naročnina listu: = Cek» teto . . K 10 — Bid teta . .	5- -
Odrt leta . . _ 2-50 Mesedao . . „ P—
jlnnaf Avstrije: =
Celo leto . . K 15*—
Posamezne številke *	10 vinarjev. ::
Inserat! ali oznanila
se računijo po 12 vinarjev od 6 redne petitvrste : pri večkratnih oznanilih velik :::	popust.
„Straža“ izhaja v pos-deljek in petek popoldse
Rokopisi se ne vračajo.
KÄrÄfS j Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. ||
Uszoiki prelaz v naših rokah.
V Bukovini naš položaj trajno ugoden. — V Karpatih hudi boji. — Uszoški prelaz v naših rokah. — V zahodni Galiciji in na Ruskp-Poljskem radi snežnih metežev le artilerijski boji. — Podrobnosti o pomorski bitki pri Heigolandu. — Več angleških ladij poškodovanih. —
Naši obstreljujejo Lovčeo. — ^Na Dunaju preti ministrska kriza.
Ministrska kriza na Dunaju.
Dunaj, 28 decembra.
V javnost 'prihajata dve verziji. Ena pravi: Grof Stürgkh se maje; druga: Vitez Bilinski spravlja svoje kovčege.
Po naših informacijah, ki prihajajo iz dobro poučenega in zanesljivega vira, je časovno bila najprej Bilinskijeva kriza,, ki se je začela istočasno z Berchtoldovo demisijo. „Neue Freie Presse“ z dne 27. januarja pravi, da je Bilinski jev položaj postal nevzdržen, ko je prišel Burian za zunanjega ministra, kajti med obema še obstoja napetost iz časov, ko je v avstrijskem parlamentu pod vodstvom dr. Šušteršiča Slovanska Lfnija pokopala agrarno blanko za Bosno. Bilinski, ki je skraja bil za agrarno banko in ji tudi v parlamentu pridobil 5 glasov večine, jo je pozneje izvenparlamentarno sam pokopal. Nam se ne zdi verjetno, kar piše „Neue Freie Presse.“ Dejstvo o usodi agrarne banke in Bifljmskijevii krivdi je popolnoma resnično, toda Bilinski je politična narava, in ta ne pozna ne zamere, ne sovraštva, ne maščevanja, ako nova situacija zahteva, da se na vse tn pozabi.
Razlogi, da je omajano Bil in skije vo stališjče, so drugi in sicer dvojni: uprava Bosne in Hercegovine, v koje zgodovini ostane večne čase črno zabeležen u-mor prestolonaslednika Franc Ferdinanda, in drugi: solidarnost Bilinskega z zadnjimi političnimi načrti Berchtoldovimi.
Prijatelji Bilinskija bi radi, da bi Bilinski, ako že pade, padel na mehko., m to mislijo, da bi bilo zelo lepo, ako bi postal ministrski predsednik. Odtod poročila, da se maje „/stališče Stürgkh ovo.“ Povđar-jati je namreč treba, da je dosedaj Stiirgkhovo stališče na zgoraj - na spodaj: parlamenta iitak ni — popolnoma trdno, lahko rečemo,: zelo trdno.
V tez Bilinski, kot nenavadno spreten politik, je vpregel v svoj voz tudi dr. Weisskirchner j a in ž njim cel dunajski rotovž. Takoj pa moramo opomniti, da je ostala krščansko-soci al na stranka izrecno ob strani grofa Stiirgkha. Želja dr. Weisskirchner j a, da, bi postal zopet minister, je zsnana. Sploh je to nekaj čudnega: Kdor j e bil enkrat minister, postane kakor lev, ki je okusil človeško kri; neukrotljivo poželjenje ostane. Dunajski rotovž je* v smislu celega koncepta za boj proti Stiirgkhu izstrelil pretekle dni svoj prvi torpedo proti sedanji vladni ladji. Ta torpedo dokazuje, s kako detajlirauo in. modro premišljeno taktiko postopajo podmorski minerji. Izbrali so si Stürgklio-vo Ahilovo peto, aprovizaeijo Avstrije z živili. Dunajski „Bürgerklub“ je sklenil dne 26. .jan, sledečo resolucijo :
„Meščanski klub si ne more kaj, da bi ob tej priliki ne izrazil svojega obžalovanja, ker je vlada v aprovizacijskem vprašanju, posebno tudi glede preskrbe prebivalstva z žitom, moko in kruhom, deloma vsled zapoznelega, deloma vsled nedoslednega in slabotnega postopanja povzročila težave, katerim bi se sicer lahko izognila . . .“
Grof Stürgkh pa tudi ni od včeraj in je precizno še isti dan naredil protipotezo. Vse tri skupine gosposke zbornice po prišle k njemu in gr (A Stürgkh,
in minister Zenker sta razlagala, kaj je vlada že vse storila za aprovizaeijo.
Za Bilinskijevo mesto je najmočnejši kandiftat tržaški namestnik princ Hohenlohe; tudi „Neue Fr. Presse“ je prezentirala svojega kandidate, bivšega ministrskega predsednika Koerberja.
Kako se dvoboj Stürgkh—Bilinski konča, je nemogoče prerokovati. Dosedaj sedi Stürgkh brezdvom-no trdneje.
„Nur ruhig Blut, Antonio !“,
Dunaj. 28. januarja,
Vaš list'se je naj več pečal š politično platjo ve-levažnega vprašanja srednje-evropslce gospodarske skupnosti, o kateri se v Nemčiji v političnem časopisju, v revijah in mnogoštevilnih brošurah zelo veliko razpravlja. Izvajanja vašega lista so se povsod upoštevala., pri ljudstvu in pri vladi, a tudi to vam lahko izdani, da so bila dobro znana tudi v nemškonacio-nalnem političnem taboru ter mu služila tudi kot predmet za inkriminacije pri vladi. Toda zadnji čas je to vprašanje v odločilnih nemškonaeioualnih krogih stopilo v ozadje. Zakaj?
Nemškonacionalna stranka je poslala pred No- -vim letom v Nemčijo svoje zastopnike, da se informirajo, kaka je v nemških odločilnih krogih mnenje o vprašanju skupnosti z Avstrijo. Dobili so odgovor, vsled katerega vam ravno kličem: Nur ruling Blut, Antonio! Ni. se nam treba razburjati! Nemški cesar izrecno stoji na stališču, da je močna in vsem nar o d most i m p. r. m v i čj n a A v s t»r T j *a ideal nemške politike, kjer samo taka Avstrija omogočuje Nemčiji imperialistično politiko preko Balkana v Ma-
V treh urah dospemo do vasi Tjurada, kjer smo se nastanili. To je bilo 13. avgusta. Ljudje so bili z nami dobri in mi Slovenci smo se lahko pomenkovali z njimi. Tukaj sem pa tudi prvič videl gališkega juda in njegovo dobrosrčnost do vsakega, ki mu pokaže denar.
(Dalje prih.)
Slovo od svoje žene.
V spomin vrlemu možu.
„Brzojav“ je kratka beseda, a velikega pomena. Reiikokedaj prinese veselo novico, posebno v sedanjem vojnem času. Tako je prišel za časa vojne brzojav v? Cirkovce (pri Pragarsbam) že tretjokrat bi sicer nam je prvikrat naznanjal smrt našega vaščana •Ihneza Napast, ki je vsled bolezni, katere se je nalezel na bojišču, v bolnišnici v Krakovu umrl, kakor že smo svoječasno poročali. Drugokrat nam prinese glas, da je sin tukajšnjega vaščana Martina Faj v-sled dobljenih ran na bojišču umrl (v bolnišnici na Dunaju. In dne 15. januarja nam naznanja brzojav, da je nam nad vse priljubljeni vaščan Janez Kaiser umrl v bolnišnici v Poli.
Ob splošni mobilizaciji je bil poklican tudi nag Kaiser, dasiravno že star 42 let, branit svojo domovino. Ob slovesu je rekel: ,„Z* Bogom, ljuba žena, z Bogom, nedolžni otročiči, z Bogom, vsi dragi mi sosedje in vaščani! Ako Bog da, bomo se še videli!“ Ali žulibog, njegove želje se niso izpolnile. Prideljon je bil črnovojniškemu pešpolku štev. 26 v Poli, odkoder je večkrat pisal, da mu ne gre preslabo, samo po domačih se mu toži. Za praznike je pisal: „Ako mi še niste nič poslali, mi id treba nič pošiljat, ker se ne počutim dobro.“ Dne 4. januarja je pisal: „Ljuba žena, ko boš Ti to dopisnico prejela, bom jaz že ležal v bolnišnici.“
LISTEK.
Moji doživljaji v vojski.
•Iz dnevnika četovodje Franca Strmšek iz Konjic.
Lepo je bilo na začasnem dopustu ob času žetve doma skozi tri tedne. A že prvo nedeljo smo zvedeli žalostno vest o umoru prestolonaslednika Franca, Ferdinanda in takoj smo slutili, posebno mi vojaki, da to ne prinese nič dobrega. Tležko je bilo slovo od doma dne 18. julija; nič kaj vesel nisem dospel k svojemu bataljonu v Komin... Prihodnje dni so bile težavne vojaške vaje.
Due 26. julija, bila je nedelja, pa zapoje po noči tromba in glasi se povelje: „Vse pod orožje, k zastavi ! “
D poldne smo bili že vsi preoblečeni in pripravljeni1 ha odhod. Se smo zadnjikrat pogledali no mestu Komin in zapeli po ulicah odhodnico-žalostinko. O polnoči smo pa tiho, a krepko, stopali ha postajo ter zasedli kupeje. Vlak nas popelje preti Trstu. V Trstu nas počaka na postaji godba regimenta 27. ter nas spremlja po tržaških ulicah do velike Išole pri Sv. 'Jakobu. Tukaj .smo se nastanili. Imeli smo parkrat na Bazovici vojnostrelne vaje. V Trstu smo uživali lep razgled na morje., kjer sd. prihajali* in odhajali velikanski parniki. V Trstu smo čakali 8 dni.
Za 9. avgusta je bil določen odhod. Prav res. razjokal sem se, ko so na predvečer vsi najboljši hornisti zatrobili uro počitka ali „retre“, ki je bila zadnja za marsikaterega. Moj Bog, tako mili in pretresajoči glas!
Zjutraj smo pobrali svoje reči in šli na vel k: dvor, kjer nas je čakala godba 97. pešpolka. Slišijo*
se rezka povelja in naš lovski bataljon št. 20 stoji na. cesti, proti južnemu kolodvoru.
Godba zajigra, konji zarezgetajo in mi odmar-širamo zroč mrko vsak pred se, jaz sem stopal poleg četovodje Mara On molči in jaz tudi.
Na postaji sliš mo povelje k molitvi in sedaj — slovo. Oh, žalostno jè bilo gledati slovo mož in žen. ki so bili tam doma. Se mi' aktivni in tuji vojaki smo gledali solznih oči, če tudi nismo imeli znanih in ljubečih ljudi, da bi jim podali roke.
Zopet povelje in zasedemo tovorne vagone. Tisoče oken je bilo odprtih, skozi katera so nam mahali beli robci in tudi iz čolnov so nam dobri ljudje z mahanjem pošiljali zadnji pozdrav.
Vlak pridrdra proti poldnevu v belo Ljubljano. Tu se ustavimo in dobimo menažo, ki pa ni nič kaj teknila. Zapustivši prijazne Kranjce, pridrdramo zvečer že v noči v Celje. Celjani so nas viharno pozdravljali. ko se je vlak ustavil. Dobrote Celjanov ne morem popisati. 'Pišoče in tisoče cigaret so razdelile dobre (.«liske gospe in gospodične med nas. Gospodje pa so nanosili cele zaboje piva v vagone. Krog* 12. ure se premakne vlak: viharnih ovacij ni konca ne kraja. Z eno besedo : tako lepo nismo bili na. nobeni postaji sprejeti1 kakor v Celju.
Kmalu zdrknemo tudi skozi naše Poljčane. Nadejal sem se, da bodem videl kako znano osebo, a varal me je up. Vlak je tudi silno malo obstal. Z žalostnim srcem sem se spravil v kot vagona ter skušal zaspati, kar se mi je polagoma tudi posrečilo. Zbudil sem se še-b> na Ogrskem. Gladke vožnje po ogrskih planjavah, ob Blatnem jezeru in naprej; mr bom popisoval. samo to omenim, da so nam tudi Ogni bili zelo dobri,
V štirih dneh se pripeljemo do neke postaje: bilo je že v Galiciji. Tu izstopimo, pričnemo marširati.
lo iAzijo. Mislim, da je v pomirjanje slovenske javnosti, ajko se to odkrito pove, kar je iitaik že znano v vseh nekoliko boljše informiranih polit čnih krogih.
Dunajska „Information“, koja poročila o vladni zunanji, vladni notranji in vatikanski politiki so vsega u važevan j a vredna, ako so redakcionelna, je prej zagovarjala skupnost z Nemčijo popolnoma v smislu nemškonacionalne politike.. Sedaj je bil naš prestolonaslednik nadvojvoda Karl Frane Jožef v nemškem taboru in -Information“ prinaša redakcioneljen članek, ki vzbuja v političnih krogih veliko pozornost! Najprej omenja obisk in naglasa, prisrčnost odnoša-jev med obema državama in prijateljskima, dinastijama. Potem pa piše:
„Vojska je potrdila dogmo, da ostaneta Avstroilgrška in Nemčija za vedno druga na drugo navezani. S pop o Ino, n e o ut e j eno s u v e r epiteto mora skrbeti vsaka izmed obeli držav, da se na znotraj sama krepi in o j a e u j e, kajti moč in jakost je edin pogoj, da se dviga upliv in vrednost našega zavezniškega razmerja. Zraven se lahko zasledujejo skupni interesu
Vedno je spadalo k najvišjim maksimum nemško državne politike, da. ni nikoli in na noben način hotela uplivati na notranje politane probleme naše monarhije. Nemčija izhaja s povsem pravilnega, stališča, da njeni lastni interesi ne morejo najti varneje in zanesljiveje zaščite, nego v mogoč n i, notranje utrjeni Avstro- Dl grški! Odgovarjalo je tudi vsikdar zdravim realno-političnim nazorom merodajnih krogov nemške države, da se narodnostna in druga strankarska vprašanja monarhije morajo odtezati vsakemu vnanjemu uplivu.
Tega principa se je in se drži Nemčija neomajno., Nemčija motri in ocenjuje monarhijo z nje mno-goličnim narodnostnim konglomeratom kot enotno celoto. Nikdar n i' p o z a bi 5j 3 a 1 a, k o ! i k e velike zasluge za trdjiost in bogastvo monarhije je p r i p o z n a-t i vsaki posamični narodnosti, tudi slovanski! V Nemčiji se nijso nikdar odtezali izpoznanju,, da bi enostranska, malenkostna politika ne bila nikdar na kori sili nase monarhije, da, so marveč direktive za notranjo politiko Avstro-Ogrske ostro začrtane po zgodovini in po etnografiftnih dejstvih.
Sedanje respektiranje popolne suverenitete vsakega kompasciscenta na poljih notranjih vprašanj je v najvažnejšo oporo trajnega neporušnega sporazum-Ijenja.“
Iz teh besedi se spozna duh Franc Ferdinanda, s katerim je cesarja Viljema vezala tudi1 vez enakega naziranja, in o našem prestolonasledniku gre glas,
Ta nesrečna dopisnica je rabila, kakor še res menda nobena iz Pole celih devet dni. Ko prejme 13. januarja žena to dopisnico, poda se tajkoj na okrajno glavarstvo, izprosit si dovoljenja, da sme v Polo, ker v sedanjem času mora vsak, kdor hoče v Polo, imeti dovoljenja trdnjavskega poveljnikja in pa okrajnega glavarstva. Res dobi žena drugi dan obvestilo, da ji je dovoljen vstop v Polo za 48 ur.. Vesela se poda že dne 14. januarja zvečer z bratom na daljno pot, misleč si: bom že videla svojega ljubega moža, bom še govorila ž njim ter mu stisnila desnico. A človek obrača, Bog pa obrne.
