste passiva (na materiale russkogo i češskogo jazykov. Verbal Aspect: Grammatical Meaning and Context Third Conference of the In-ternational Commission on Aspectology of the International Committee of Slavists III. München - Berlin - Washington: Verlag Otto Sagner. 404-420.] E^eHa B. nETpyxHHA, 2015: KaTeropua^bHaa BugoBaa ceMaHTUKa u cTpaTeruu ynoTpeö^eHua BugoB b pyccKOM u nemcKOM ®biKax. AcneKmyanbHan ceMaHmmecKan 30Ha: munono^un cucmeM u c^napuu ^uaxpoHu^ecKo^o pa3eumun. Peg. Mu^cu KuTag3e. Khoto: yHHBepcuTeT Khoto CaHre. 197-208. [Elena V. Petrukhina, 2015. Kategorial'naja vidovaja semantika i strategii upotreb-lenija vidov v russkom i češskom jazykah. Aspektual'naja semantičeskaja zona: tipologija sistem i scenarii duahroničeskogo razvitija. Red. Micusi Kitadze. Kioto: Universitet Kioto Sange. 197-208.] Pr, 1980: Pyccrnn ^paMMamuKa. T. 1. M.: HayKa. 1980. [RG, 1980: Russkajagrammatika. T. 1. M.: Nauka. 1980.]
O^bra C. htothhkoba, 1998: npoö^eMbi conocraBUTe^bHoro royneHHa c^aBMHcKoro Buga b guaxpoHuu. Tunono^un euöa. npoöneMU, noucKu, pemeHun. M.: ^3hkh pyccKOH Ky^bTypH. 364-370. [Ol'ga S. Plotnikova, 1998: Problemy sopostavitel'nogo izučenija slavjanskogo vida v diahronii. Tipologija vida. Problemy, poiski, rešenija. M.: Jazyki russkoj kul'tury. 364-370.]
O^bra C. n^oTHHKOBA, 2017: AKTyMbHbie npoö^eMbi conocTaBure^bHoro royneHHa raaro^bHoro Buga b c^OBeHcKOM u pyccKOM a3bmax. Glagolski vid v slovenščini in ruščini: kontrastivni in (zgodovinsko) primerjalni vidik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 18-19. [Ol'ga S. Plotnikova, 2017: Aktual'nye problemy sopostavitel'nogo izučenija gla-gol'nogo vida v slovenskom i russkom jazykah. Glagolski vid v slovenščini in ruščini: kontrastivni in (zgodovinsko) primerjalni vidik. Ljubljana: Znanstvena založba Filozofske fakultete. 18-19.] Teopun rf/yH^uoHcrnbHoü ^paMMamuKu (TOr), 1987: BBegeHue. Acneraya^bHocTb.
BpeMeHHaa fl0Kanu30BaHH0cTb. TaKcuc. Peg. A.B. EoHgapKO. .eHUHrpag: HayKa. [Teorija funkcional'nojgrammatiki (TFG), 1987: Vvedenie. Aspektual'nost'. Vremennaja
lokalizovannost'. Taksis. Red. A.V. Bondarko. Leningrad: Nauka.] Hflba E. fflaiyHOBcKUH, 2009: npoöneMbi pyccKo^o euöa. M.: ^3hku c^aB^HcKux Ky^bTyp.
[Il'ja B. Satunovskij, 2009: Problemy russkogo vida. M.: Jazyki slavjanskih kul'tur.] A^eKcaHgpa r. mhpokoba, 1998: Merogbi, npu^unbi u yc^OBna conocraBUTe^bHoro royneHHH rpaMMaTunecKoro cTpoa reHeTunecKH pogcTBeHHHx c^aB^HcKux 33HK0B. ConocmaeumenbHbie uccneöoeaHun ^paMMamuKu u neKcuKu pyccKo^o u sanadHocnaeMHcKux R3UKoe. Peg. A.r. fflupoKOBOH. M.: H3gareflbcTB0 Mry [Aleksandra G. Širokova, 1998: Metody, principy i uslovija sopostavitel'nogo izučenija grammatičeskogo stroja genetičeski rodstvennyh slavjanskih jazykov. Sopostavitel'nye issledovanija grammatiki i leksiki russkogo i zapadnoslavjanskih jazykov. Red. A.G. Širokovoj. M.: Izdatel'stvo MGU.]
108
Slavistična revija, letnik 67/2019, št. 1, januar-marec
PoMaH ^koecoh, 1985: H36pauubiepa6omu. M.: HayKa. [Roman Jakobson, 1985: Izbrannye raboty. M.: Nauka.]
