AVSTR. KRŠIL TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE St. 46. V Ljubljani, dne 17. novembra 1916. BniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiB Izhaja vsak petek Uredništvo: Kopitarjeva nlloa 8 Naročnina znaša: celoletna . . K 4a— polnletna . . K 8*— četrtletna. . K 1*— Posamezna Storilka stane 10 vin. Leto IX. Listnica konzorcija „N. M.“ Od zdaj dalje bomo pošiljali naš Ust naročnikom po pošti vsaki teden. Naš list je pridobil zadnje čase več novih naročnikov. Ce se razvije močna agitacija zanj in pridobi primerno višje število naročnikov, ga bomo seveda tudi povečali. Vse naše naročnike in prijatelje opozarjamo, da se prične decembra novi letnik našega lista: v dvanajsto leto vstopamo. List se j© priljubi in udomačil. Ne mi, naši prijatelji pravijo, da bi ga bilo škoda in da bi nastala vrzel, če bi prenehal. Ozirajoč se na to, da je list potreben, ker smo si pridobili tudi novih, idealnih in spretnih požrtvovalnih sotrudnikov; smo rekli: list naj izhaja naprej in brani v prvi vrsti in pred vsem koristi slovenske kat. demokrat, delavske organizacije, za to je bil ustanovljen, a poleg j ega bodi zvesti čuvaj naših temeljnih katoliških načel krščanskei ljubezni, pravice in čednosti, kar je zdaj morebiti bolj kot kdajkoli prej potrebno, ker vojska je žal marsikomu naše načelne pojme zbledla; neizprosno bo pa tudi branil koristi našega malega in hrabrega naroda. To je naš, recimo, generalnoštabni načrt v kratkih potezah narisan. Držali se ga bomo pošteno 111 možato, a tudi neizprosno odločno. te bo potrebno, bomo odločno nastopili za združitev in žilavo organizacijo katoliško narodno demokratično mislečih Slovencev. Kdor more, naj pridobi našemu li-®tu mserate. Finančni minister našega konzorcija pravi, da inseratov ne more dobiti: delavske naše organizacije in Prijatelji lista: gonja po inseratih, kaj-ne, je odiozna, a potrebna. Vsakemu, ki nam kak inserat preskrbi, bomo odkrito hvaležni. . Bog daj obilo sreče naši sveti stva-ri’ nam pa poguma, neustrašenosti i t Piodrosti, da bo naš list v svojem dva naj ste m letu krepko izpolnjeval visoko svoje naloge. , J^u,^1>a|la> na praznik sv. Stanislava Kostka II. 1916. Skrb za želodec in državnopravne težave. Pogajanja z baronom Bečkom glede vodstva novega prehranitvenega urada so se ra zbila o b t e ž a v a Ji ustavnopravnega značaja. Bar. Beck je bil namreč te misli, da bi morala obsegati nova organijacija nele avstrijsko polovico, nego tudi čez njene meje in zaobseči Ogrsko! in Nemčijo, tako, da bit vsi zavezniki dobivali iste porcije. Organizacija naj bi bila za zvezne države enotno urejena in zato bi bilo nujno potrebno osrednje vodstvo za vse zvezne države. Preskrbovala bi civilno prebivalstvo in vojaštvo. Ker sei taka misel ni dala uresničiti iz političnih in ustavopravnih razlogov, se razpravlja zdaj v tej smeri, da se za prehrano ustvari posebno ministrstvo. O tem vprašanju beremo v »Frankfurter Zeitung« 11. nov.: »Utemeljevanje, s katerim je baron Beck odklonil vodstvo v prehranitvenem uradu, vpliva skoroda konsternirajoče. Ne moremo umeti, kako morejo v trenutku sedanjih in še bolj prihodnjih težav onemogočati enotno vodstvo podrejena vprašanja o kompetenci posameznih ministrskih uradov. »Arbeiter Zeitung«, ki žal edina odločilo in stvarno zastopa stališče javnosti, viharno zahteva, da se vpelje diktatorično pooblastilo za prehranitveni urad; najrajši bi videla na čelu — generala. List piše, da bi bilo pač najboljše poskrbljeno za prehrano, ako bi se postavil kak južnonemški general, ker je prc-hranitev enako skupna potreba kakor skupna obramba in ker bi se tem potom izognili nesoglasju med Ogrsko in Avstrijo.