Ko je tako drdrala mimo Ljubljane, se je isti čas poslavljali njen mož iz tega sveta. Kdo si more predstavljati žalost, ko zadoni ubogi ženi glas na liho: „Vaš mož Kaiser je že mrtev.“ Poskrbela sta potem z bratom, da se prepelje truplo ljubega moža na domače pokopališče Jv Cirkovce.
Rajni Kaiser je bil mož poštenjak, krščanski o-če, miren vaščan ter nad vse dober sosed. Bil je tudi več let občinski odbornik in načelnik požarnega društva. On ni poznal prepira in sovraštva. Zapušča težko obolelo ženo ter tri male otročiče, katerih e-nega še nišo videle njegove oči.
Kako priljubljen je bil dragi-ranjki, je pokazal njegov pogreb, katerega se je udeležilo na stotine ljudi, kakor tudi udje občinskega odbora, požarne bramile iz Cirkovc, Sikol in iz Ptuja, nadalje učiteljstvo, orožništvo, udje Posojilnice in veliko drugih. (Ob grobu je imel g. župnik poslovilen gövor, tako da so o-koli stoječim stopile solze v oči. Rekel je med drugim : „Edini ta je bil, ki je prišel, ko je odhajal iz Cirkovc, k meni ter je rekel:	„Od gospoda župnika
se moram tudi posloviti.“ In res, žalibog sva se poslovila za večno. Bog daj njegovi duši večni mir in pokoj, večna luč mu naj sveti, ,v miru naj počiva ter sveti raj uživa. Amen.“
Posebna zahvala gre našemu rojaku Juriju Klasinc, po domače Marčjekovemu Juriju, c. kr. finančnemu nadpaeniku v Poli. Brez njega bi nam še skora.j ne bilo mogoče doseči, da se je truplo dragega Kaiserja prepeljali na domačo pokopališče. Bog plati! Svetila rajnemu večna luč!
da je njegov ideal, postati že kot prestolonaslednik vsem avstrijskim narodom to, kar jim je- bil Franc i erdinand.
Boj pri Helgoiandu.
<) podrobnosti bitke pri HelgPiandu Še sedaj ni prave jasnost, Uradna poročila angleške in nemške admiralitete o bitki se ne strinjajo., Nemci trde o, da so Angleži izgubili oklopno križarko in dva>ruš.loa torpedov. Angleži pa to odločno zanikajo. Dunajsko nemško veleposlaništvo poroča v nasprotju z angleško trditvijo o pomorski luki v Severnem morju sledeče: Anglija je 22. t. m. izgubila eno oklopno križarko in dva rušilca. Angleška fiatila je prekinila boj. Trditve, da so se nemške križarke umaknile, so napačne. Nemško brodovje je izgubilo edinole oklopno križarko „Blücher“.
Iz Berolina se še o pomorski bitki poroča': Nasproti poročilu angleške admiralitete. o bitki v Severnem morju, v katerem pravi, da se ni nobena angleška, ladja potopila, je treba po informacijah na dobro podučenih mestih poudarjati, da se je ena angleška bojna- ladja potopila. Potopila jo je neka nemška tor-pedovka. Križarka je bila od nemškega artilerijskega ognja že močno poškodovana in je ležala na strani, ko sta jo zadela dva torpedna Strela. Uničenje angleško bojne križarke so na nemški strani neoporečno u-gotovile ne le nemške vojne ladje in torpedovfce, ki jo je torpedirala, temveč tudi neki nemški zrakoplov, ki se je nahajal blizu bojišča. Tudi bodemo še mogli dokazati, da sta uničena še dva torpedna rušilca. Glede poškodb, ki so jili uirpe e ostalo angleške ladje, je gotovo, da so na nemški strani, zlasti pa iz zrakoplovov. opažali znatne poškodbe: podrli so se jambori, razbiti so bili dimniki, tako, da je sigurno sklepati, da je utrpel sovražnik še n ad ali ne poškodbe in izgubil tudi ljudi.
Berolinskemu listu „Tossiscile Zeitung“ se poroča preko Amsterdama:
Dreadnought] proti Dreadnoughtom.
Po poročilih lista „Daily 'Mail“ so bile vse nemške ladje, izvzemši križarke „Blücher“, katere so se udeležile boja v Severnem morju, navzoče tudi pri obstreljevanju angleškega mesta Seiajrborough. Na mesto „Blücher j a“ je bila tedaj križarka „Von der Thann“ uvrščena med nemško brodovje. Križarka .Ahn der Thann“ pa se pomorske bitke zadnjo nedeljo v Severnem morju ni udeležila. Prvokrat v sedanji svetovni borbi so se borili d r e a d n o u g h t i p roti d r e a d n o u g k t o m. Nemške križarke so plule z veliko brzino pred angleškimi. Vozile so na uro 25 morskih milj. 25.8 morskih milj je največja brzina, ki jo dosežejo nemški dreadnought! in vsak admiral si še nekaj mogoče brzine prihrani za skrajne slučaje ali za največjo silo. Poveljnik nemškega bro-dovja je bil najbrž admiral Hipper, Čegar admiralska zastava je plapolala na, ladji „SeydJitz.“ Padje so bilo popolnoma pripravljene za boj. Nenadoma se je iz megle pojavil obris velike angleške bojne ladje „Lyon.“ Tej je sledila še večja „Tiger“, popolnoma nova bojna ladja. Za njima so plule .„Princess. Royal“ in „New Zealand.“ Konec angleške bojne črte je tvorila ladja „Indomitable.“ Na angleški strani se je ladjam takoj dalo povelje, da morajo pluti s polnim parom. Ladje so se popolnoma pripravile za boj. Angleške bojne ladje so plule na to v hitrosti 28 vozlov, to je najv-ečja brzina, ki se sploh da na morju doseči. Angleži so torej pluli za 3 milje hitreje kot Nemci. Tako je bilo nemškim ladjam nemogoče, se izogniti bitki. Angleški topovi so prvi začeli streljati na nemško križarko „Blücher“, ki je kot najbolj počasna ladja vozila za drugimi nemškimi ladjami. Tudi one angleške ladje, ki so vozile v ozadju, so streljale na „Blücherja.“ Nemška bojna ladja je bila tako središče morilnega sovražnega ognja. Razdalja med angleškimi in nemškimi ladjami je bila vsled brzine Angležev, vedno manjša. Krogle iz „Blücher j e vih" topov so sicer poškodovale nezavarovane dele angleških ladij, a močne oklopne dele ladij niso mogle prebiti. „Blücher“ je bil ves obsut s sovražnimi kroglami. A ko je naboj angleškega 34 cm topa padel na „Blücherja“, je bila eksplozija tako močna, kot bi izbruhnil vulkan. Domneva se, da je „IBlücher“, ko so angleške ladje z vso silo njega obstreljevale, daleč zaostal za drugimi nemškimi ladjami in se tajko najbolj izpostavil kroglam angleških ladij, dokler se ni potopil.
Angleške ladje so se vrnile.
Angleška admiraliteta uradno poroča: Vse angleške bojne ladje, ki so se v nedeljo, dne 24. januarja, udeležile pomorske bitke, so se vrnile. Križarka „Lyon“ in torpedni rušilec „Meteor“ sta poškodovana. Skoda pa se kmalu zopet lahko popravi. Izgube Angležev pri tej bitki znašajo 23 mrtvih, in 29 ranjenih.
Očividec pripoveduje.
Amsterdam, 26. januarja.
List „Tijd“ priobčuje poročilo kap'tana ribiškega parnika „Mimi“, ki se je v nedeljo dne 26. januarja öb času bitke nahajal na morju ravno v sredini med obema sovražnima brodovjema. Kapitan pripoveduje: Mi smo pluli proti domu in smo se nahajali nekako zahodno-severo-zahodno od Helgólanda, ko smo na enkrat v daljavi opazTi dim, ki se je naglo bližal. Takoj smo videli, da so bojne ladje in torpedni čolni. Predno smo še mogli spoznati, kateri narodnosti prir
padajo ladje, so že padli posamezni streli, katerim so takoj sledile salve. Gromenje topov je bilo tako silno;
;;a se „e zrak tresel. Ladje so bde večkrat med bojem tako zakrite v goste megle topovskega dima, da nismo videli druga kot visoke stolpe črnih sajastih oblakov. Naša ladjica je z vso brzino plula dalje*, da bi ušla iz bojnega vodovja. Kanonada, ki nam ni obljubljala kaj dobrega? pa se nam je vedno bolj bližala. Konečno smo bili skoro popolnoma obkoljeni od angleških torpednih čolnov. Čolni so švigali mimo nas in so silovito streljali na nemške ladje. Krogle ladij, ki so bile zelo oddaljene od nas, so eksplod rale v bližini naše ladjic,e. Ko je veter pregnal oblake dima, smo opazili, kako je neka velika bojna, ladja gorela. Druga, enako velika, je bila obkoljena od torpednih čolnov in je imela že veliko luknjo. Na to ladjo so sovražniki osredotočili svoje strele. Kakor stolp visoki valovi so buknili ob strani ladje v zrak. Opazovali smo tudi, kako so pri streljanju sikali ognjeni jeziki iz topovskih cevi. Veseli smo bili, ko je, konečno bila razdalja med našo ladjico in bojujočimi se ladjami vedno večin.
Kapitan „Bifidiei*jaw rešen.
London, 27. januarja.
List „Daily Mail“ poroča, da se kapitan potopljene nemške križarke „Blücher nahaja med rešenci.
Ruska duma za mir.
Petrograd, 26. januarja,.;
V proračunski komisiji državne dume je zahteval poslanec Kowalewski pojasnila glede ruskih o'd-nošajev do Italije, Rumunije, Bolgarije in Švedske, glede vprašata j a morskih ožin in perečih vprašanj Palestine, Perzije in Afganistana. Važno je tudi vedeti, če je vlada pripravljena, da sliši mnenje zakonodajnih zborov in organov javnega mnenja, predno bi izdelala pogoje za mir. Kajti velika vrsta vprašanj se zamor« stvarno razrešiti z izkušenimi ljudmi, kakor so Člani dume.
Zunanji minister Sazonov je. odgovoril na vsa vprašanja zadovoljivo in je izjavil, da bo prosil carja za dovoljenje, da bo podal lahko v plenarni seji-dumo razne podrobne izjave. Odgovarjajoč na vprašanje nekega drugega poslanca,je minister Sazonov konstatirah da nosi Anglija veliko težje breme, kot' se domneva.
Na vprašanje poslancu Kilokova, če ne obstoja morda nevarnost, da bi bil sklenjen prezgodnji mir, je odgovoril zunanji minister Sazonov z izjava, eterbu ostala vlada duhu carskega manifesta zvesta in bo postopala sporazumno s Svojimi zavezniki.
Sazonov odgovor je tako medel, da je čisto o-pravičeno splošno domnevanje, da je Kilokovo in Ko-walewskijevo vprašanje izraè splošne želje- v Rusiji -• po miru. V trenotku Sazonov seveda ni mogel drugače odgovoriti, nego je odgovoril.
V Rimu se bo sklepal mir.
Iz dogodkov v nizozemski državni zbornici bi se dalo sklepati, da se bodo mirovna pogajanja vršila v Rimu. V proračunski seji je natmree nizozemski zunanji minister pristal naj to, da se s posebnim ozirom na sklepanje miru ustanovi posebno, poslanstvo pri Vatikanu, ker zahtevajo nizozemski interesi, da je Nizozemska zastopana pri mirovnih- pogajanjih, ki se bodo morebiti /vršila v Rimu. Nekaj poslancev pa dvomi, da bi bil Rim pripraven za pogajanja, drugi so priporočali ustanovitev int e rpatal amen tar n e zveze z uradnim značajem, Ki bi imela razpravljati o sredstvih za mir. Nekaj poslancev je opozarjalo na neprijazen ton, v katerem francoski listi še vedno govore o Nizozemski.
Italija in Rumimi j a.
Za italijanske vojaške zrakoplove.
Rim, 27. januarja.
„Gazetta Officiale“ objavlja kraljev, dekret s 7. t. m., ki nakazuje 16% milijona lir vojaškim zrakoplovom. Zrakoplovstvu armade odpade 11%, mornarici pa ostanek 5 milijonov.
Riununija nakapava sanitetno blago.
Curih, 26. januarja.
Rumunija je nakupila zadnje dni v Svici toliko sanitetnega blaga, kolikor ga je mogla dob'ti. Dopo-slati si ga ni pust la skozi Avstro-Ogrsko, marveč čez Brindizi. Skozi predor Simplon se je peljalo 24 železniških voz sanitetnega blaga.
Vpoklic romunskih visokošolcev.
Rim, 26. januarja.
V f.ukajSnih rumunskih krogih se izjavlja, dia vpoklic rumunskih visokošolcev iz Švice ni naperjen •proti Avstriji. Rumunija se oborožuje, ker se vojska vrši deloma ob njeni meji.
Staro prijateljstvo med Avstrijo in Bolgarijo.
Berolin, 25. januarja.
Sofijski 'listi priobčujejo brzojavko avstrijskega zunanjega ministra Buriana kot odgovor na čast tko predsednika bolgarske - zbornic© dr. Mo tčiiova povodom imenovanja Buriana za avstri.skcga zunanjega ministra. Buri am pravi v brzojavki, da bo pokazal z dejanji svoje staro prijateljstvo do Bolgarije in da'bo branil pravično stvar- Bolgarije.
Punti in upori na Portugalskem.
Odkar je Portugalska pregnala svojega kralja in zsajßeibj kruto preganjati Cerkev in duhovščino, ne pride v tej nesrečni deželi do miru. Punti in upori so v njej na dnevnem redu. Pred tedni so se spuntali delavci v raznih mestih, tovarnah m pristaniščih, a niso Še «dušili upora, že prihajajo noročila o novih puntih in sicer se je tokrat uprlo 300 častnikov, ki so odložili svoje sablje in se podali v vojašnice, katerih niso hoteli zapustiti v znak, da se smatrajo kot da bi se nahajali v zaporu. Kot vzrok upora so navedli, da je vojni minister, ki je sedal republikanec, bil poprej monarhist, ter da se smatrajo za solidari-čne s častniki, ki so se udeležili delavskih uporov v raznih mestih.
Portugalski ministrski Svet je imel nate sejo, v ka.teri.se je reševalo vprašanje, kako so naj kaznujejo častniki, ki so se spuntali. Po poročilu vojnega mi nistrstva bodei postavili uporne častnike pred navadna vojaška sodišča, ker dejanja, ki so j ìli zakrivili obtoženi častniki, niso političnega značaja, ampak jih je smatrati le kot pomanjkanje spoštovanja pred prod postavljenimi. 'Ministrski svet je nadalje sklenil ustaviti vse liste, ki so posredno ali neposredno pozival častništvo, da se spunta, ali pa so odobravali postopanje častnikov. Poročila, ki so došla iz Portugalske, pravijo, da vladata baje v coli deželi mir in ved. Predsednik ljudovlade je obvestil vse portugalsko časopisje, da je sklenil, se posvetovati z vodji strank, ter z drug mri odličnimi, osebami glede rešitve ministrske krize, ki je še sedaj povrh izbruhnila. Toda p > najnovejših poročilih to posvetovanje ni imelo nobenega uspeha. Za to j;e predsednik poveril sestavo no. vega ministrstva generalu Castro, ki bo sestavil m-nistrstvo, večinoma iz generalov. Red v državi form gotovo ni uzoren, kajti sicer se uprava ne izroča vojaštvu.
fifpijie-FiisIso bejiiče.