HCTOHHHKH
Ivan Kraus, 1998. Ma rodina a jina zemetreseni. Praha: Academia. Nikolaj N. Nosov, 1965: Neznalek na Mesici (nepeBognnK M. Št'astna). B cera. Nikolaj N. Nosov, 1969: Neznalček na Luni (nepeBognnK A. Tkačeva). Ljubljana: Mladinska knjiga.
HnKonan H. Hocob, 1965: He3nauKa na B cera. Cimetu* coKpainciniii
SSJČ - Slovnik spisovneho jazyka českeho. D. 1-4. Praha, 1960-1971. SSČ - Slovnik spisovne češtiny. Praha, 2000.
Fran — Fran: slovarji Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. B ceTH.
Povzetek
Članek obravnava vprašanje glagolskega vida v slovanskih jezikih na podlagi ruskegega, češkega in slovenskega gradiva, pri čemer se upoštevajo tudi zadnje raziskave A. Derganc in D. Krvine. Razlike med sopostavljenimi jeziki, ki se kažejo pri rabi in skladenjski povezljivosti dovršnega in nedovršnega vida, so povezane z razhajanjem pri kategorialni semantiki vidov in organizaciji vidske opozicije, kar se kaže tudi v različni stopnji zaznamovanosti/ nezaznamovanosti obeh vidov.
Navedena izhodišča uporabljamo pri razlagi vidske podobnosti češčine in slovenščine, v katerih se dovršniki aktivno uporabljajo v historičnem sedanjiku, in pri označevanju ponavljajočega se dejanja. Na podlagi češkega in slovenskega gradiva skušamo pokazati, da je v češčini in slovenščini dovršni vid zaznamovan v manjši meri kot v ruščini. Po drugi strani slovenski in češki nedovršniki v različnih kontekstih, posebej v kontekstu uzualnega dejanja, nastopajo kot vidske oblike, ki aktualizirajo procesualnost in trajanje posameznega dejanja, kar v številnih primerih onemogoča, da bi jih uporabljali kot nezaznamovane oblike.
Nekatere vidske značilnosti dejanja, kot je označevanje meje, se v češčini in slovenščini s predponskimi dovršniki izražajo redkeje kot v ruščini. Zato se za označevanje meje uporabljajo druga leksikalna sredstva. Tako se v ruščini predpona no- uporablja za označevanje limitativnega pomena, ki se funkcijsko zbližuje z rezultativnimi vidskimi predponami, npr. Tli yxe nonuTarf? / no3aHHManca? / nonnaBan?, medtem ko v češčini in slovenščini predpon-ski glagoli s po- ponavadi ne poudarjajo izraziteje zaključka dejanja in se zato v podobnih kontekstih ne uporabljajo.
V ruščini se 'velika, polna mera dejanja ali doseženo stanje zadovoljitve' (saturativni pomen) izraža predvsem z glagoli z obrazili Ha- -ca, medtem ko se v slovenskem in češkem gradivu podobna semantika pogosto izkazuje z drugimi leksikalnimi sredstvi, ki poudarjajo navedeno mejo (npr. češ. dost, slvn. dosti, dovolj).
Jezikovno gradivo in ugotovitve, predstavljene v prispevku, potrjujejo izhodiščno predpostavko, da gramema dovršnik: nedovršnik v ruščini in češčini/slovenščini do določene mere delujeta različno.
Enern neTpyxHHa: HHTep^peTa^H» BHgoBtix pa3SHHHH Me^gy pyccKUM, HemcKHM H caoBemcKHM ¡BtiKaMH 33
V	ruščini je raba dovršnikov predvsem povezana z idejo časovne zamejitve dejanja (t. i. »predela« - meje), medtem ko se v češčini dovršnik povezuje z idejo celostnosti.
Bistvene razlike med obravnavanimi jeziki izpostavljamo na primeru pripovednega besedila v preteklosti. Zanimivo je, da analiza prevodnega gradiva kaže, da podobnosti med češčino in slovenščino glede vidske rabe včasih ne držijo, saj je pri pripovednem besedilu v preteklosti slovenščina bližja ruščini kot češčini.
V	prispevku posebej opozarjamo na najnovejše raziskave vidske rabe v slovenščini pri A. Derganc in D. Krvini, ki pričajo o novem obodobju v slovenski aspektologiji. V omenjenih študijah uporaba nove metodologije in korpusnega gradiva omogoča natančnejši vpogled v značilnosti obvezne in fakultativne rabe dovršnikov in nedovršnikov ter obenem jasneje izpostavlja aspektološke posebnosti slovenščine, ki izstopajo v primerjavi s češčino in ruščino.