« Kako je z vprašanjem o prehranitvenem uradu, vemo od 14. t. m. iz cesarskega pisma ministrskemu predsedniku dr. Koerberju, da naj on uredi za čas vojske enoten urad, ki naj dobi vso potrebno moč za svoje ukrepe. Šestero osnovnih paragrafov tega novega urada je uradna »Wiener Zeitung« istega dne objavila. Urad bo neposredno odvisen od ministrskega predsednika dr. Koerberja, ki je tako edini od- govoren za poslovanje prehranitvenega urada. Tako je zdaj rešeno formalno vprašanje, kako bo' pa še stvarno — prehrana — to pa pokaže bodočnost. Žal samo, da ne moremo dobiti za celokupno monarhijo skupnega prehranitvenega urada, ker tudi nam bi teknile bele žemljice, kakor obiskovalcem kavarn v Budimpešti, smemo to vest verjeti čas-niškim poročilom zadnjih dni. — Kako odkrito in z mirno gotovosL-jo razlaga »Tagespost« 14. t. m.: »Vedno, odkar obstoja v Avstriji nemško-nacionalna stranka, je bila srčna želja njenih pristašev, da naj bi se Galicija izločila iz ozke zveze z Avstrijo in dobila svojo samostojnost. Bilo je pač u p r a vič e n o i n pravično, da se podeli največji krono'vi ni lastno z a k o n o d a j n o m o č , toda bolj p a j e živ a potreba avstrijskih Nemcev, da s e o p r o-s t e moreče slovanske večine v p a r 1 a m e n t u. Če se odstrani ga-liške, poljske in rusinske poslance popolnoma iz parlamenta ali se vsaj toliko zniža njihovo število, da preostane le mala delegacija, potem pade nemškim poslancem v roke večina v od ločitve n ih vprašanjih uprave, pravosodja in šolstva. Najmanj na ta tri polja se bo namreč raztezala avtonomija Galicije. Tako ne bodo mogli in ne bodo smeli gališki poslanci v parlamentu soodločati o teh vprašanjih. V kakršnikoli obliki naj se žei urede druge zadeve, to je gotovo in pribito, da ostane notranja uprava, pravo s o d s t v o in šolstvo pravi bistveni deilokrog bodoče ne m š k ei večine. iNavrh vsega pa še: Nemški državni jezik bo v bodoči nemški Avstriji naravno dobil svojo upravičeno veljavo. Dejstvo pa ostane pribito: Ideal vsem pravične velike Avstrije živi samo pri manjšini, posebno pri nas Slovencih. In še drugo: Za 1. 1867. je prišla 501etnica v spremembi osnovnega državnopravnega izakona. V Avstriji vlada torej 501etni razvojni zakon. Čez 5 0 let se morebiti le spomnijo, daje bila narodna avtonomija s pravično vzgojo manjšin — vendarle najpametnejša in najboljša, ter n a j p r a v i č n e j-š a i' a z r e š i t e v najtežjega problema cele monarhije. In tedaj šelei se morebiti spomnijo, da so tudi Slovenci bili najkrvavejše boje za ljubo svojo zemljo v Avstriji — pred 50. leti. Aprovizacija na Javorniku, Savi in Jesenicah. Povodom revizije izvedenih v skupinah J. S. Z. na Savi in na Javorniku poročata odbornika osrednjega odbora, ki sta izvedla revizijo: Aprovizacijo za tovarniško delavstvo ima v rokah tovarna. Ta preskrbuje z živili poleg delavcev tudi vdove bivših tovarniških delavcev, žene delavcev, ki so v vojni in upokojence. Za živila je še precej dobro preskrbljeno. Najbolj manjka masti. Moke dobi delavec na mesec 9 kg, oseba, ki ne dela 6 kg. Sladkorja dobe poleg mno- Skopuh. H. Conscience. Mladi kmet je dvignil glavo in jo neverjetno gledal; a ustnice so se mu smehljale. »Da, ljubi Bart,« je ponovilo dekle, »zdaj sem ravno tako revna, kakor ti!« »Revna, kakor jaz?« zakliče fant razposajeno vesel, »revna kakor moja mati in moja sestra? O Bog, kako sem srečen! Dobro, naj obdrže zlobni ljudje svoj denar, Cecilija; bogastvo tebi, Cecilija, bom sam preskrbel! Zaklade prijateljstva, naklonjenosti in ljubezni. Pridi, o pridi!« Segel je zopet dekletu v roko in jo hotel potegniti seboj, a žalostno mu je rekla: »Ne Bart, to-le ne more biti!« »A za Boga, zakaj li ne?