/	Maribor, 28. januarja.
Na severu e m R u sko-Poljskem se vršijo severno in južno od Visle srditi boji. Posebno ' severno od Visle pritiskajo Rusi z vso močjo ob rusko fronto, kajti uspeh naj tej črti bi razbremenil tudi njihovo kočljivo stališče južno od Visle pri Varšavi, ~ kjer zopet Nemci z n o vzdržljivo silo, četudi le korakoma, rinejo naprej. Iz severnega Rusko-Poljskega je kmalu pričakovati važnih poročil.
Na j u ž n e m Rusko- P o 1 j s k' e m se borijo naše Čete z brezprimerno ofenzivno silo, kojo od časa do časa le zadržuje slabo vreme. Toda tudi v najhujših snežnih metežih gromijo topovi od obeh strani.
Kakor na južnem Rusko-1 ’oljskem. ravno tako je v z a p a d n i G a. 1 i c i j i. Ruske Čete se zaganjajo neprenehoma v našo armado, da bi jo predrle, a zaman. Posebno v smeri proti Novemu Sonču so ruski sunki siloviti. V teh bojih so na naši strani odlikuje pred vsem Imi. Arz, ki je iz vojnega ministrstva, kjer je že dalje časa služboval, pohitel na bojišče.
V	Karpatih se vkljub snežnemu in mrzlemu vremenu odigravajo neprenehoma (krvavi boji. Naši prodirajo, Uszoški prelaz je zopet v avstrijskih rokah.
V	B u k o v i n i je bil ruski poraz pri Kirlib'ajh in Jakobenyju večji, nego se je skraja mislilo. Ruške čete so prisiljene, da se nanovo razvrstijo ter naslonijo na karpatsko armado,
Prelaz Uszok odvzeli Rusom.
Dunaj, 27. januarja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša:
V	gornjem delu doline reke U n g so avstrijske čete včeraj vrgle s o v r a ž n i k a z njegovi h p o s t o j a ri k na obeh straneh prelaza Uszok. Fide n najvažnejših karpatskih prelazov, za če g ar posest so se v sedanji vojski že večkrat vršili srditi boji in je bil od 1. januarja naprej zaseden od Rusov, je po t ri d n e v n e m boju zopet prišel v našo posest. Rusi so prelaz posebno močno utrdili ter so ga v mnogih, druga zn drugo ležečih postojankah žilavo branili.
Na ševero-zahodni strani prelaza Uszok, kakor tudi v dolinah rek L a t o r c a in N a g y - A g, se boji n a d a 1 j u j e j o.
V zahodni Galiciji in na Poljskem se radi sneženih metežev vršijo le manjši artilerijski boji.
Konce prodiranja Rusov v Bukovini.
Berolin, 26. januarja.
Zmaga avstrijskih čet «ad Rusi pri mestu Ja-! ribe n y v Bukovini je zlasti velike politične važnosti.
Po poročilih iz Rumunije je zasledovala rumunsjca javnost ž veliko napetostjo prodiranje Rusov v Južni Bukovini. Zmaga Avstrijcev je ruski ugled v Rumu-niji zoilo omajala. V vojaškem oziru pomenja zavzetje K irli batìc konec ruske ofenzive na izhodu za dolgo časa, če ne za vedno.
I liski načrti v Bukovini
Amsterdam, 27. jhnuarja.
„Mörningpost“ potrjuje vest iz Bukarešta, da je rusko napadalno prodiranje pri Jakobenyju v Bukovini ustavljeno. Rusi so se umaknili v severni smeri proti tsgu Pozorata. Poročilo pravi, da se u-inikajoča ruska kolona, ojačena po treh turikestans-kih polkih in dveh polkih kozakov, namerava sedaj pridružiti ruski armadi v Galiciji. Ob enem nameravajo Rusi napasti avstrijske postojanke" ob gorovju Transsylvanifa (ob Im ko vinsko-n imunski meji).
Rumunska sodba o ruskih
porazili.
Bukarešta, 27. januarja.
Tukajšnji jutranji listi objavljajo poročila svoliti posebnih vojnih poročevalcev z rumunsko-buko-vinsko obmejnih krajev Burdujeni in Mihaileni o porazu Rusov v Bukovini. Poročila pravijo:
Boji med avstrijskimi in ruskimi četami, ki _so se vršili že nekaj dni pri mestecu Valea v Bukovini (ob rumunski meji), so se končali s hudim porazom ruških čet. Rusi so se morali pod velikimi izgubami umakniti. Glavna sila ruske armade v Bukovini, ki je v treh frontah korakala proti mestu Dorna-Watra (v južno-izhodni Bukovini) je hotela dobro utrjene avstrijske postojanke pri Dorni-HVatri predreti. Rusi pa so pozabili, da se je pri mesta Jakobeny naliajaln avstrijska kolona v dobro utrjenih postojankah, kjer so avstrijske čete zri [vzele izborne pozicije. Rusi su bili na celi črti odbiti. Na bojišču je ostalo na tisoče ranjenih in mrtviti ruskih vojakov. Ostali deli ruske armade pa so se v velikem neredu umaknili. Položaj ruske armade v Bukovini je po tej izredno lepi zmagi avstrijskega orožja postal zelo kritičen. Izključeno ni, da se bo Avstrijcem še tekom tega meseca posrečilo vreči Ruse popolnoma iz cele Bukovine nazaj — čez mejo.
Obleganje Przemysla velik svetovni dogodek.
Velikanske izgube, ki jih je že prizadjala ju-najška posadka Przemysla Rusom in jih še zadb, kakor hitro se približajo trdnjavskim topovom, znašajo že sedaj — vštevši prvi brezuspešni napad — 95.000 mož in vendar še Przemysl, tako piše list „Kölnische Volkszeitung“, rii /v- oblasti Rusov. Možnost zavzetja trdnjave gine va vedno bolj, kajti ruska napadalna sila v Zahodni Galiciji in v Karpatih vidno pojenjuje. Smelo se trdi, da ni več toliko časa, da bi se mogle izvršiti potrebne priprave za zavzetje trdnjave, četudi bi jo Rusi vnovič napadli.
Pri prvem obleganju je imel general Dimitriew 7 divizij in 1 kavalerijski zbor na razpolago. Sedaj so pa Rusi, kakor <se razvidi iz njihovih poročil, še stanje oblegovalne armade zelo zvišali, tako da šteje sedaj ruska oblegovalna armada 200.000 mož. .To o-brambo Przemysla bo stavila vojna zgodovina za — vzor. Dogodki, ‘ki se odigravajo na tem prristoru, in številke, ki se že sedaj imenujejo, dajo povoda dovolj, da se obleganje trdnjave Przemygl primerja z obleganji drugih močnih trdnjav v zadnjih stoletjih. Izgube Rusov so 'že sedaj takh ogromne, 'da se jih lahko mirno postavi v vrste najkrvajvejših bitk v zadnjih treh stoletjih. Tako n. pr. so znašale ruske izgube v bitki pri Mukdenu 96.000 mož. Ruska armada je takrat štela 310.000 mož. Ruske izgube pri Prze-myslu so dvakrat večje, kakor so bile njihove izgube v bitki ob reki Šaho, kjer se je borilo 210.000 Rusov proti 145.000 Japoncem. Tludi so večje, kakor so bilo obeh nasprotnih armad v bitki pri mestu Borodinu.
Glede števila oblegovalnih armad v zadnjih 3 stoletjih stoji : obleganje Przemysla na drugem mestu, kajti le nemška oblegovalna armada pred Parizom 1 1870-71 je bila številnejša, kakor je sedaj ruska pred Przemyslom in sicer je znašala le 240.000 mož, med tem ko je oblegalo Dunaj leta 1683, Sebastopol leta 1754 in 'Metz leta 1870 le komaj 200.000 mož. Port Arthur je oblegalo 140.000 Japoncev, posadka trdnjave je Štela 40.000 mož. Obe številki se popolnoma krijeta z razmeraimi moči med oblegovalcem in braniteljem Przemysla izza dobe prvega obleganja, ki se je moralo dne 11. oktobra lanskega leta prenehati. Izgubo 'Japoncev so znašale 29.000 mrtvih in pogrešanih in 60.000. ranjenih, med tem, ko so Rusi izgubili
30.000	mož. Tam pri Port Arthurju so Japonci dose-
gli svoj namen, pri Przemyslu je še pa daleč proč, čeprav so Rusi že izgubili pri tem obleganju 95.000 mož.
Že danes se more prištevati obleganje Przemysla k naj večji m svetovnim dogodkom.
Uradno nemško poročilo.
Berolin, 27. januarja.
Iz vel koga vojnega stana se poroča:
Napad Rusov severnodzhodno od mesta Gumbinnen ni uspel. Izgube Rusov so bile na nekaterih mestih zelo težke.
Na Poljskem nobene spremembe.
Pri Varšavi pade odločitev.
Krakovska „Nova Reforma“ poroča:
Vojni poročevalec moskovskega lista „Ruskija Vjedomosti“ brzojavila z bojišča:	V tej vojski Rusi
na naše „zmage“ ne moremo biti posebno ponosni. — Pri Varšavi smo se ..proslavili“ s svojim umikanjem. Ta način našega bojevanja pri Varšavi se z ozirom na, položaj ruske armade ne opravičuje. Naš hrbet je do dobra zavarovan z močnim trdnjavskim krogom, ki se je še zadnje mesece v modernem smislu izpopolnil. Ostra zima, ki viad(a> sedaj na Poljskem, nas ne sme zadrževati. Sedaj živimo v novih časih, noben vremenski zadržek bi nas ne smel spraviti v malodušnost. Vojna tehnika novejše dobe je v stanu, da premaga take težkoče. Ako pa nam (Rusom) vojna) usoda v bližnjih bojih ne bo mila, in se bomo morali umakniti izpred Varšave ter se. utaboriti za. trdnjavsko črto Brest—Litovsk, bodo Avstrijci in Nemcà predozemlje pri Varšavi spremenili v pravo trdnjavo. To bi imelo tudi velepomemben nasledek:. Ruska armada bi se morala umakniti iz Galicije in Bukovine. Ruski poraz pri Varšavi bi torej bil odločilnega pomena in bi zapečatil nadaljno usodo cele bitke proti Nemcem in Avstrijcem.
Japonski prostovoljci za Rusijo.
Kodanj, 26. januarja.
Po ruskih poročilih se je ustanovila na Japonskem družba, ki bo nabirala prostovoljce za dve diviziji, kateri bodo poslali na evropsko bojišče. Stroški, katere cenijo na 22 milijonov jenov, (1 jen = 5 K avstrijske veljave) bodo kriti s prostovoljnimi doneski, katere bodo nabirali po celi Japonski.
flvstrijstanoppslio bojišče.
Zopetno obstreljevanjeLovčena.
Kakor poročajo londonske „iTinios^ je prispela iz Cetinja naslednja uradna brzojavka:
„Dne 21. januarja so napadle avstrijske baterije črnogorske pozicije na Lovčenu. Vojne ladje so pa podpirale utrdbe Rabac, Grabo v ac in Gorazda. Obstreljevanje je trajalo celi dan. Črnogorski topovi'jso krepko odgovarjali.“
NemšMancoslio bojišče.
Maribor, 28. januarja.'
Nemci poročajo o večjem uspehu pri kanalu Da Bassee. V naskoku so vzeli sovražniku v »frontni širini 1100 m, kar je pri načinu bojevanja med Nemci in Francozi, ko se gre za'vsako ped zemlje, uspeh, ki ga je treba, posebej omeniti. Sicer se vršijo boji na celi fronti brez posebnih dogodkov, in uspehdv.
Ker je Falfcenha,yn definitivno imenovan za Šefa nemškega generalnega štaba, je cesar imenoval generala Wilda vojnim ministrom.
Pri dobavi za frannodko vojno se godijo velike nerodnosti, o čemur listi očitno pišejo. „Gazette de là Croix“ javlja, da so zaprli glavnega blagajnika armade, generala Deselanda in njegOvo ljubico. Postopal je nasproti armadi, kakor so nastopali v mirnem času civilni gospodje proti eerkvam 'm samostanom, ko so si polnili svoje žepe.
Uradno nemško poročilo.
Berolin, 27. januarja.
Iz velikega vojnega stana se poroča:
Pri. Nieuportu in Ypernu so se vršili le artilerijski- boji.
Pri Cuinehyu, južno-zahodno od La Bassee, je skušal sovražnik zopet nazaj zavzeti postojanke, katere so mu odvzele nemške čete dne 25. t. m. zvečer. Prizadevanje sovražnika je bilo brezuspešno; ogenj nemških čet je odbil napad. '	"
Boji na višinah Craonne so imeli popolen uspeh, za nas, Franoozi so bili pregnani iz svojih postojank na višinah zahodno od La Create in izhodno od Hur-tebisa in potisnjeni na ozemlje južno od višin. Sak-sonci so z naskokom zavzeli več opiralnih točk v ši-rokosti 1400 m. Ujetih je bilo 865 neranjehih Francozov, zaplenili osem strojnih pušk, eno popolno skladišče pionirjev in več drugega vojnega gradiva.
Južao-zaliodno od St. Miliiela so nemške četo zavzele eno francosko opiraluo točko. Protinapadi su vražnika so bili neuspešni.
V	Vogezih je padlo veliko snega, ki ovira giba-nje nemških čet,
General Pan potuje v ruski glavni stan.
Francoski general Pau (izgovori Po) odpotuje v glavni ruski vojni stan, da izroči razna visoka francoska odlikovanja ruskemu .vrhovnemu poveljniku Nikolaju Nikolajeviču in drugim visokim ruskim generalom ter da se dogovori o načrtih prihodnjega skupnega! vojskovanja proti Nemcem.
General Pan se je že leta 1870-71! bojeval z Nemci. V bitki pri Wörthu je bil v desno roko tako hudo ranjen, da so mu jo morali odrezati. Ko bi se bila takrat morala izvršiti amputacija njegove desne roke, so imeli v vojaški bolnišnici lo še prav majhno zalogo kloroforma. Ko je takratni podporočnik Pan slišal pogovor vojaških zdravnikov, da jim primanjkuje Kloroforma, jih je prosil, da naj kloroform porabijo za druge vojake, a njemu naj odstranijo ranjeno roko brez uporabe kloroforma, ne da bi ga poprej omamili. Sam si je stisnil žepni robec med zobe in je na ta način prestal grozne bolečine pri odstranjenju njegove desne roke.
Da so ga takrat spravili z bojišča v bolnišnico, v mesto Nancy, se ima zahvaliti svoji sestri in pa ~-Bismarcku. Sestra njegova 'Marija Edmee Pau se je podala na bojišče pri Wörthu, da bi ga tamkaj poiskala med ranjenci, kar se ji je tudi posrečilo. Nato je prosila Bismarcka za dovoljenje, Če bi smela spraviti ranjenega brata v vojaško bolnišnico. Nemci so pa zahtevali od Pau-a pismeno izjavo, da se ne bo niku-, li več bojeval zoper Nemce. Ker pa Pau ni hotel tega storiti, so vkljub temu dali Nemci brezpogojno dovoljenje, da se ga sme z ozirom na njegovo težko poškodbo spraviti v vojaško bolnišnico tv Nancy. Nihče ni pričakoval, da se bo posrečila težkaj operacija. Toda žp meseča oktobra je toliko okreval, da se je zamogel zopet vrniti k svojemu polku v Besancon. Boril se je nato ves čas v izhodni francoski larmaidi pod generalom Bourbakijem, dokler ni uskočila na švicarsKa tla. On sam in pa majhen oddelek, kateremu je poveljeval, se pa ni mogel odločiti za beg v. Svico, marveč se je preril v največji zimi skozi gozdove do mesta Lyon.
V	sedanji svetovni vojski igra general Pau, ki
se ga prišteva najzmožnejšim francoskimi generalom, zelo veliko ulogo. Rodbina Pau je stara lotaringijslca vojaška rodbina. Njegov oče je umrl vsled naporov pri obleganju Rima. Njegovo rojstno mesto je Nancy, kjer je služboval dolgo let kot poveljujoči general armadnega zbora. General Pau je mož izrazitih potez in vojak od pete do glave. Tudi je globoko veren katoličan in francoska vlada bi mu bila gotovo poverila vrhovno poveljstvo, če bi se ne bila spodfi-kala nad njegovim verskim mišljenjem. ___________
Maribor, 28. januarja.
Rusi so na Kavkaz u pri mestu O 11 y pes. kušali obiti turško levo krilo, a se jim ni posrečilo. Južno od B a t u m a je del ruske armade prekoračil turško mejo. Južno-izbodno od A r d a g h a n a so se Turki ob reki Corok utaborili. Rusi so se z vso sli navalili na Turke, ki se pa trdovratno upirajo. Poročila ruskih listov, da je bil znani Š u k ri - paša na Kavkazu ranjen in ujet, se sedaj iz Carigrada za i-kujejo. Pač pa pravi turško poročilo, da je Šukri-pa-ša prevzel vrhovno poveljstvo nad turško kavkaško armado.
V Perziji se pomikajo turške čete izhodno od Täbrisa proti mestu Teheran.
Iz Kaire se poroča, da so S e n u s i prekoračili egiptovsko mejo.
Turčija gradi novo železnico v Palestini.
Carigrad, 26. januarja.
Turška zbornica je sklenila v svoji zadnji sob. da bo dogradila hedžas-železnico in je v ta namen dovolila predujem 200.000 funtov-sterlingov (1 funt-stev. ling = 24 kron a. volj.) Nova železniška proga se bo odcepila na točki, katero bo določil turški vojni stab, od železniške proge Asule-Heblas in katero že grmi jo. Vodila bo skozi Palestino in Egipt in bo v vojaškem oz;ru za turško armado zelo velike važnosti.
Hedžas je zahodna pokrajina Arabije ob Rimačem morju izhodno od Egipta. Glavno mesto pokra ne Hedžas je mohamedanoem sveto mesto Mekka.


*
t Kaplan Vinko Zolgar. Kaikor smo že zadnjič poročali, se je podal č. g. magdalenski kaplan Vinko Žolgar k usmiljenim bratom v Gradec, kjer se je dal operirati, ker je trpel na želodčnih tvorih. Toda že nam poroča brzojav, da je v noči od 26. na 27. t. m. pri usmiljenih bratili umrl. Magdalensko župnijo bo globoko pretresla ta vest, kajti s svojim ljudomilim in nesebičnim delovanjem je mžiivai splošno priljublje-
nost. Ni samo v cerkvi vestno in zvesto izpolnjeval svojih duhovniških, dolžnosti, ampak tudi zunaj cerkve je katoliškim načelom neumorno pridobival novih pristašev. Njegovo življenje je bilo sveto, nedotakljivo. Bil je mlad in goreč apostol v magdalenski župniji. Vse katoliške organizacije žalujejo za njim kot svojim voditeljem in prijateljem. Tudi S. K. S. Z. je izgubila v njem svojega marljivega odbornika in delavnega blagajnika. Rojen je bil dne 2. januarja leta 1878 v Podčetrtku, v mašnika posvečen leta 1903, kaplanova! je v Trbovljah, pri Sv. Križu tik Slatine, in nazadnje pri Sv. Magdaleni v Mariboru, Blag mu spomin! Svetila vrlemu možu večna luč! — Pogreb se vrši v Mariboru, v soboto, dne 30. januarja popoldne ob 2. uri iz župnišča Sv. 'Magdalene na župnijsko pokopališče v Pobrežju.
Zvišanje deželnih doklad. Kakor izvemo, bode vlada vendar dovolila brez deželnega zbora zvišanje deželnih doklad, dasi je slovenski odbornik dr. Karol Verstovšek odločno protestiral in predsednik Slovenskega kluba dr. Korošec na Dunaju posredoval v tem smislu, da se sedaj ne nalaga višjih dokladi ljudstvu, ki je gospodarsko itak hudo prizadeto. Vlada je uva-ževala v toliko ugovor slovenskih zastopnikov, da je odklonila zvišanje za 15%, kakor je začetkoma sklenila, večina deželnega odbora in se niti ni hotela spuščati v pogajanja glede diferenciranja teh davkov. (Večina je namreč hotela te doklade različno naložiti davkoplačevalcem; mestnim hišnim posestnikom za 5% manj, kakor kmečkim davkoplačevalcem.) Pač pa. je vlada obljubila večini deželnega odbora, da je voljna potom § 14 pritrditi zvišanju, z*a 10 %‘. Večina dež. odbora se bode prihodnje dni v; posebni izjavi zagovarjala v javnosti radi zvišanja teh doklad. Takrat odgovorimo obširneje o tem predmetu.
Promocija. Na graškem vseučilišču je bil promoviran doktorjem prava g. Janko Košiajn, sin nek-'danjega profesorja na^mariborski gimnaziji gospoda Košana.
Iz šole. Na štirirazredni ljudski šoli v Smanimi pri Slovenjgradcu je do dne 20. februarja razpisano mesto stalne učiteljice.
Iz poštne službe. Štajersko poštno in brzojavno ravnateljstvo je imenovalo poštno \aspirantinjo Plijenimo Kalan za poštno oficijantinjo za Celje. — Za poštarino v Vuzenici je imenovana Matilda Krisper, poštna uradnica v Celju. — Praktikant Ivan Pospišil je imenovan za poštnega oficijfa,nta na Zidanem Mostu. — Poštna aspiranfinja Pavlina Kristl pri Sv. Barbari niže Maribora je dobila mesto tamošnje poštne odpravnice.
Kulturni boj. Vsi časniki so prinesli pred nekaj dnevi izvleček iz govora dunajskega kardinala, dr. Piffla o kulturnem boju. Kakor izvemo iz najbolj verodostojnega vira, je bila reprodukcija govora netočna. Kardinal je govoril hipotetično o možnosti kulturnega boja, ni pa rekel, da bo kulturni boj kar brezdvomno nastopil, ali da so se -za ttako možnost že pokazali dovolj jasni in določeni razlogi. Kardinal, ki zasleduje z bistrim očesom vse javne in nejavne dogodke v Avstriji ter z neustrašenostjo daje pravee katoliški jasnosti, je hotel z govorom samo opozoriti, da bodimo kot modri ljudje previdni in na vse dobro pripravljeni. Zgodovina preteklih časov namreč govori, da so celo možje, Ki bi morali stati trdno, izgubili glavo, ko so dogodki nepričakovano z vehementno silo butnili ob nje. — Opomba uredništva: Najbolj priprajvno se nam zdi, da končamo to, notico s tem, da naši ljudje z vso vnemo skrbijo za razširjenje katoliškega časopisja. ITa prošnja ima v sedanjih časih mnogo večji pomen kakor -Kedaj poprej!
Adventisti. Tako se imenuje protestantska sekta, ki uči skorajšnji konec sveta. O tej sekti se je zadnji Čas nekoliko več piatalo, ko so našli vi Poljski Ostravi veliko množico adventističnih knjig. Tudi v Mariboru imamo adventistično sekto, ali pravzaprav panogo adventistov, takozvane sa,batiste, ker slavijo kot. 7. tedenski dan soboto. Njih število“ je, po našem računu v Mariboru okoli 120 duš.
Socialdemokraški deželni poslanec) Ilorvatek umrl. V Mariboru je dne 27. januarja nagloma umrl vpokojeni učitelj in socialdemokraški deželni poslanec Albert Horvatek. Zastopal je v štajerskem dež. zboru splošno skupino spodnještajerskih trgov. Smrt je doletela Horvateka v mariborskem mestnem kopališču.
Vseneraški poslanec Iro je izstopil iz stranke Schönererjeve. V objavljenem pismu pravi, da še Schönerer vedno vzdržuje svoj stari program, dočim je Iro vsled sedanje vojske postal drugega nazirao nja.	:	i I M i 1
Hrvat namestnik mestnega poveljnika na Dunaju. „Die Drau“ v Os.ieku poroča: Generalmajor Martin pl. Radičevič je imenovan za namestnika mest sega povelj! ika na Drmani.
Plemstvo za častnike. Vsled cesarskega odloka z dne 2. avgusta 1894 morejo častniki, ki so stali pred sovražnikom in so služili neprenehoma 30 let, debili na lastno prošnjo avstrijsko ali ogrsko plemstvo.
Nov srbski poslanik v Bukarešta. Iz Sofije so poroča: Imenovanje srbskega poslanca Pavla Marinkoviča za srbskega poslanika v Bukarešta je tu povzročilo neprijetno pozornost. Marinkovič ni diplomat po poklicu. Po naročilu srbske vlade je bil odposlan pred meseci baje z mirovnim poslaništvom v Sofijo, a se je izjavil nasproti nekaterim časnikarjem tako izzivalno, da niso hoteli bolgarski krogi niti govoriti ž. njim.
Vojni kurat č. g. Kociper piše duh. svetniku č.. g. Haubenreichu: Severno bojišče, dne 20. jan. 1915. Predragi, prečastni gospod svetovalec! Vaša častilka me je zelo razveselila; dobil sem jo včeraj. Iskrena hvala! Svoj god sem obhajal na napornem maršu, 4 ure zjutraj jahal teše, potem maševal v leseni cerkvici v vasi Szymbark, okraj G orlice ; med sv. mašo so Poljakinje lepo pele; po sv, maši sem sedel spet na „Risa“ in jahal dalje . . . To godovanje mi ostane nepozabno! Udane pozdrave! — In č, g. ravnatelju Zi-danšeku piše: Precast ti gospod ravnatelj! Pretekle tedne smo veliko trpeli, mnogi so bili ranjeni. Pri Ryehwaldu, okraj Gorlice, jih je veliko izgubilo življenje. Spopadi so bili grozni. Ali se kaj deluje na to, da se pom ri krvavo ruvanje med narodi? Mi tukaj ne izvemo ničesar. Bodite zdravi in srečni !■ Udane poklone!	i ;
Vojni kurat č. g. Fr. Kren piše našemu uredniku z dne 22. januarja:	Nahajam se blizu Karpat
v neki precej veliti -vasi, kjer je tudi rimsko-katoliš-ka cerkev, torej lahko mašujem. Vreme je tukaj južno, oblačno, snega malo. Danes sem se sešel v zakristiji z g. Kociprom in med vojaštvom sem našel Še mnogo znafncev iz rojstne fare, n. pr’ Hauptmana m Dobrenja, Žnuderla, Mezgeca itd. Takoj so me spoznali in me klicali po imenu. PrijetncMznenadenje, č« sreča človek daleč od svoje drage domovine ljudi, s katerimi je nekdaj v srečnih letih hlače trgal na šolskih klopeh. Tudi več drugih znancev iz Slovenskih goric sem našel. Prosim, pošlji mi časnike! Srčen pozdrav vsem!
Dva jezuita ubita od toposkih krogel. Ko j erotika armada zasedla neki kraj izhodno od Krakova in je bila povodom avstrijske zmage pri Limanovi zopet od tam pregnana, sta dva jezu ta storila junaško smrt. pri izvrševanju duŠnopaisLrsk© dolžnosti. Kakor poroča krakovski list „Czas“ morala je avstrijska artilerija obstreljevati samostan oo. jezu‘tov v Stani atic ker so se v njem ugnezdile ruske čete. Kot žrtvi tega obstreljevanja sta padla jezuita o. Korez in o. Plu-karoz. Ob izbruhu vOjSke sta bila jezuita v družbi z
o.	Helikom poslana v Stàni/atko, da vrš ta tam svojo dušnopastirsko službo. Ubita sta bila med obstreljevan jem, ko sta šla iz jezuitskega samostana v bližnji šolski zavod, kjer so bili nastanjeni ranjenci, O. He~ lik pa je ostal, kakor na čudežen način, pri življenju Sel je istočasno po poti, kier sta bila njegova tovariša ubita, a malo je zaostal za njima, da pomoli v kapelici Matere Božje. To mu je re šlo življe le.
Zopet slovenski učitelj odlikovan. Odlikovan je-bil s srebrno hrabrostim kolajno učitelj v Št. liju pri Velenju g. Vinko Stopar, pri 97. pešpolku. Stopar je bil ranjen v glavo na severnem bojišču in se nahaja sedaj v deželni bolnišnici v Ljubljani.
Avstrijsko učiteljstvo v vojski. Od 80.000 učiteljev v avstro-ogrski državi: se jih sedaj nahaja o-kroglo 20.000 na bojiščih, Dosedaj je že padlo na bojiščih okrog 900 učiteljev, samo mesto Dunaj je dalo cesarju 1400 učiteljev-vojakov. Slovenskih učiteljev se nahaja dobra tretjina pod orožjem in veliko jih je že storilo junaško smrt na bojišču.
V ruskem ujetništvu se nahaja naš rojak iz Šmarja pri Jelšah dr. Rok Jesenko.
Sluga celjskega dr. Serneca ujet. Posestnik Lesar iz Cepelj v vranski župniji, ki je bil kot vojak sluga celjskega zdravnika dr. Janko Serneca na srbskem bojišču, se nahaja, kakor poroča „Slov. Gospodar“, v srbskem ujetništvu.
Pegasti legar v Avstriji. Zdravstveni oddelek našega notranjega ministrstva javlja: Dne 26. januarja je bilo 7 slučajev pegastega legarja v Gradcu, 128 v Thalerhofu pri Gradcu, kjer se nahajajo ruski ujetniki, 70 v Knittelfeldu, 7 v Lipnici, 34 v Ljubnem na Gornjem Štajerskem, 33 v Wolfsbergu na Koroškem in 1 slučaj v Celovcu.
Zaradi draginje. Vse tri skupine gospodske zr burnire so imelo skupno posvetovanje, kateremu ja prisostvoval tudi ministrski predsednik in poljedelski minister, kako odpomoči nastopajoči draginji vsakdanjih živil. Nasvetovalo se je, naj se ustanovi družba za nakupovanje žita, naj se preiščejo žitne zaloge, naj se žganjarijam za špirit odvzame krompir, naj se omogoči neovirana dobava živil iz Ogrskega itd.
Kdaj so vojaška pisma (razglednice, dopisnice) prosta poštnine? Slehernik korespondenca, naslovljena na vojake, je prosta poštnine, ker je v tem slučaju vsaka zloraba poštninsfke prostosti a priori izključena. Druga pa je s pismi (razglednicami, dopisnicami), ki jih svojcem pišejo vojaki. Da so rečena pisma prosta poštnine, morajo biti pravilno označena, to je: imeti morajo pečat katere si bodi vojaške oblasti in pa označbo „bojna pošta.“ Poštnine so prosta tudi vsa pisma, na katerih je pritisnjen pečal bojne pošte, n. pr. :	Feldpostamt 307, ali pa pečal
bojne ladje. Pripomniti je treba, da je pečat glavna stvar, ne pa zapisana, označba: „bojna pošta.“ Uradni (v tem pogledu vojaški) pečat izključuje sleherno zlorabo poštninske prostosti na škodo poštneua erar-ja. Sama označba „bojna, pošta“ je postranskega pomena, ker jo lahko vsakdo napiše. Saj nam je znan
slučaj, da je trgovec na 'deželi naročil blago pri ljubljanski veletrgovini in označil pismo z besedami: „bojna pošta.“ Ker ni odpošiljatelj rečenega pisma prilepil na pismo lOvinarsko znamklo, zato je mora! prejemnik plačati 20 vinarjev poštnine. Ce bi zadoščala označba obojna pošta“, bi dohodki poštnega erar j a presneto kmalu usahnili, živ klrst bi potem ne kupil več nobene poštne znamke. Ce hoče torej vojak, da pride njegovo pismo poštnine prosto naslovljencu v rokje, oddati ima pismo skozi svojo vojaško oblast, ali urad. Ta bq pritisnil na pismu svoj pečat, p,a bo pismo prosto poštnine in adresati ne bodo imeli nepotrebnih izdatkov.