« Rdečica sramu zalije dekletovo li- žine, ki gre delavcu na delavsko karto (D/4 kg) oni, ki delajo ponoči V« kg več. Masti se je dobilo na karte 120 gr tedensko na osebo, v zadnjem času pa samo polovico od tega, to je 60 gr. Otroci od 3. do 14. leta dobe polovico manj. Kave se dobi dosti. Pač pa žele delavci več žitne kave, ker je prava kava premočna in ker primanjkuje mleka- Glede masti je treba še pripomniti, da so se zadnji čas izdajale karte za mast prepozno, ko so bile že pretečene in masti ni billo mogoče več dobiti. Krompirja, poglavitnega delavskega živila, je dosedaj tudi zelo manjkalo. Družine, ki so ga naročile po 500 do 1000 kg, so ga dobile samo 25 kg. A obeta se, da se bo v tem oziru stvar izboljšala, ker je sedaj naročila tovarna 17 vagonov krompirja, od katerega so že prišli 4 vagoni in jeseniška občinska aprovizacija en vagon. Za konsum je nakazanega od glavarstva 8 vagonov. Te množine bi zadostovale, ker je pro-računjeno, da ako se ga računa pol: kg za osebo na dan skozi 8 mesecev, bi se ga porabilo 22 vagonov. Teh 22 vagonov bi potreboval sam konsum za svoje člane za dobo 8 mesecev. Poleg tovarniške delavske aprovi-zacije deluje od spomladi letos že gori omenjena jeseniška občinska aprovizacija, ki skrbi za one, ki ne delajo v tovarnah. Na čelu tej stojita trgovec Čufer in g. župnik. Tovarniško vodstvo se trudi, da bi preskrbelo delavstvo zadostno z živili, vendar obstoje napake, ki se morajo odpraviti. Glhvna napaka obstoji v tem, da se nahaja en sam ma-gacin, kjer sei dobi živež, in tu so samo tri prodajalke. Vsled tega morajo delavske žene čakati po več ur, da včasih morajo priti po več dni zaporedoma, predno dobe, kar žele kupiti. To napako je pa odpraviti prav lahko s tem, da se odpre veič magazinov ali nastavi več prodajalk. Za neoženjene delavce in ruske ujetnike obstoji delavska kuhinja. Kupljeno se zaračuna pri plači. Ko je govor o aprovizaciji, se ne sme pozabiti dveh konsumov: Prvega jeseniškega delavskega konsumnega ce; s pobešenim pogledom je vprašalo : »Ti li ni vdova zidarja Jana včeraj popoldne ničesar povedala?« »Kaj?« zakliče Bart, »govorila je torej resnico? Moja duša tega ni mogla umeti; nisem veroval.« »Kaj bi si ljudje mislili, Bart? Kaj ne, ti sam veš, da to ne gre?« »Ti, Cecilija, torej greš res v mesto in nas zapustiš? Nova žalost te bo morebiti čakala. Radi ljudi hočeš morebiti umreti žalosti in trpeti, da bo obolela moja mati?« Čakal je, da mu odgovori, a dekle, ki je strmelo na tla, je molčalo. Bart je na to nadaljeval: Čakal je, da bi mu dekle odgovorilo, a dekle je molčalo. Bart ji govori dalje: »O, Cecilija, pri nas ostani! Živela boš pri moji materi; čuvala te bo; spoštoval te bom in ljubil in častil kot društva in podružnice ljubljanskega socialno demokratičnega konsuma. Prvi ima sedaj že 490 članov (1500 družinskih članov). Med vojlsko se je zvišalo število članov čez 100. Plače in doklade. Plače so ravno take kakor so bile pred vojsko in se med vojsko še niso zvišale. Nižji delavci zaslužijo dnevno 2 K 80 v., druga vrsta 2 K 80 v. do 4 K, tretja 6 do 7 K, to so preddelavci. Sedaj imajo vojne doklade. Delavec, ki zasluži mesečno do 100 K, ima doklade 15 K, do 150 K 12 K in čez 150 kron pa 8 K doklade. Poleg vojnih doklad so še draginj-ske doklade, kar pride po par kronic na mesec, ki pa ni natančno urejeno. Z novembrom so stopile v veljavo doklade na otroke ali takozvane d r u-žinske doklade; te so sledeče: Delavec, ki zasluži mesečno do 150 K dobi za vsakega otroka 12 K, do 200 K 9 K, do 225 K 6 K, do 250 K pa 3 K. Plače in doklade ise izplačujejo delavcem za 14 dni nazaj. Kljub tem raznim dokladam se pa delavci le z največjo težavo bore proti sedanji draginji. Tudi niso zadovoljni z vsemi temi dokladami, ampak žele izboljšanje plač. Doklade so samo začasne in vodstvo tovarne si je pridržalo pravico, da jih zopet vzame, kadar se njemu poljubi. Tudi se utrgujejo za najmanjši pregrešek. Če to ni dovolj, se delavca še zapre. Delavstvo hoče temeljnega in stalnega izboljšanja plač. Kako živi delavstvo v Kropi. Marsikdo si misli, da se pri nas v Kropi razmere niso Bog ve kaj izpre-menile. Splošno je znano, da delavstvo še v mirnem času ni imello drugega cel teden, kakor koruzne žgance in močnik, ; le za nedeljo je bil kak košček mesa, in še ta ne pri vsaki družini. Trpljenje našega dela je tudi znano vsakemu, ki je le kdaj videl, kako se dela in kakšne delavnice da imamo. Delavnega časa pri nas ne poznamo. Zjutraj ko marši- mojega dobrega angela variha. Od ranega jutra do poznega večera bom delal; ničesar ne bo manjkalo, da bova srečna. Iznebila se boš tvoje žalosti; 1 močna postaneš in cvetela boš; naši . hiši boš prinesla blagoslov. Pridi, o pridi, postani sestra moje sestre in otrok moje matere!