Poštni promet z vojnimi ujetniki. Diplomatie-nim prizadevanjem in prizadevanju, poštne uprave se je posrečilo doseči* da so poštni zavoji za avstrijske vojne ujetnike y Rusiji, Franciji in v Angliji dovoljeni in da se jim ne bo delalo. nobenih težav. Treba je le, da teža» poštnih zavojev, namenjenih avstrijskim ujetnikom v! imenovanih državah, ne sme znašati več kakor 5 kg. Glede vsebine zavojev je pai določeno, da se sme odpošiljati le obleka, perilo in drugi predmeti za osebno rabo. Ni pa dovoljeno prilagati zavojem pisma ali druga pismena naznanila. Zavoji morajo biti skrbno po predpisu opremljeni, sicer jih poštna u-prava ne sprejme, in so poštnine prosti. Poštna u~ prava pa glede takih pošiljatev ne prevzame nobene odgovornosti.
Koliko stanejo krogle velikih topov. Koliko stanejo krogle raznih velrkih topov, o tem vlada v obče napačno mnenje. Nedavno so amerikanske tovarne za izdelovanje krogel za topove v Ameriki določile sledeče cene: Ena krogla topa kalibra 10‘2 cent metrov i e sme več stati, kakor 42 kron, krogla topa kalibra 12'7 centimetrov 54 kron in krogla sploli največjega topa, t. j. kalibra 35 centimetrov,, kakor se rabijo na na,-večjih ladjah, ne sme več stati, kakor 1900 kron.
Najhujši potresi v najnovejši dobi. Med velikimi potresi zadnjih let je bil sedanji potres v Italiji eden najhujših. Le redko kedaj se dogajajo tako velike-potresne nesreče, ka(kor ta. Potres v Messini pred šestimi leti ne spada med največje. Nesreča je bila Velika le radi tega, ker je zadel potres gosto naseljeno ozemlje z velikimi mesti. Potresne opazovalnice, ki se pečajo s preiskovanjem in zaznamovanjem potresov, so takrat i dognale, da messjnski potres ni bilo največje premikanje zemlje, kar jih je znano potres, ki je bil pred vedimi leti na Balkanu, je bil veliko hujši, kakor v Messini. Ker pa je bil v neobljudeni pokrajini, škoda seveda ni bila velika. Tudi potres, ki je bil v Turkestanu dne 4. januarja, je bil veliko hujši, kakor v Messini. Če tudi je izgubilo življenje samo nekaj nad tisoč oseb. Oh Zadnji nesreči, ko je opustošil rimski potres nenadoma celo vrsto lepih krajev in zahteval na tisoče žrtev» so zaznamovali potres tudi dunajski laparati. Pri potresu v Messini dne 28. decembra 1908 je bilo ubitih 80.Q00 oseb, potres v Cile dne 13. avgusta 1868 je zahteval 40.000 človeških žrtev. Izbruh ognjenika Krakatau v Sund-ski cesti je povzročil potres, ki je uničil 40.000 ljudi. Potres v Jedilu na Japonskem 'dne 15. junija 1896 je zahteval 28.000 žrtev, 23.000 ljudi pa je.bilo ranjenih. Pri izbruhu ognjenika Mont Pelee v zppadni Indiji dne 8. maja 1902 je izgubilo 20.000 oseb svoje življenje. Potres dne 4. avgusta 1904 v Kangri v Himalajskem ozemlju je ubil 20.000 ljudi, v MeŠedu v Mali Aziji dne 17. novembra 1894 pa 11.000 ljudi.
Odgoditev volitev t dohodninsko cenilno.komisijo. Dopolnilne volitve članov in namestnikov v dohodninsko cenilno komisijo, katerih mandati so potekli koncem leta 1914, se z ozirom na vojne dogodke odgode na nedoločen čas. Dosedanji člani in njih na-» mestniki opravljajo svoje tozajdevne posle do novih volitev.
Napovedi glede osebne dohodnine se morajo pismeno ali ustmeno podati tekom meseca januarja pri tozadevnih c. Er. daVČnih uradih.
Zaloga žita. Ogrski vladni list „Pester Lloyd“ pojasnjuje, da je v smislu popisovanja žita v mesecu novembru dognano, da zadostuje žito, ki je še v zalogah, če se bo varčevalo ž njim. Ogrsko žito se* o-da ne zadošča za obe državni, polovici, toda nekaj pridelkov je še tudi v Avstriji in oboji pridelek bo. za silo zadostoval za vojsko in civilno prebivatistvo no nove žetve. Tudi avstrijska vlada je imela dne 20, t. m. ministrsko posvetovanje ter sklenila, da se obvezno podpiše vse zaloge žita in da strogo uredi dobavo in porabo žitnih pridelkov. Take odredbe so v sedanjem času primerne in potrebne, da se prehranjevanje o-lajša glede cen-in glede reda.
V Mariboru umrli vojak. Dne 28. januarja popoldne je v tukajšnji rezervni bolnišnici umrl Infanterist 47. pešpolka Karol Deng, doma iz radgonske okolice.
v/ Maribor. V našem mestu imamo že eno zasebno kino-gledališče v graškem predmestju pri „Stadt Wien.“ Zdaj dobimo še drugi kino „iMariborsko mestno kino-gledališče.“ Licenco za fa kino je dobilo že gledališčno in kazinsko društvo, gledališče bo vodil manufakturni trgovec Rudolf Kokoschinegg. Ker je voditelj iz trezne, poštene rodbine, upamo, da bo novo gledališče vodil po dostojnem in izobraževalnem tiru.
Sv. Rupert v Slov. gor. V bolnišnici v Košicah na Ogrskem je 18. t. m. umrl Martin Letnik, domoV. pešnolk št 4, posestniški s;n v Zavrhu, za ranami, ki jih ie dobil v Karpatih. Bil je nadarjen in zaveden isnt. Časten mu spomin! — Dne 22. t. m. pa je v ma-
riborski. vojaški bolnišnici preminil Konrad Živko, kmet v Spodnji Voličini, ne toliko vsled ran, za-dobljenrh v Gahciji, kakor zavoljo notranje bolezni Zapušča ženo s tremi majhnimi otročiči. Svetila mu večna luč!
‘Ljutomer. Pred mariborskim okrožnim sodiščem se je dne 26. januarja vršila obravnavo, zoper nekatere člane načelstva in nadzorstva zadruge „Križevska opekarna.“ Obdolženi so bili vsled naznanila clamai zadruge, nekega 'Janeza Pentek, da so pripustili, da so se za zadrugo sestavljali zadnja leta nepravilni, krivosestavljeni računski zaključki. Za leto 1911 je ljutomerski odvetnik dr. |K. Grossman se-stiavil bilanco za „Križevsko opekarno“, v kateri je bilo premoženje zadruge višje označeno, kakor pa je v resnici^bilo. Obtoženci so bili obsojeni na majhne denarne globe. Akti* ki se tičejo sestavljanja bilance po dr. Grossmanu, se bodo predložili graški odvetniški zbornici. Sodišče bo sodnijski akt odstopilo c. kr. namestniji v Gradcu, da isto stori potrebne korake za razpustitev zadruge „Križevska opekarna.“
Sv. Tomaž pri Ormožu. Nedavno je izročil naš mož tukajšni pošti denarno pismo z 2500 K za denarni zavod v .Ormožu. V Ormož je pismo srečno prišlo, tukaj pa je obbčalo. Preteče teden, pretečeta dva, a denarja zavod ne dobi. Mož, ki je denar poslal, pa pričakuje zaman potrdila za poslano. Napoti se sam v Ormož, da vpraša, če so dobili denar. Na nemalo začudenje izve, da denar ni došel. Možje začnejo iskal in končno najdejo denarno pismo na ormoški poši . kjer je čakalo odrešenja.
Celje. V Plznu na CeŠEem je umrl vsled griže topničarski enoletni prostovoljec jurist R. Koroschetz iz Celja.
Celje. Zadet od kapi je umrl izdelovalec gla-sovirjev in posestnik v celjski okolici g. Martin Ropaš. N. v m. p. !
Celje. Poročil se je okrožni pomožni učitelj g. Davorin Stante z gos pico Marico Kodermanovo, hčerko g. nadučitelja iz Pirešice pri Žalcu.
*	Za avstrijski Biideči križ so darovali po tiskarni sv.
Cirila v Mariboru do dne 24. januarja 1915:	poravnava Ko-
stanjevec 20 K; Mohorjani Selnica ob Dravi 28 K; Žavcer 7 K; A. Zorko za neimenovano 2Ö K; občina Žitnice nabrala K 13.32; Repolusk Friderik, župnik, 5 K; Novak Neža na Pohorju 20 K; g. kaplan A. Peršuh nabral 15 K; čisti dobiček igre v društvu katoliških pomočnikov 63 K; Korzoderc A., župnik, nabral 7.71 K; Vogrinec Janez nabral 8.40 K; čisti dobiček predstave v Hočah po g. K. Šeško 80 K; neimenovani iz Radvanja po g. kaplanu Polaku 10 K;, Šunko Šimon 2 K; Peteršič Fr. 3 K; nabiralnik Treze Vodenik 22.83 K; Ferenc A. 50 v; Lukman L. 4 K; Mejavšek Angela 11 K; Frangež Marija 10 K; Jančič A. 2 K; Pšunder Ferdinand, župnik, 50 K; Groß-mann Franc nabral v Gladbecku 20 K; Mohorjani na Planini 12 K; Lančič Janez 20 K; Mohorjani v Cirkovcah 7.70 K; M. Podgoršek i K; Kranjc Helena 3 K; Vaici M. 2 K; Kramberger Ivan 1 K; Zemljič Tr. 1 K; Robar Ivan 60 v; Kurbus G. 10 K; Mohorjani v Hočah po p. n. g. dekanu Grušovnik53.60 K (imena mnogoštevilnih darovalcev radi pomanjkanja prostora ne moremo objaviti). — Skupno se je cféfedaj po tiskarni sv. Cirila, oziroma njenem ravnatelju dr. Jerovšeku, za avstrijski Budeći križ nabralo in izročilo na merodajno mesto 2608.22 K. Hvala vsem darovalcem! — Dr. A. Jerovšek, ravnatelj tiskarne sv. Cirila.
*	Zahvala. V prodajalni tiskarne sv. Cirila v Mariboru je bilo moštvo 1-VI. maršstotnijie obdarovano z raznimi toplimi zimskimi predmeti, M jih je za vrle vojake darovalo šolsko vodstvo v Središču. Hvaležni vojaki izrekamo tem potom slavnemu šolskemu vodstvu, posebno g. nadučitelju Kosiju, vsem požrtvovalnim gospem, in gospodičnam, učenkam ter vsem, kii so pripomogli, da smo bili tako bogato obdarovani s toplimi predmeti, najiskrenejšo zahvalo. Obljubljamo, da se Vam bomo izkazali hvaležne in bomo povsod v boju pokazali svojo slovensko hrabrost. V imenu 1-VI. maršstotnije : Ljudevit Flucher, podčastnik.
*	Kamilica. V nedeljo, dne 31. januarja, se vrši v prostorih g,. Antona Vogrinec prireditev Katoliškega izobraževalnega društva v prid avstrijskemu Rudečemu križu, če ne bodo v teh prostorih že nastanjeni vojaki. Pridite v obilnem številu, da 'položite majhen dar za nje, ki se za nas borijo, trpijo in krvavijo. Na vsporedu je drairrvitična slika „Proti domu“, deklamacije in petje.
*	Devica Marija v Puščavi. Za nabavo volne v izdelovanje tople obleke našim vojakom je dovolil tukajšnji, krajni šoitski svet 140 K. Učiteljica ženskih ročnih del' je ‘nabrala v to svrho 204 K SO vin. Darovali so sledeče gospe in gospodje in sicer: 20 K ing. Viktor Brabenec; 15. K Č. g. Rupnik Gašpar Zrniko; 10 K Friderik Kieffer, dr. Maks Offner, električni zavod Faal; 9 K Jožefa Wilzmann; 5 K Janez Kormann, Jakob, Witzmann, Avgust Löschnig, Franc Kormann, Peter Karničnik, Marija Grosslinger, Franc Witzmann, Janez Kušnik; 4.50 K neimenovan; 4 K Alojzij Agrež, Jože! .Korman, ‘.Terezija Mančnik, Friderik Hiittl ; 3 K Janez Pipuš, Janez Karničnik, Mira Grösslin-ger, Amalija Kores, Franc Stibler; 2 K Frančiška Agrež, dr. Škof, Terezija Fikiak, Marija Pavlič, Frančiška Reinisch, Gregor Godec, Andrej Hauptmann, Adam Autor, Jakob Pavlič, Jožefa Rischnig, Katarina Brezočnik, Katarina Korman, Adolf Friedl, Filip Jesenek, Lina Schneider, Kaiser-Sigg, Cavaleri-Schwande, Olivani; 1.50 K Amalija Koper; 1.20 K Manija Person, Terezija Hiittl; 1 K Ivana Brenkovič, Ana Gornjak, Mirko Berne, Jakob Oswald, Nikolaj Urh, Alojzij Jereb, Marija Malek, Cecilija Deutscher, Maks Lamprehti Supanc, (Katarina Repnik, .Marija Jesenek; 60 v Liza Sommer, Marija Čander, Tona Reinisch, Janez Goričan; 40 K Eva Goričan. — Pod vodstvom učiteljice ročnih del so učenke in nekatere gospice izdelale 77 snežnih čepic, 60 parov ovitkov za kolena, 68 parov toplih zapestnih rokavcev, 21 srajci, 12 spodnjih hlač, 8 parov no-' gavic, 12 toplih ovitkov za prsi in 22 parov ovitkov za noge. Nekaj teh izdelkov se je poslalo vojnemu oskrbovalnemu uradu v Gradec, nekaj pa postajnemu poveljstvu 26. domobranskega polka v Mariboru. Tudi 1100 cigaret. Vsem darovalcem in izde-lovateljexn.se izreka na tem mestu najtoplejša zahvala.
*	Sv. Juri! v Slov. gor. Občni zbor tukajšnja c. kr. kmetijske podružnice se bo vršil zadnjo nedoljo v mesecu januarju, to je dne 31., po rani službi božji, v Krajnčevi gostilni. Na dnevnem redu je gospodarsko predavanje, poročilo odbora, volitev novega odbora itd. Potem jo tudi pobiranje uditine za L 1915 ter naročitev semen. Pridite v obilnem številu! Govori tuji govornik.
*	Sv. Križ pri Liatomovu. Dekliška Zveza naznanja, da se vrši občni zbor v nedeljo, 24, januarja, pop. po večernicah, v šoli. — Ravno tam bo imelo naslednjo nedeljo, dire Sl. t. m., mladeniško Bralno društvo svoj občni zbor po običajnem sporedu. Mladina, posebno mladeniški naraščaj, okleni se teh svojih društev, da se boš v njih navduševala, storiti in trpeti vse za vero, dom, cesarja.
*	Ljutomer. Bralno društvo za ljutomersko okolico naznanja, da se vrši redni občni zbor v nedeljo, dne 31. januarja, popoldne po večernicah, v bralni sobi. Pridite vsi člani in članice, pripeljite nam pa še tudi novih.
*	Veržej. Dne 2. februarja, na Svečnico, popoldne po večernicah, bo v Marijanišču shod salezijanskih sotrudnikov.
*	Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Bralno društvo priredi na Svečnico, dne 2. februarja t. 1., popoldne po večernicah, v čitalnici gledališko predstavo z deklamacijami in petjem. Vprizo-rila se bo „Ljubezen Marijinega otroka“, igra v treh dejanjih, in „Iz dnevov skrbi in žalosti, ali: Po mobilizaciji doma“, ljudska igra v treh dejanjih,'spisal Anton Kosi. Vstopnina: sedeži 50 vin., stojišča 30 vin. Ker se bo čisti, dobiček obrnil v podporo vojakom na bojišču, se prosi za mnogoštevilno udeležbo in se preplačila hvaležno sprejemajo.
*	Frankolovo. Kmetijsko katoliško izobraževalno društvo na Frankolovem ima svoj redni občni zbor na Svečnico, dne 2. februarja, popoldne po večernicah, z navadnim dnevnim redom. Odbor društva vabi k obilni udeležbi.
*	Čebelarska podružnica za Savinjsko dolino.' (Vabilo.) V nedeljo, dne 31. januarja, priredi naša podružnica ob 3. uri popoldne v šoli v Grižah svoj občni zbor z nastopnim dnevnim redom: Pozdrav in poročilo predsednika. Poročilo blagajnika in tajnika. Razgovor o novem zakonu glede čebelne gnjilobe. Slučajnosti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
»	* Ljubno. Bralno društvo na Ljubnem ima na Svečnico,
’dne 2. februaarja, v cerkveni hiši svoj redni občni zbor z običajnim vsporedom.
Mozirje. Gornjesavinjska posojilnica v Mozirju je podarila 20 K za avstrijski Rude&L križ mesto venca na gomilo g. Srečka Tribuča, dolgoletnega, zvestega in neutrudljivega odbornika te posojilnice.
*	Šmarjeta poleg Rimskih toplic. Bralno društvo priredi na Svečnico, dne 2. februarja, popoldne po večernicah, v prostorih gostilne J. Supan svoj letni občni zbor. Člani in prijatelji društva, pridite!
Listnica isrednlltvr.
M. M. B., Mozirje: Vse poravnano. Pozdravljeni! —
Zadnja oorožila, dalia v petek, 29. jan.
Testi o dr. Šušteršiču.
Dunaj, 28. januarja.
„Die parlamentarische Korrespondenz“ javlja, da se je deželni glavar kranjski, dr. Šušteršič, opetovano mudil na Dunaju in. da je imel posvetovanje z baronom Burianom. Dr. Šušteršič je imel na Dunaju tudi sestanek z grofom Tiszo. Kakor se sliši, se je šlo pri teh posvetovanjih "red vsem za to, da bi se spravile v soglasje politične zahteve avstrijskih Jugoslovanov s temeljnimi načeli ogrske narodnostne politike, katero je grof Tisza v svojem novoletnem govoru razglasil. Dr. Šušteršič zastopa kot vodja katoliških Jugoslovanov stališče, 'da. se mora najti izjednačenje med naalranji njegove stranke, ki so bila svoj čas močno radikalna, in med realnimi zahtevami grofaTi-sze, da se okrepi ogrska državna ideja. V sicer dobro poučenih krogih se sliši eelo, da se je na posvetovanju dr. Šušteršiča z Burianom in Tiszo razmotrivalo tudi vprašanje glede imenovanja novega skupnega avstrijskega finančnega ministra, in da se je dr. Šušteršič potegoval za to mesto.
Dostavek uredništva: Zadnja opazka, da se je dr. Šušteršič „potegoval“ za mesto skupnega finančnega ministra je seveda popolnoma izmišljena. Pozitivno vemo, da dosedaj ni dr. Šušteršič o vprašanju'skupnega finančnega ministra niti besedice govoriti, ker to ne odgovarja njegovi taktnosti in ker je akutnost krize nastopila še po njegovem odhodu. I s t i n a p a j e , da se sedaj v krizi imenuje dr. Šušteršičevo ime pogosto, posebno v krogih, kjer hočejo imeti močno avstrijsko individualnost v skupnem ministrskem svetu. Imenuje se še tudi dr. Bärnreither, Ceh Fiedler, Koerber in princ Hohenlohe.	1
Na Ogrskem ni več Rusov.
Naša ofenziva v Karpatih napreduje A uspehom. Na ogrskem ni nobenega sovražnika več in tudi večina prelazov, ki ležijo že na gališki strani, je v naših rokah'. - Rusi pošiljajo karpatski armadi nove čete na pomoč, da bi ustavili naše prodiranje. V prihodnjih dneh se nam obetajo torej večji boji.
Nove zrn «sge Avstrijcev v Karpatih.
Dunaj, 28. januarja.
Avstrijski generalni štab uradno razglaša
Sedaj sta tudi dolini rek N a g y in A g o č išče n i s o v r a ž n i k a. Rusi, ki so z močnimi silami udrli v te nižave v okolico na severni strani mesta Ö k ö r m e z ö , so morali Včeraj zadnje, dohroutrje-uo postojanke zapusf'ti.
Prelaz T o r o n y a so našle čete zavzele ; v zar sledovanju sovražnika smo se polastili tudi važnega prelaza W y s k o v , kjer se je razvil nov boi med našimi četami in sovražnikovimi zadnjimi stražami.
Na višinah severno od trga Vezerssalas in pri Vol oven (severo-zahodno od mesta ökörraezö) so Rusi poskušali s tem, da so z ojačenimi četami še
enkrat napadli naèe postojanke, zavzeti svoje prejšnje glavne pozicije. Naši pa so Rase odbtli. V tej borbi so naši ujeli 700 Rusov ter so uplenili 5 strojnih pušk.
Na ostali bojni èrti v Karpatih ai zaznamovati posebnih sprememb.
Izhodno od doline rek Nagy in A g vlada mir.
V z a hodni G a l i a i j i in na Poljske ra se vršijo samoartilerijski boji in drugi manjši spopadi.
PrzemysI bomo hrabro branili.
Iz Petrograda poroča list „Berlingske Tidende“ : Kakor se govori po Petrogradu, se je poveljnik obleganega Przemysla trdno odločil, da se bo boril zoper nisko oblegovalno armado tako dolgo, dokler bo še i-mel moštvo, ki je sposobno za boj. Zdi se, da trdnjava glede streliva ne trpi nobenega pomanjkanja. Dogodki v Bukovini se v ruskem zunanjem ministrstvu ocenjajo predvsem s političnega stališča.
.-‘v Milanski „Corriere 'della. Sera“ • »avlja iz Petrograda: Avstrijci obračajo svojo glavno pozornost na Przemysl. Postojanke avstrijske armade na južni Strani Przemvsla in izborne Strategien e železnice so velika in izdatna podpora pri avstrijskem napadalnem prodiranju.
Rusom se odpirajo oči.
Bukarešta, 20. januarja.
Prepričanje, da je Rusija poponoma navezana sama nase, postaja v Rusiji vedno bolj- splošno. Rav nokar je bil ugledni ruski list „Ranienje Utro“, ki izhaja v Moskvi, ustavljen, ker je objavil v pesimističnem duhu spisan članek, da bo Rusija vsled malovredne zveze s Francijo prisiljena skleniti sramote.i mir.
Ranjeni, padli in ujeti.
Pešpolk štev. 47:
Padli častniki;
Schobert Ivan, stotnik; dr. Hugon Volleritsch, poročnik v rezervi, doma iz Slov. Bistrice.
H a njeni častniki:
Kopriva Karol, nadporočnik; Lpehleitner Ivan, praporščak v rezervi; Lehner Robert, praporščak v rezervi; dr. Edm. Maliva, asistenčni zdravnik v rezervi; Marchig Dagobert, praporščak v rezervi; Otokar pl. Polzel, stotnik; Remiseli pl. Son-derburg Viljem, nadporočnik; Schobert Ivan, stotnik; Seles J., kadet v rezervi; Strohmeier Viljem, praporščak v rezervi,
Uj eti častnik:
Kutschera Valter, v ruskem ujetništvu v Skobelevu, se je nahajal v izkazu ranjencev.
Padlo moštvo:
Amreicb Anton, nadomestni rezervist; Aussenwinkler Benedikt;
Bauer Prane 2, rezervist; Benussi Natal, nadomestni rezervist; Bevc Anton, pešec, Bodesnik Prane, pešec; Bračko F., nadomestni rezervist; Brandi Janez, pešec; Braunstein Prane, pešec; Brunner Alojsiij, nadomestni rezervist; Brunner Janez, frajtar; Buda Janez, frajtar,. Bukovič Anton, četovodja.
Caligaris Alojzij, nadomestni a-ežervistf: . Candotti Hfrmb., pešec; Chmet Matevž, nadomestni rezervist.
Danko Janez, pešec; Dengg Anton,, pešec.
Eberhart Alojzij, pešec; Bmieh Ferdo, korporal.
Florich Benjamin, pešec; Fuchs Jožef, pešed.
Garber Alojzij, pešec; Goigner Janez, pešec; Goiometd Janez, nadomestni rezervist; Golob Alojzij, pešec;' Golob Jož., pešec ; Greisdorfer Karol, pešec ; Grič Karol, pešec, Grobelnik Franc, korporal; Gross Ljudovik, korporal; Großschädl Karol, pešec; Großschädl Rudolf, frajtar; Guchs Frano, pešec; mutt-mann Anton, rezervist.
Hackl Rudolf, pešec; Hägendorfer Frano-, rezervist; Har-hammer Jožef, pešec; Hartner Janea, pešec; Hasenhüttl Avg., nadomestni rezervist; Hauer Franc, četovodja; Hauser Jožef, pešec; Heinrich Janez, rezervni stotnijski tambur; Hermann F., nadomestni rezervist; Heschl Janez, pešec; Het-zl Blaž, pešec; Hirschmann Avgust, rezervni četovodja; Hofstätter Jožef, stotnijski trobentač; Hofstätter Rupert, pešec; Huber Rupert, pešec-
Jarčič Anton, frajtar; Javernik Leopold, frajtar.
Kamer Janez, pešec; Karner Janez, pešec; Kaufmann Anton, nadomestni rezervist ; Kaufmann Hrane, nadomestni rezervist; Kemmer. Jakob, nadomestni rezervist; Kettner Florijan, nadomestni rezervist; Kickenweitz Karol, frajtar; Kickmaio;' Jožef, nadomestni rezervist; Kickmaier Peter, pelšec; Klaur«pfer Janez, častniiški sluga; Kleinschuster Karol, pešec; Kniepisch Alojzij, korporal; Köck Pavel, nadomestni rezervist; Kohl Fran, nadomestni rezervist; Koller Adolf, pešec; Konrad Štefan, pešec; Koren Jožef, rezervni pešec; Kozel Anton, pešec, Kösten-bauer Peter, pešec; Kotzbeck Franc 2, pešec; Krajnc Jožef 1, pešec; Krajnc Gašpar, pešec; Kren Jožef, stotnijski tambur; Kubik Anton, korporal; Kurtvsr Avgust, pešec; Kunter Karol, pešec.
Lackner Anton, nadomestni rezervist; Lambauer Janez, pešec; Landfahrer Rihard, frajtar ; Ledo Janez, frajtar; Lopič Avgust, pešec; Lopič Janez, pešec; Löscher Jurij, korporal v rezervi; Lukas Jurij, pešec.
Macher Jožef, nadomestni rezervist; Maier Jožef, pešec; Maier Rudolf, rezervist; Makovič Avgust, pešec; Marko Peter, pešec; Masswohl Franò, rezervni korporal ; Maček Karol, nadomestni rezervist; Matzer Janez, nadomestni' rezervist; Mauser Ferdo, frajtar; Meichenič Franc, pešec; Mesarič Jakob, pešec; Mladenič Vinko, pešec; Mohorko Mihael, pešec; Molek J., korporal; Müller Adam, pešec.
Ornik Srečko, nadomestni rezervist ; Oswald ‘Janez, korporal.
Parmether Janez, pešec; Pettier Karol, pešec ; Pellizotti 'Jožef, nadomestni rezervist; Perkovič Alojzij, nadomestni rezervist; Petean Jakob, nadomestni rezervist, Pihler Anton, nadom, rezervist; PiŠuc Franc, pešec; Piassi Janez, pešec; Polajesenik (PolanjŠek?) Frano, pešec; Posch Alojzij, pešec; Potočnik Jak., pešec; Prafter Karol, frajtar; Probst Aleksander, nadomestni rezervist; Pšeničnik Rudolf, pešec; Pucher Mihael, nadomestni rezervist; Pušnek Bogomir,' nadomestni rezervist.
-Rainer Franc; frajtar; Rath Antom, pešec; Reiter Alojz, nadomestni rezervisti Rodler Alojzij, pešec; Rokavec Ferdinand, frajtar; Rotschftdl Janez, pešec: Rus Janez, nadomestni rezervist. .
Sammor Jožef, pešec; Sobilli Franc, korporal; Schlpfet Friderik, nadomestni rezervist; Schmid Stefan, nadomestni rezervist; Schmuck Florijan, nadomestni rezervist; Schrotter Janez, nadomestni rezervist; Schwarz Jožef, nadomestni rezerv.; Schwinger Janez, rezervist; Slaček Dominik, pešec; Snut Lju-dovik, pešec; Sommer Anton, korporal; Spiel Maks, korporal v rezervi; Stemmer Franc, pešec; Stern Avgust, pešec; Alfonz Süx, korporal; Stoisser Franc, nadomestni rezervist; Stradner Franc, nadomestni rezervist; Strohmaier Karol, nadomestni rezervist; Sudy Anton, pešec; Suppan Evstahij, pešec.
Taboga Janez, nadomestni rezervist; Tatzer Franc, rez. stotnijski hornist; Thaler- Franc, frajtar; Tiber Jožef, pešec: Tier Avguštin, nadomestni rezervist; Treidl Franc, nadomestni rezervist; Triebel Friderik, pešec; Triebl Jožef, rez. pešec; F. Tropper, pešec.
Ulrich Jurij, nadomestni rezervist.
Vogrinec Matija, četovodja; Vollstuber Alojzij, nadomestni rezervist; Vrenčur Jakob, nadomestni rezervist; Verdnik Anton, nadomestni rezervist.
Wieser Franc, pešec; Wieser Jožef, pešec; Winkler Janez, rezervist; Wrolli Janez,, frajtar.
Ranjeno-moštvo:
Abba Engelbert, nadomestni rezervist; Absanger Jožef, pešec; Ačko Janez, pešec; Adam' Lovrenc, pešec; Almer Konrad, rezervni korporal; Altenburger Janez, frajtar; Andrà M., pešec ; Anžel Konrad, četovodja ; Auer Franc, pešec.
Babič Franc, pešec; Bader Jožef, pešec; Bartecha Anton, nadomestni rezervist; Buschera Anton, pešec; Bauer Franc, pešec; Baumann Janez, pešec; Baumhakl Florijan, pešec; Bavčar Engelbert, pešec; Benolič Kajetan, pešec; Bergner Ant., nadomestni rezervist, frajtar; Bernhard Franc, pešec; Bezget Franc, pešec; Binder Franc, pešec; Binder Matija, pešec; Blaš Jakob, rezervist; Blažič Franc, nadomestni rezervist; Blasnik Maks, frajtar; Blass Jožef, nadomestni rezervist; Bobonec Jurij, pešec; Bonazza Marij, nadomestni rezervist; .Božič Janez, nadomestni rezervist; Brajnik Emil, nadomestni rezervist; Brandì Franc, frajtar; Brauhart Albert, pešec; Brauhal .Jožef, pešec: Brauhart Jožef, nadomestni rezervist; Brence Marko, pešec; J. Brenner, nadomestni rezervist; Breznik Franc, pešec; Bressnik Franc, pešec; Brunček Franc, korporal; Brunčič Alojzij, nadomestni rezervist; Bruner Alojzij, korporal.