« S sklenjenimi rokami stoji pred njo proseč in pričakujoč, kaj mu bo odgovorila. Dekle se obotavlja. »O, Cecilija,« zakliče Bart, »govori! Pomisli, da je nekdo nad ljudmi v nebesih, ki ve, če se dela dobro ali slabo na zemlji.« Posebne vrste smeh se pojavlja na dekletovem obrazu; hitrejše diha in čuje, da ji bije glasnejše srce, kakor ti' • stemu, ki se bo za nekaj važnega od' < ločil. »Torej?« vpraša Bart. »Dobro,« mu odgovori Cecilija« »tvoja mati bodi v bodoče tudi moja- , kateri delavec še sanja v postelji, smo mi že premočeni od potu, ker moramo pri nas že trdo delati. V dokaz naj bo, da so možje pri 50. letih ob vse moči, in da nam po večini odpove desna roka, temu je gotovo vzrok prepih naših delavnic in pa »dobra« hrana. Ko se je pred leti ustanovila »Žebljarska zadruga« se je naš položaj v toliko iz-premenil, da vidimo vsaj, ko delamo štirinajst dni, zasluženi denar, da si kupujemo živila, kjer hočemo. Poprej si moral pri svojemu gospodarju vse kupovati, ali kakor pravimo pri nas »ven jemati«. To »j e m a n j e« je bilo silno drago. Cene živil so bile tako visoke, da delavcu za starost ni ostalo drugega kakor beraška palica, gospodu pa, pri katerem si delal in si »ven jemal«, pa da je postal milijonar. Taka je pot našega življenja. Kaj pa sedaj v vojnem času? Mi ne prosimo mesa, za nas mesnih dni še v mirnih Časih ni bilo, jajc, testenin itd., itd. Dajte nam zadosti koruzne moke, krompirja in zabele, mleka pa za naše male otroke. Kruha žri tako ne poznamo, kati zadnji čas smo bili brez koruzne moke. Krompir smo morali iskati od vasi do vasi, da smn za silo nasitili sebe in naše nedolžne otroke. Županu moramo priznati na tem mestu, da se veliko trudi in »puca« kljuke povsod, samo da bi nam izboljšal bedni naš položaj. Saj čuti sam kot oče, kako težko je gledati Sest lačnih otrok. Sedaj je dobila občina nekaj koruze, 28 kil na osebo, otroci do dveh let samo polovico'. A žalibog, da nismo bili vsi tako srečni. Ako nisi imel denarja, nisi bil deležen te sreče. Družina z osmimi člani je morala odšteti čez 100 kron. To je pa za revnega delavca veliko premoženje, ki ga ne zmore vsak in ki ga pri bornih naših Plačah nisi zmogel še v miru, kaj še v sedanji draginji. Tako je ostalo več družin brez koruze. Mast je tudi prišla potom zadruge, za vsako osebo 1 kilogram mesečno. Tudi cena je v sedanji draginji zmerna, čista mast 12 K. Špeh v kosih na 10 K. Pravijo, da bo zadruga doplačala kar je več plačala za njo. Mi Stanovati hočem pri nji, kakor da bi bila njen otrok.« Fant je veselo zakričal. Z rokami jei zakril oči, iz katerih so mu drle po licu solze veselja. Dekle ga je umelo in ga je pričelo tolažiti. »O,« ji je odgovoril in se smehljal v solzah, »veselje je lahko tudi bolestno! čutim, da ravno tako kot žalost lahko srce ubije in zmeša pamet! A zbral sem se. Cecilija, odidiva!« Odšla sta po drugi stezi. Bart se je Popolnoma izpremenil. Pokonci je nosil glavo, veselo je gledal okoli. Lica »o mu žarela, oči se mu lesketajo, živahno se mu kretajo roke in noge. Veselo in živahno govori; »Poglej, Cecilija, kako je življenje lepo! Kakor prej bom zopet pridno obdeloval polje in sekal bom butare; ti boš šivala, kot prej; Vana bo delala na dvorišču in opravljala kravo; naša blati bo pri tebi gospodarila. Kdor bo smo hvaležni vodstvu. Samo to prosimo, naj upošteva sledeče: Ker bo morala večina članov čakati štirinajst dni, da si jo' zasluži, dobiš jo namreč le za gotov denar, ker nam plačujete za nazaj, torej