Capello Friderik, nadomestni rezervist; -Čeloiiga Friderik, pešec; Čepe Štefan, pešec; Červenek Janez, pešec; Christian Jožef, pešec; Oottitsch Franc, pešec.
Danko Mihael, rezervni pešec ; Dečko Franc, enoletni prostovoljec, korporal; Denrath Karol, nadomestni rezervist; De-uissa Jožef, nadomestni rezervist; Deskovič Andrej, nadomestni rezervist; Deutschmann Janez, pešec; Divioti Janez, pešec: Divjak Franc, rezervist ; Dobler Peter, nadomestni rezervist ; Dobreto Jurij, nadomestni rezervist; Dovič Alojzij, nadomestni rezervist; Donk Martin, pešec; Dreier Franc, pešec; Dreys Jožef, nadomestni rezervist; Drozg Janez, pešec; Dunkl Jožef, rezervist; Dvoršak Jakob, pešec.
Ehmann Leopold, nadomestni rezervist; Eibl Gabrijel, pešec; Eilec Anton, frajtar; Eilec Franc, pešec; Einfalt Leon, nadomestni rezervist; Erhard Leopold, pešec.
Fabjan Alojzij, nadomestni rezervist; Fasching Jožef, pešec; Faschmann Franc, frajtar; Faulhaber Karol, korporal in bataljon-trobentač; Fekonja Janez, pešec; Ferčal Franc, pešec; Ferk Alojzij, rezervist; Pessler Franc, rezervni korporal; Fin:: Janez, frajtar, titular-korporal; Firschuss Andrej, pešec; Fischer Adalbert, korporal:	Franze Franc Ljudovik, nadomestni
rezervist; Frass Ferdinand, korporal; Frass Janez, pešec; Jožef Freidl, pešec; Friedl Mihael, korporal: Friess Karol, nadomestni rezervist; Fuchs Franc, korporal; Fuchs Jožef, rezerv.; Führnschuss Rihard, frajtar: Fukal. Adolf, pešec; Furlani Jakob, frajtar.
Gaav Štefan, rezervist; Gabassi Mihael, nadomestni rezervist; Gangl Jožef, korporal; Gartner Franc, hornist; G caper Janez, pešec; Gerngross Anton, pešec; Gether Janez, pe , šec; Ging! Janez, frajtar; Glanz Anton, - rezervist; Glauminger Mihael, pešec; GmatT Bogomir, rezervist; Golle. Franc, pešec; Gölles Jožef, nadomestni rezervist; Gordin Anten, pešec; Greif Franc, frajtar; Grinschgl Alojzij, pešec:	Grinschgl Janez, pe-
šec; Grinschgl Rupert, pešec; Grinschgl Vinko, pešec; Gios,-schädl Valentin, pešec; Grundner Karol, pešec; Gundl Matija, pešec; G uti Anton, pešeč; Gutmacher Karol, korporal; Gus-mann Ignacij, nadomestni rezervist.
Hafner Karol, pešec; Halbwirt Janez, pešec; Haller Kari, frajtar, titular-korporal; Haložan Janez, pešec; Hammer šimoe. rezervist; Hanfstingl Franc, rezervist; Ilardinger Rudoif, p" šec; Haring Franc, četovodja; Haring Bogomir, pešec; Har-kampl Franc, rezervist; Hartbauer Alojzij, nadomestni rezerv.; Hartinger Janez, pešec; Hasenhütl Alojzij, pešec; Hasenohr: Franc, nadomestni rezervist; Hansler Franc, rezervist; Heil»! Karol 1, - rezervist; Heldinger Franc, pešec; Herbsthofer Aloj-:, frajtar; Hirschböck Anton, pešec; Hvala Štefan, nadomestni rezervist; Hodi Jožef, četovodja; Hodi Štefan, pešec;: Hofer Ant., pešec; Hofer Jožef, pešec; Hofstätter Anton, frajtar; Hofstätter Jožef, nadomestni rezervist; Hofstätter Jožef, pešec; Hois Fran, pešec; Ilojnek Jožef, rezervist; Hölbing Janez, narednik; Hold Peter, rezervist ; Höller Jožef, pešec ; Holz Matija, nadomestni rezervist; Hopfen Leopold, pešec, Hubmann Matija, pešec.
Imnitzer Franc, nadomestni rezervist; Ipanec Silvester,
pešec.
Jakob Jožef, nadomestni rezervist; Jaunik Janez, pešec; Jaušnik Janez, frajtar ; Janže • Jožef, . frajtap,. titular-korporal : Jelovica Jožef, pešec; JöbsÜ Alojzij, pešec; Jöbstl Janez, pešec; Jonser Alojzij, nadomestni rezervist; Juriševič Miha, nadomestni rezervist; Justinek Jožef, .pešec.
Kahr Leopold, peše.c; Kaiser Anton, pešec; Kalan Jožef, nadomestni rezervist; Kalcher Alojzij, frajtar; Kandier . Janez, nadomestni rezervist; Kapfer Engelbert, pešec; . Kaplan Janez, pešec; Kapaun Avguštin, rezervist; Kappel Franc,, nadomestni rezervist; Kapper Janez, frajtar; Karger Karol, nadomestni rezervist; Kargl Ljudovik,-pešec; Karnlčnik) Jurij, pešec; Kast-beier Jožef, titular-frajtar; Katala Mihael, pešec; Kaudetzkv Karol, nadomestni rezervist; Kaufmanu Alojzij, nadomestni, rezervist; Kaufmann Janez,- nadomestni rezervist ; Kaufmann Rupert, .titular-korporal; Kehldörfer Jožef, korporal, titular-četovori -ja; Kerpel Štefan, pešec; Kerhlanko Anton, pešec; Kinkela Rudolf, nadomestni rezervist; KiralM Franc, frajtar; Kirbiš Jožef, pešec; Klep Janez, pešec; Klug Jožef, pešec; Klupač J., pešec; Kmetič Jožef, frajtar; Kober Martin, pešec; Koch Matija, nadomestni rezervist; Kögl Jožef, nadomestni rezervist ; Kohlroser Karol, pešec; Kokel Anton, pešec; Kolarič Jernej, nadomestni rezervist; Kolar Jožef, nadomestni rezervist; Kolpnc Rudolf, korporal ; Koller Izidor, nadomestni rezervist; König Pavel, pešec; Konrad Kristijan, pešec; Konrad Jožef, rezervist ; Körbier Karol, rezervist; Korošec Anton, frajtar; Korošec Vinko, pešec; Köstenbauer Vinko, pešec; Kotz Frane, nadomestni rezervist ; Kocbek Mihael, nadomestni rezervist; Krach len Franc, pešec; Krajnc Jakob, titular’frajtar; Krajnc Jožef, rezervist; Krajnc Ernest, nadomestni rezervist; Krajnc Jožef, korporal; Kralj T., nešec; Krammer Avguštin, rezervist; Krastnlk Alojzij, pešec: Kraus Jožef, pešec: Kraxuer Alojzij, nadomestni rezervist; -J. Krebs, pešec; Kremser Matija, nadomestni rezervist; Kren Jožef, nadomestni rezervist; Kresnik Ljudovik, titular-frajtar ; Al. fCroSel, nadomestni rezervist;-Kumer Viktor, korporal ; Kumpič Jakob, pešec; Kirbiš Alojzij, korporal; Kurbus Jurij, pešec, F. Kalcher, hadoihvestnf rezervist.
Lafer Franc, pešec; Lasier Jožef, nadomestni rezervist; Làibacher Anton, rezervni- korporal; Lambauer Franc, pešec; Lammer Avguštin, pešee; Lang Alojzij, pešec; Lang Herman, četovodja: Lansinger Alojzij, rezervist; Laritz Alojzij, frajtar: Lederer Jožef, korporal; Lederhaas Jožef, titular-frajtar ; Legat
Frane, korporal; Legat Friderik, nadomestni rezervist; Legen stein Tomaž, nadomestni rezervist;' Leitgeb Alojšj, korporal; Leitinger Alojzij, frajtar; Lenhardt Anton, nadomestni rezerv,; Lepej Franc, nadomestni rezervist; Lesjak J., titular-lrajtar ;• Lešnik Janez, korporal, titular-čotovodja; Letnik Anton, pešec; Letnik Janez, nadomestni rezervist; Loxneq Valentin, pešec; J. Lilleg, frajtar; Lindner Jožef, korporal; Lip Franc, pešec; Avguštin List, frajtar; Llnko Alojzij, pešec; LoičU. Franc, korporal; Lončar Peter, nadomestni rezervist; Lorber Franc 1, pešec; Lorber Janež, frajtar; Lorenzi Julij, pešec; Löscher Martin, pešec; Lukas Anton, četovodja; Lukas Janez, nadomestni rezervist.
Macher Jurij, pešec; Maier Jožef, pešec’; Maierhofeir Fr.,, frajtar; Maritz Janez, pešec; Makarovič iJaneZ, nadomestni rezervist ; Mandl Frane, častniški sluga; Marblér Jožef, frajtar; Marceglia Martin, nadomestni rezervist; ‘Maričnik Alojzij, nadomestni rezervist; Math'Matija, pešec; Matti Alojzij, pešec; Maurer Janez, četovodja; Maurer Janez, pešec ; Maurer Peter,, rezervist; Maurič Ferdinand, pešec; Mauser Jožef, korporal; Mautner Erhard, pešec; Max Matija, pešec; Ma/x» Mili jan, korporal ;* Merxner Jance, pešec; Melak Leopold, frajtar ; Melcher Marko, pešec; Menedio Alojziji pešec; Merlak Izidor, nadomestni rezervist; Milkovič Jožef, nadomestni rezervist; Milloch. A., pešec; Mittler Avguštin, frajtar; Mladenič Jožef, pešec; Muhr Anton, stotnijski tambur ; Muhr Karol, pešec ; Müller Florijan, stotnijski trobentač; Müller Franc, nadomestni rezervist; Müller Henrijf, nadomestni rezervist; Müller Pavél, "pešec; Muršec Janez, nadomestni rezervist,
Navodnik Janez, pešec; Nerat Janez, nadomestni rezerv. ; Neubauer Alojzij, četovodja; Neubauer Anton, nadomestni rez.;. Neuhold Franc, pešec; Neuhold Franc,' nadomestni rezervist;, Neuhold Janez, nadomestni rezervist; Neumeisfer Rudolf, pešec; Neuwirfh. Feliks, nadomestni rezervist.
Oberhammer Simon, frajtar; Obemurier Peter, pešec; Oblak Janez, nadomestni rezervist; Ofner Jožef, pešec; Olenik J., pešec; Orthacker Franc, Četovodja; Oswald Franc, pešec; Oswald Martin, nadomestiti! rezervist; Ošwald Štefan," pešec, -
Panuner Janez, pešec; Papež-Franc,-pešec;-: Pavaleo Viu-ko, pešec; Pavletič Janez, nadomestni rezervist; Pečar 'Janez, nadomestni rezervist; Pehàr Anton, pešec; Pehar Franc, stotu,
!aotbur; Peitler Jožef, nadomestni rezervist; Peitler (Jožef, pešec; Petrič - Friderik, nadomestni pešec-; Pečnik Janez, pešec; Pfeifer Anton, " korporal ; Piawetz, Jakob, pešec ; Pihler Alojzij, pešec ;. Pichter Franc, pešec ; Pisker Franc, pešec ; Platzer Rudolf,: pešec; Plauder Karol, korporal; Plečko Tomaž, korporal; Pliberšek Janez, pešec, Počiv-aJnik Herman, frajtar; Pock Alojzij, pešec ; Pojer Anton, pešec ; Polančič ^Leopold, nadomestni rezerv,; Polc Alojzij, nadomestni rezervist; Pongračič Jakob, pešec; J.. Ponstingl, pešed; Postružnik Franc, pešec; Potisk Janez, pešec; Pöttinger Janez, pešec; Povoden. Rudolf; nadomestni rezervist ; Prassi Janez, pešec; Pratter Florijan, pešec; 'Primoži* Jožefr pešec; Prutsch Alojzij, pešec.
Itaaber Janez, rezervist; Raneger Alojzij, pešec; Raniti Jožef, pešec; Rath Jožef, pešec; Rath Rupert, korporal; Rauch Herman, korporal; Rauch Karol,-nadomestni rezervist; Rauch Rudolf, frajtar; Rebernak Janež, pešec;'Reinbacher Simon," pešec; Reiter Jožef, nadomestni rezervist;' Repnik Florijan, pešec; Resch Jakob, pešec; Bosch Janez, pešec;- Bober Janez, nadomestni rezervist; Robič Avgust, nadomestni rezervist; Rojko A.,, četovodja; Rošker Friderik, pešec; Rošker Konrad, pešec; Rošker Peter, pešec; Rossmami Franc, korporal; Rotmann Janez, narednik; Richter Anton, pešec; Riedl Anton, frajtar; Rijavec Janez, nadomestni rezervist; Ritter Alojzij, korporal; Ruki Jakob, nadomestni rezervist; Rumpler Franc, nadomestni/ rezervist; Rupi> Janez, pešec; Rupp Jane®, nadomestni rezervist.
Sabathi Jožef, pešec; Sabathi Peter, pešec; Sadravec r nadomestni rezervist; Sagadin Anton, pešec; Sammer Jožef, nadomestni rezervist-; Samt Jožef, pešec; Saule Janez, nadomestni rezervist; Schabl Janez, pešec; Schabl. Janez 2. nàdomesb ni rezervist; Schantl Andrej, rezervist; Schauer Andrej, nadomestni rezervist; Scheer Anton, frajtar; Scheiden Alojzij, pešec; Šerbela Benedikt, četovodja; Šeriaf Vinko, nadomestni rezervist; Scheucher Janez, pešec; SchCucher iJožef, pešec; Ernest Schnabl, nadomestni rezervist; Schnabl Franc, frajtar; A. Schober, frajtar; Schuster Franc, nadomestni rezervist;. Schütz Alojzij, frajtar; Schwarz Anton, korporal; Schwarz Mirko, pešec ; Schwarzbauer Franc, korporal ; Schwarzbauer Jurij, pešec; : Schwarzbartl Leopold, pešec; Schwarzl Friderik, korporal; Schweiger Janez, nadomestni, rezervist; Sehwindsakl Fraiv nadomestni rezervist; Šega Jernej, nadomestni rezervist; Seidl Henrik, pešec; Selig Jožef, nadomestni rezervist; Semlič Fran, nadomestni rezervist; Senekovič) Franc, korporal; .Seng! Alojz, pešec; Seršen Janez, pešec; Siunir Anton, frajtar; Sigi Avg., nadomestni rezervist; Simčič Janez, enoletni prostovoljec, korporal; Simčič Peter, pešec; Simonič Janez, pešec; Sivšek Anton, pešec; Skerbinšek Blaž, pešec; Škofič Franc, narednik; Škofič Karol, nadomestni rezervist; Slamic Jožof, pešec; Sluga Janez, frajtar; Soko Franc, rezervist; Sommer Alojzij, frajtar; Sommer Alojzij, rezervist; Sommer Ignacij, pešec; Sommer Mihael, pe ec; Sommer Rudolf; četovodja; Sorger Jožef, pešec; Sorgo-Janez, nadomestni rezervist; Sorko Franc, frajtar; Sor&ek Jožef, nadomestni rezervist ; Sparer Ljudovik, pešec ; pari Simon,., frajtar; Spätauf -Rupert,- korporal; /Spiessl Ernest, nadomestni rezervist; Šproger Janez, pešec; Stampfl Anton-, nadomestni rezervist; Stoffe Peter, nadomestni rezervist; Stegne Vaclav, pešec ; Steinberger Leopold, nadomestni'rezervist; Steinhauer F., nadomestni rezervist; Stiegler Karol,1 frajtar; Stoff Janez, nadomestni rezervist; Stramoc Lranc, pešec; Stuhl" Janez, frajtar; . Šunko Franc, pešec; Suppan Florijan, nadomestni rezervist; Suppóni Franc, četovodja; Suppan Henrik, pešec; Supperl Konrad, frajtar ; Svatós Arnov nadomestni rezervist.