imate naš zaslužek prej v rokah kot mi. Ima pa tudi vsak član delež za 100 K. Nam pa ne zaupate kilogram masti, četudi se Vam ni bati, da bi Vas kdo za par kil masti oškodoval. Saj več družin že več tednov ni jedlo zabeljene jedi, tako da je delavstvo iu njih družine do mozga izžeto. Kaka bolezen in izčiščena bo v prvi vrsti Kropa bednih belih trpinov. Z veseljem smo pozdravili, kadar smo čitali, da se je ta ali ona tvrd,ka spomnila svojih uslužbencev, in da je naložila nekaj tisočakov za preskrbo svojih uslužbencev v starosti. Kaj ko bi naša zadruga tudi nam preskrbela kaj takega, bi ne bilo potrebno na starost poprijeti za beraško palico. Splošno bi pa tudi popolnoma nič ne škodilo, če bi se v Kropi plačei delavstvu nekoliko zvišale. V tej strašni draginji se morajo tudi plače prilagodovati razmeram. Večkrat smo brali, da železna industrija zdaj dela izvrstne kupčije, gotovo jih dela tudi Kropa; nekaj tega dobička naj bi bili delavci že tudi zdaj deležni. kaj zaslužil, vse se bo zbralo in prihranili bomo. Še eno kravo bomo kupili; več polja bomo najeli. In kdo ve, če ne bomo pozneje morali najeti še deklo. Kapeličen dvor bo še tako lep, Bog ga bo tako blagoslovil, da na grdi Samostanski dvor ne boš niti mislila.« »Bart, kako lepo govoriš,« je šepetalo deklei veselo presenečeno. »V nebesih na zemlji bomo živeli.« »Tako bo,« je nadaljeval veseli fant. »Z lepimi cvetlicami bom naš vrt nasadil; povsod bom obesil ptičje kletke! Vse naj prepeva, se raduje in veseli. Nove pesmi in bajke se hočem naučiti; večno bom plesal in skakal------- na kolenih »e bom zahvaljeval Bogu, ker je dopustil, da si prišla k nam. Ljuba Cecilija, kako lepo bo to življenje! Poglej, tam stoji moja mati z Vali o pri vodnjaku!« »Popustil je na to dekle in je tekel naprej, hitro kot ptica. A če je tudi z vso silo tekel, je le še zaklical čez polje: »Mati! Vana!« Mati se je začudena obrnila, ko je čula sinov glas in videla, kako da dirja. Ni imela časa, da bi bila kaj rekla, ker pridirjal je že ves upehan na dvorišče in klical: »Mati, ljuba mati; sestra Vana; ozdravel sem. Smejajti se, veseliti se: Cecilija je prišla! K nam bo prišla; ker izpodili so jo; ravno tako revna je, kot mi; njen stric jo je namreč razdedil. Pri nas bo stanovala; tvoj otrok bo, mati. Viš, tam je; oddaleč se ti že sme-ja. Nikar več ne joči: saj sem zopet močan in vesel.« Mati ga je veselo gledala. Bala se je že, da se mu blede, a kmalu je vedla, da je tako vesel; tudi Cecilija je že prihajala. i Hitro sta si stisnili roko in se objeli in poljubili, _ . (Dalje.) Glasovi časopisja. »Slovenec z dne 9. novembra 1916 piše: Na naslov Slovencev. »Tiroler Soldatenzeitung« in po nji »Grazer Tagbliatt« in »Tagespost« prinašajo na-. pad na Slovence in na »Slovenca« pod naslovom »Der slovvenische Irreden-tismus«.Na članek sam bomo poizkušali obširneje odgovoriti, ko bo izšel še napovedani drugi del. Poudarjamo samo: Junaštvo Slovencev je bilo že večkrat izpričano od vojnega vodstva. Vsi naši junaški slovenski polki so bili tekom vojske že večkrat izrecno in na prvem mestu pohvaljeni. Nihče ne more očitati Slovencem, da niso izpolnili na bojišču svoje dolžnosti do skupne domovine. Neomajana zvestoba Slovencev do cesarja in Avstrije do smrti. To so dejstva in ne besede, in ta dejstva so naš »slovenski irredentizem«. Delavsko gibanje od leta 1879. Komaj se je strah pred anarhizmom nekoliko polegel, pa so se socialni demokratje brž pokazali na dan. Pri nas je zdravnik židovskega rodu dr. Adler napel vse sile, da bi ustanovil enotno stranko. V rokah je imel dunajsko »Arbeiterzeitung«; v nji je vse potrebno pripravljal za skupen shod. Tudi drugi socialistiški listi so se prijeli te misli, in po Adlerjevi zaslugi se je sešel dne 30. in 31. grudna 1. 1888. in dne 1. prosinca 1. 1889. prvi shod avstrijske socialne demokracije. Shodu je predsedoval Popp, ki je naravnost izjavil, da je avstrijska socialna demokracija popolnoma razbita. Pri shodu so bili poleg Nemcev zastopani tudi Poljaki, Čehi in Slovenci (Zadnik). Izmed mest, kjer prebiva naš narod, so bila zastopana Ljubljana, Celovec, Maribor in Beljak. Sklenil se je skupni program popolnoma v Marxovem smislu na temelju zgodovinskega materializma, ki se bistveno nič ne loči od erfurškega. Dosegla se je edinost. Le Rissmann iz Gradca je nasprotoval, češ, da program ne govori, kakšna bo prihodnja družba. Možu se je že poznal vpliv anar-hiških idej. Pri shodih so priporočali strokovna društva, in Resel je tudi na-glašal, kako naj socialna demokracija agituje med kmeti. Značilne so te-le njegove besede: »Če rečem kmetu ali brezbrižniku takoj: Jaz hočem sociali-ško družbo, me ven vrže. Če mu pa pravim: Mi zahtevamo to in to, začne misliti in naposled pride na pot, po kateri hočemo hoditi.« Hainfeldski shod je rodil enotno avstrijsko socialno demokraško stranko. Ob tej priliki se je tudi sklenilo, da bodo odslej redno zborovali sociališki shodi. Stranka je imela tedaj 104 društva s 15.498 udi. Drugi shod j« bil dne 28. do 30. rožnika 1. 1891. na Dunaju. Agitacijo zanj je vodil zopet dr. Adler. Poziv k udeležbi so prinesli ti-le časopisi: Nemški »Arbeiterstimme« in »Volksfreund« v Brnu, »Arbeitervville« v Gradcu, »Arbeiterzeitung« in »Volkspresse« na Dunaju, »Freigeist« v Reichenburgu: slovanski »Heslo«, »Hlas lidu«, »Rovnost«, »SociaVny demokrat«, »Dčlnicke listy« (češki), »Robotnik«, »Prača« (poljski) in »Zora« iz Trsta (slovenski). Dr. Adler je zlasti zadnji list posebej omenjal, da »s posebnim zadovoljstvom povdarja, da izhaja tudi list v slovenskem jeziku.« Polit iški listi socialno-demokrati-škega mišljenja so šteli tedaj 55.750 naročnikov; društev je bilo 209 s 47.160 udi- Strokovnih listov je bilo že 13 s 33.000 naročniki, med tem, ko so ob Hainfeldskem shodu izhajali le trije s 6100 naročniki. Samo Čehi, ki so začetkom 1. 1889. imeli le en strokoven list s 600 naročniki, so si pridobili v tej kratki dobi 6 takih časnikov in zanje 11.400 naročnikov. Izdajali so tudi dva šaljiva lista. Leta 1890. se je pri pariškem soci-alistiškem shodu sklenilo, naj delavci po celem svetu praznujejo prvi dan velikega travna. Dunajski shod 1. 1891. je sprejel to misel, in tedaj se je pričelo tudi po naši! državi praznovanje tega socialno-demokratičnega praznika. V imenu slovenskih sodrugov je poročal Zadnik, ki je povdarjal, da je agitacija po naših krajih živela ob podpori stranke. Kljub nji je »Zora« izhajala le malo časa. Pri tem shodu se je jasno pokazalo, da se vse avstrijsko socialno-demokraško gibanje naslanja na Adlerjevo »Arbeiterzeitung«. Sklenilo se je snovati politiška društva za posamezne dežele, oziroma večje kraje. Vsa agitacija naj bi se skupljala v uredništvih strankarskih listov. So-drugi naj plačujejo tedenske doneske v agitacijske namene, ki naj se pošiljajo uredništvu socialistiškega lista v njihovem okraju. Polovico teh doneskov naj se v splošne strankarske namene izroča »Arbeiterzeitungi«, za češke so-druge pa »Revnosti«. Tretji shod je zboroval od 5. do 9. rožnika 1. 1892. zopet na Drmaju. Iznova se je govorilo o slovenskem listu. Graški Resel je povdarjal, da mnogo graških delavcev ne umeje nemškega jezika in bi bil zato nujno potreben slovenski list. Izdaja naj se v soglasju kranjskih in graških sodrugov. Glede na organizacijo so se določila le-ta načela: a) Noben sodrug ne sme pripadati nobeni grajanski politiški stranki. b) V posameznih krajih si izbei’o sodrugi in sodruginje zaupnike. Zaupniki enega okraja določijo zastopnike za deželno organizacijo. Ta si izbere agitacijski odbor in skrbi, da okrajne organizacije pošiljajo redne prispevke za agitacijo. c) Vsake dve leti ima stranka svoj shod. Vsak kraj, oziroma okraj določa zastopnike zanj. č) Shod voli 9 oseb v zastopstvo stranke in 5 v nadziralni odbor. d) Deželne organizacije, oziroma strankarski shodi določajo strankarske liste. Pokazalo se je pri tej priliki, da je nekaj socialnih demokratov nezadovoljno z dotedanjo taktiko. Zlasti Grosse, Dolejši in Neuman so se upirali, da bi se volil kak zastop stranke, in so se branili vsakega vodstva. Zastopali so tudi mnenje, da je politiška organizacija malo vredna in da je namesto nje potrebna načelna, revolucijska agitacija. Marx pravi, da se da rešiti socialno vprašanje samo nasilno. Vi ga hočete rešiti samo v državni zbornici, tako je zaklical Neuman in izjavil, da se »neoidvisni socialisti« ne bodo podvrgli vodstvu. Zanimiva je bila tudi razprava o religiji. Wutschel, ki je bil izvoljen v zastopstvo stranke, je dejal: »Stara stvar, o kateri se mnogo prepiramo, je izjava, da je religija zasebna stvar. S tem nastajajo socialno demokraške pokveke, ki hočejo sedaj družbo podreti in se eno uro pozneje udeleže verskega obreda. V 12. okraju je bil antisemitski shod; tu je pater Latschka zaklical navzočim sodrugom izzivaje: »Ali ste sovražniki religije?« Mnogi so odgovorili: Ne, a rekli naj bi bili, da so. Sodrugi so napravili napako, ker ne stoji v programu nič o brezverstvu. V možganih se mora razsvetliti. To se pa ne zgodi, če pravimo: Religija je za- sebna stvar. Poreče mi kdo: Č.e se iz-premene gospodarske razmere, pade religija. Drugi pravijo: Č.e tudi to sprejmemo v program, ne moremo braniti, da bi se sodrugi ne udeleževali verskih dejanj. Ta ugotvora pa ne veljata. Zato predlagam, naj se v programu namestu stavka: Izjava, da je religija zasebna stvar, sprejme: Namestilo vseh pozitivnih religij s splošno človeško religijo.« Adelhaida Dvofak je dejala o tem predmetu: »Z ozirom na vpraŠanie o religiji Vas moram opozarjati, da tičč žene agitatorskih sodrugov še prav često zelo (rloboko v verskih vražah. Te bi morali moški sodrugi raziasniti. Ge bi pa rekli., da socialna demokracija sovraži religijo, bi imeli še mnogo večji boj. Čudno je, da je mnogo žensk, ki so zveste sodružice, dobre socialne de-mokratice, pa popolnoma Še stoje v re-ligiii in pravijo: Svoje vere si ne damo vzeti. Te sodružnce se morajo pač razsvetliti. V programu je pa najbolje, če ostane: Religija nam je zasebna stvar. Wutschelov predlog se je zavrgel; brez dvojbe le iz taktiških razlogov. Četrti shod je bil dne 25. do 31. su-šca leta 1894. tudi na Dunaju. Sklicalo ga je prejšnje leto izvoljeno zastopstvo stranke, o katerem je bilo tedaj tehle 8 udov: dr. V. Adler, dr. V. Ellenbogen, R. Novsk, J. Popp, A. Pressel, J. Neumann, A. Schrammel in L. Wutschel. Kranjske socialne demokrate je zastopal A. Grablovic iz Ljubljane, tržaške slovenske sodruge pa L. Zadnik. Časopisje se je tako-le razširilo: Političnih listov v nemščini 19, izvodov 78.400, v češčini 8, izvodov pa 23.550; slovenski »Delavec« 1, izvodov 1000; strokovnih listov nemških 18, izvodov 48.280, čeških 11, izvodov 21.700. Vrh tega sta izhajala še dva češka šaljiva lista »Žumbera« in »Rašpele« in nemški »Gluhlichter«. Poljskih listov ni omenjenih v poročilu; samo v lvovskem židovskem narečju iz-hajočemu »Der Arbeiter« se je naklonila podpora. Laškega lista ni bilo nobenega; »Avanti« je izhajali' le malo časa, njegov naslednik »II proletario« pa še manj, ker je bilo izmed 8 številk 7 zaplenjenih. Med Slovenci se je takole oživljal socialno-demokraški organizacijski načrt, ki se je bil sklenil pri tretjem shodu stranke. Ustanovil se je »Delavec«, tiskal se v 1000 izvodih, a velik del se ga je dajalo zastonj. Pravovarstveno društvo za celo Kransjko je štelo 1100; politiš-ko društvo »Bodočnost« 46, železničarsko bralno društvo 150 udov. Vseh sodrugov na Kranjskem je bilo 1296. V Trstu je ustanovil Zadnik »Delavski list«, ki je pa izhajal le malo časa. Na Štajerskem je bila po večem socialno-demokraška organizacija v mariborskem agitacijskem okraju (za Maribor, Celje in Trbovlje), nekaj tudi v graškem in ljubenskem v Gradcu in v Ljubnem se je pridno razširjal »Delavec«. Na Koroškem so bili v beljaš-kem, velikovškem in prevaljskem organizacijskem okraju Slovenci v večjem številu med sodrugi. Shod je enoglasno sklenil, da naj se list »Delavec« od stranke denarno podpira. Peti shod je zboroval dne 5. do 11. malega travna 1. 1896. v Pragi. Sklenil je, da se shodi stranke sklicujejo vsako leto. Zastopstvo stranke se je povečalo na 16 oseb. Poleg njega se je določilo še tako imenovano splošno zastopstvo. V to naj spadajo izvrševalni odbori nemške, češke in poljske organizacije; zastopani naj bodo tudi laški in južnoslovanski sodrugi. Posebno se je priporočilo snovanje strokovnih društev. Od začetka meseca sušca 1. 1894. do konca svečana 1. 1896. se je nabralo za agitacijo 9657 gld. 92 kr. Na Kranjskem je bilo število so-cialno-demokraških organizacij ob času 5. shoda: Politično društvo »Bodočnost« 40 udov, društvo kranjskih tiskarjev 85 udov, splošno pravovarstveno društvo 1200 udov, strokovna društva: promet- nih služabnikov L 357, II. 125, pekov 40, kovinskih delavcev 56, mizarjev in tapetnikov 120, krojačev in krznarjev 27 udov. V Trstu je izhajal laški list »II la-voratore. V poljščini sta izhajala dva lista »Naprzod« in »Nowy Robotnik«. Že omenjeni židovski »Der Arbeiter* je izhajal v 600 izvodih. Šesti shod je imela socialno-demokraška stranka dne 25. do 31. sušca leta 1897. zopet na Dunaju pod vplivom volitev v državni zbor, katerih so se delavci v peti skupini prvič udelležili. Socialni demokratje so bili sila hudi proti krščanskim socialcem in so sklenili, da se izda posebna knjižica proti njim in proti duhovnikom, katerim sc je napovedal boj z vsemi sredstvi. Ne dvomimo, da je sad tega sklepa po Roku Drofeniku pod imenom »Božji namestniki v pravi podobi« predelani »Pfaffenspiegel«. Drofenikova knjiga je sicer zaplenjena, vendar se je v mnogih izvodih razširila med naše ljudstvo. Glavni organizacijski sklepi tega shoda so: Strankarski shod bodi vsake dve leti. Vsak volilni okraj ima pravico poslati dva zastopnika; če je več narodnosti organiziranih v njem, pa vsaka po dva. Med nemškimi narodostmi sta sc med tem zase laška in južnoslovanska (dne 27. in 28. vel. travna leta 1896. v Ljubljani). Zadnja tako-le: Sedež organizacije je Ljubljana. Okrajne organizacije ima te-le: a) za. ljubljanski okraj, b) za južno Štajersko v Celju, c) za litijski okraj v Zagorju in č) za Notranjsko v Idriji. Časopisa Sta izhajala 1. 1897. dva: »Delavec« po trikrat in »Svoboda« po enkrat na mesec; med volStvijo tudi »Zarja« v Ljubljani in »Luč« v Celju. »Delavec« in »Svoboda« sta se tiskala v 2000 izvodih. Brošuric jo dotedaj izdala socialnodemokraška stranka: Roka Drofenika po nemškem predelani: »Krilstus in socialna demokracija« in »Cerkvene pristojbine za Štajersko, Koroško in Kranjsko«, in E. Kristana: »Stari in novi kmečki prijatelji« in »Pozor! Socialni demokratje gredo« V poročilu beremo: »Ustanoviti se mislijoi Politiške organizacije y Novem mestu za Dolenj sko in v Trstu zn Primorsko. — V naj-novejšem času se je ukrenilo, da se ustanove nova, večinoma mešana strokovna društva, tako v Domžalah. Ra dečnh, na Jesenicah itd. Tudi v Istri se množi zanimanie za soeiallno demokra-eiio, in v kratkem času smemo nričn-kovati ustanovitve oreanizarii.« V snlnšne aodtnriisko namene sc ic nabralo od 5. do 6. shoda 30 467 Priznano nizko ceno! žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. § Vedno sveže blago! K I/Zl HM$a. najsigurnejša prilika zastedenje! Ljudsko Posojilnico reglsfrdvana gadruga % neomejeno zavezo v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 6 pritličje, i lastni hiši, nasproti hotela „Uniof za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi cela dežela Kranjska in jih obrestuje po brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti 4*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago. Načelstvo.