Tatzer Jurij, pešec; TeCht Anton, frajtar; Teichmeister Franc, nadomestni rezervist; Temei Jožef, pešec; Temei1 Karol, korporal; Tepec Peter, pešec; Terp Anton, nadomestni rezerv.; Theussl Jožef, pešec ; Tieber Janez, pešec; Tischler Janez, rezervist; Tomažič Ignacij, nadomestni rezervist; 'Tomažič Leop., pešec; Tramolič Jožef, nadomestni rezervist; Trampuš Avgust, korporal; Trink J., frajtar; Trümmer Franc, korporal; Tčabi-čer Jožef, pešec"; Trglaučnik Karol, pešec.	*
Tihi Jožef, pešec; Ungér Alojzij, pešec; Urbanica Rihard, pešec.	v
Valentan Martin, nadomestni rezervist; Veit Franc, korporal; Veit Janez, korporal; (VMebil Rudolf, orožni mojster; F. Verblač, četovodja; Vičuinik Anton, pešec; Vidovič Anton, pešec; Vihar Janez, pešec; Vodušek Rudolf, nadomestni rezervist; Volk Avguštin, nadomestni rezervist; Vollmaier Janez, pešec.'
Wabschek J., pešec; Wachs Anton, nadomestni rezervist; Wack Alojzij, rezervist; Wagenhofer iMihael, nadomestni rezervist; Wagner Rupert, pešec; Walch Frane, pešec; Waleher Janež, pešec; Walchér Matija, pešec: Walter Jajiez, nadomostni rezervist; Walz Jožef, pešec; Wandrieß Franc, frajtar, Wassermann Pavel, pešec; Weber Mihael, častniški sliuga; Wegesser Ljudovikl nadomestni rezervist ; Weinhandl Franc, nadomestni rezervist; Wokren Anton, pešec ; Wicher Avgust, pešec; /Wiedmeier Janez, nadomestni 'rezervist; Wieser Franc, pešec, Winkler Franc, Četovodja; Winkler Martin, korporal; • Wippl Franc,, pešec; Wračko Jožef, pešec:
Z am ut Jurij, pešec ; Zenz Jožef, pešec; Zieser Matija, nadomestni rezervist; Zißer Janez, pešec; Zimgast Karol, pešec; Zofutta Simon, pešec; ZÖhrer Ferdinand, nadomestni rezervist; Zorman Martin, rezervist; Zotzek Janez, pešec.
V ruskem ujetništvu:
V ruskem ujetništvg se nahaja Franc Plod, nadomestni rezervist 47. pešpolka, doma iz okolice Maribora in sicer v mestu:
Kungur (vladno okrožje Perm, bMzui Urala, okrogl200 km zračne črte severno-izhodno od Moskve, še v evropski Rusiji).
Ribič Martih., nadomestni reßervist, 8. papeškega batal-jona, doma iz mariborske okolice, se nahaja V. ruskem ujetništvu v mestu Atkärsk (vladno Okrožje Saratov, ob spodnjem toku reke Volge).
Domobranski pešpolk štev. 26:
Ranjeni častniki:
KšssBmgcr, Štefan, poročnik; Partos Ernest, kadet-aspir. ; Pefefllt Julij.
U j et o mo.Stv o:
V ruskem ujetništvu v AAkarsku, vladno okrožje Saratov v evropski Rusiji, se nahajajo sledeči:	/Butcden Franc, častniški
sluga, iz ptujske .okolice; Deželak Matevž, nadomestni rezervist, i■/. celjske okolice; Felicijan Franc 2, nadomestni rezervist, iz reljeke zkolice ; Hek Franc, nadomestni rezervist, iz Brežic ; Ir-, man Lovro. tiitular-Irajtar, iz Slovemj'građca ; Krajnc Miha, nadomestni rezervist, iz celjske okolice; Kumer Valentin, nadomestni rezervist, iz Zreč; Levanič: Janez, pešec, TursMvrh; Ma-renšek Valentin, frajtar, iz Konjic; Merc Jakob, nadomestni rev zervist,. iz ptujske okolice; Müller Ignaciji, frajtar, iz Slovenjgraška; Munda Karol, pešec, Radenci; Muršec Pavel, nadom, rezervist, iz ptujske okolice; Podbregar Alojzij, iz Vranskega; Rep Marko, četovodja, Ljutomer; Retuznik Mihael, korporal, iz Konjic; Rozman Henrik, rezervist, iz ptujske okolice; Rostohar Matija, pešec, Brežice; Saleten Blaž, korporal, Slbvenjgradec; Vnuk Jakob, korporal, iz ptujske okolice; Zelič Franc, rezervist, iz Brežic; Zore Alojzij, korporal, titular-lčeljovodja, okolica Celje.
Pešpolk štev. 871
Častniki:
Kordiš Ivan, nadporočnik, mrtev; Moskovits- Feliks, poročnik v rezervi, ranjen; Reznlcek Filip, praporščak v rezervi, ranjen.
Padlo moštvo:
Gersifenbauer Jožef, pešec; Kruhar Franc, pešec; Kuhar Mihael, pešec; Lierzer Franc, pešec; Marguš Janez, pešec; Ojsteršek Ignacij, pešec; Prattes Jožef, pešec; Radišek Karol, pešec;. Schweighofen Janez, pešec; Sprinčnik Janez, pešec; Ster-bal Janez, pešec; Wippol Rupert, pešec; Zach Janez, pešec; Zmrzijak Martin, pešec.
Ranjeno m o š It v o :
Adam Franc, pešec; Aid Jurij, pešec.
Ballon Anton, pešec; Baltauf Franc,'pešec; Baumann J., pešec; Baumann Anton, pešec; Burger J,, pešec;
Golnik Martin, pešec.
Ovenk Albert, korporal.
.Deutsch Jožef, pešec; Dolgnnoč Janez, četovodja; PJitoel Alojzij, četovodja.
Ferme Franc, frajtar; Fidle* Martin, pešec; Florjan Anton, pešec;
GauHer J., korporal;' Gerčer Janez, pešec; Germin Alojz,
, bajtar; Golčar Mihael, pešec; Goričan Jakob, pešec; Gorjanc Franc, pešec.
Hadler Alojzij, pešec; Holzapfel Franc, pešec; Hriberšek Franc, pešec.
Jakopič Anton, pešec.
Klinar Martin, pešec; Kolbl J., pešec; Kolbl Franc, pešec: Kos Franc, pešec; Kostevc Jožef, kofporaj; Kozmaai Fran, pešec; Krajnc Janez, pešecKranjc Marko, pešec; Kral Jožef, pešec; Kramer Jožef, pešec; Kürbos Franc, pešec; Kure J., pešec.	•
Levec Jernej, pešec; Lipko Peter, pešec; Lorger Štefan, pešec; Lešnik Jožef, pešec.
, Mati J., četovodja.
Neudauer Ljudovdk, pešec;' Novak (Leopold, pešec.
Penič Franc, pešec; Pihler Franc, pešec; Pinterič Miha, pešec; Počivalšek Jožef, pešec; Präuer Janez, postajevodja;
Rataj Franc, pešec; Repnik J., četovodja.
Šarana Jakob, pešec; Schani Janez, frajtar; Schmautz Rudolf, pešec; Schneider Franc, pešec; Selišnik Jurij, pešec; Selič Karol, pešec; Simonič Franc, pešec; Škorjanc Karol, pešec; Špindler J., pešec; Sredenšek Mihael, frajtar; Suppan A., 4 pešec.
Toplak J., pešec; Tramšak Štefan, pešec; Trümer Alojz, pešec; Turnšek Janez, korporal.
Ule Florijan, frajtar; Urlep Franc, pešec.
Veranič Peter, pešec; Verbek) Franc, pešec;
Weber Pankracij, pešec.
Žekar Ignacij, pešec; Železnik Janez, orožni mojster; J. Zibret, korporal ; Zirzel Jožef, pešec.
Dragonski polk štev, 5:
Goručan Ciril, iz celjske okolice, ujet.
*
*	n
Opomba; Uredništvo ne prevzame nobene odgovornosti aa resničnost izkazov o padlih in ranjenih. Mi smo te podatke posneli po različnih virih,. M pa mnogokrat niso popolnoma zanesljivi. Posebno glede imen se pride v teh izkazih mnogokrat na sled velikim pogreškom. — Da zamoremo naše izkaze o padlih, ranjenih in ujetih izpopolniti, prosimo, da se nam poroča, če ima kdo kake zasebne podatke. —■ Kdor želi imeti natančna obvestila o padlih in ranjenih, naj si naroči uradne izkaze v tiskarni sv. Cirila v Mariboru, Koroška cesta št. 5.
razpošilja na vs® strani trgovina s pohištvom
MRL PREIS, MARIBOR, Stolli trg 6.
Kaj večja m Bajcencj&ft mpo&ilf sinica sa pohištvo ia posteljno, blago.
Navada® pohištvo od K ICO. Pohištvo iz trdega lesa od & 200. Popolna oprav» za neveste od K 120—500(3 K. Popolna kabinska oprava od K 40—120 K. Za spalnice, jedilnice, gosposke sobe in salone iz orehovega, hrastovega, hokovega lesa iz naseesna in javorja, iz mahagonijevega in h palisandrovega lesa v bogati izberi po zelo izkih ee~
?-ih. Rasasi posamesni deli posebno poceni. Posebni oddelek m pohištvo h železa, medenine in tapeciranega pohištva,
Sloboden nakup,	Slftbbdno na ogled.
Ilnstrovani ceniki brezplačno !
pristno vino.
Kmetijsko društvo v Vipavi Kranjska oddaja vsled priporočita. knezoškofijskega ordinarijata v Ljubljani pristna bela mašna in namizna vina po zmernih cenah postavljena na postajo Ajdovščina. Kleti nadzoruje vipavski dekan V zalogi je tudi pristni tropinovec. Sprejmejo se zanesljivi zastopniki za razprodajo vina.
Kmetijsko društvo v Vipavi.
H«r Ure! Ure! 'SBsc'
V veliki izbiri in po nizkih «enih.
Srebrne nre zn fante od 7 K Srebrne nre damske od d K Srebrne verižice od K i 40 Sreb. veriž ce damske K 3-6<> Zla e damske nre od 26 K
Za vsako uro se jamči!
Preeizijske nre, Schafhansen, Senith, Omega, Eterne
Očala : Za kratkovidne nova, zboljšana stekla.
*gHg Starei
urar, zlatomer in očalar,
Tgptthofova cesta 39. Prvi urar ud glav. kolodvora.
Veletrgovina s špecerijskim blagom in del. pridelki.
C
©
A
©
Ivan Ravnikar : Celje
%
*
■■«c
v
Oraika ulica itev. 21.
Priporočam vedno svežo in žgano kavo, kakor tudi fino čokolado in kakao.
Zaloga rudninskih voda, vrvarskega blaga in vsakovrstnih suhih in oljnatih barv.
Solidna in tožna postrežba.
Edino zastopstvo in giauna zaloga za Mustro-Ogrsho od originalnih
armadnih in žBlezničarsbih Bosfcopf-ar 5 H.
Po 14 dnevni poskušnfi
se lahko vsaka ura proti popolni svoti zopet zamenja, torej ni nobene rizike, ampak se lahko vsak sam prepriča o teh izbornih urah. Prednosti teh ur: Prava železničarska Roskopf-ura se je, ne dolgo tega, nalašč za železnične in štrapacne službe z novo konstrukcijo zboljšala, dobila precizijski tek, posebej močne osi, kolesje se vso vrti v kamenih. Ura teče 32 ur in ide točno na pol minute, če tudi ura leži, visi ali se nosi v žepu. Ura je zavarovana proti preveliki napetosti peresa, ob-ločje je iz čistega nikla ter je zavarovano še z enim plaščem za varstvo zoper prah ter se vsi pokrovi strogo in natančno zapirajo. Po dobri preizkušnji so se te ure radi nizke cene in vendar dobrega teka uradno upeljale pri armadi in različnih železnicah. Prosim Vas torej, da te ure ne zamenjate z drugimi sličnimi urami, ki se dobijo v trgovinah. — Vsak si naj brez nevarnosti, da bi trpel kako škodo, naroči mojo ceno uro. - Velik cenik popolnoma zastonj.
A. KIFFMANN, Maribor ob Dravi št. 4,
največja tovarniška zaloga ur, srebrnine in zlatnine, razpošilja v vse dežele. Specialist za boljše ure.
Kupujem
seno, slamo, fižol, češplje in sploh vse poljske
pridelke po najvililh cenah
Ant. Birkmaier
Maribor, Meljska cesta 29 (Meiiingerstr.)
T
rgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki : Celje, Narodni dom.
Franc Kolenc
Kupim suhe gobe, vinski kamen in vse deželne pridelke po najvišjih dnevnih cenah. Vedno sv* že špecerijsko blago po najnižjih cenah v trgovini s špecerijo in deželnimi pridelki na debelo in drobno.
Znano ie, da se kupi
pri staroznani domači zineslpvi trgovini ne sa.r.o po 091.1 ampak tudi prav dobro.
Sukneno blago (štofi za moške in dečke.)
N ivomodnO volno za ženske in dekleta,
N jnot.jse periino blago za obleke in bluze,
Platno belo in pisano za srajce in spodnje hlače,
B ago za postelje In rjuhe, brez šiva in matrace,
Sra j e izget <v jene vseh velikosti za moške in ženske, Predpasnikov veiika izbir, za prati in iz črnega atlasa.
Zatiraj novosti robcev iz svile in za prati, kakor vseh vrst blaga za domačo vporabo, s čimer si pri veliki izbiri in pri nizkih cenah tudi doma svoj nakup lahko dosežete po zelo ugodnih prednostih, zatorej pošljem na zahtevanje
G«r~ ZASTONJ .-tj*®
vsakomur svojo bogato zbirko vzorcev 'na razpolago.
K. Worsche Maribor
Gosposka ul. D.
(Herring, Dl
POZOR!
POZOR!
Ker je sedaj famogo obitelj, katere pogrešajo moške, kateri so bili poklicani pod orožje, podpora pa zadostuje komaj za hrano, bo mnogim zelo težko kupiti otrokom najpotrebnejšega perila in obleko za šolo. Da se omili v teh revnih časih splošno bedo, se je odločil trgovec
J. N. Šoštarič Maribor,
Gosposka Ulica 5, da bo za časa vojne prodajal vse blago veliko ceneje, kakor popreje Kdor torej želi kupiti za majhen denar dobro blago, naj se nemudoma oglasi pri omenjenemu trgovcu Vzorci in ceniki se pošljejo »astoni.
Dobra kuharic®
ki razume tudi vsa druga gospo-dartka dela, išče službe na Spodnjem Štajerskem Naslov: Štor, Urbanigasse 28, Maribor.
Bukev les-
se knpi kakor krclje, bukove gozde za posekati, ki dajo les za žago, pa tudi za lastno uporabo, blizu železniške postaie in blizu žage. —- Ponudbe pod A. G. na upiavništvo.
Stanovanje
z inventarjem vred se od ia Cena 6° golg Darjev Več pove u ravn.
Za božično in novoletno sezono
priporočamo trgovcem v nakup:
Božičnih okraskov, svilnatega papirja v vseh barvah, barvani papir na eno stran v vseh barvah, krepp* pir v vseh barvah, barvani papir ca dve strani v vseh barvah, zlati in srebrni papir — sveče za drevo, čarobne svečice,—

Cvetje za rože, žica, zlata pena, jaslice izgotovljene, podobice za jaslice, — rutke. —
Bož čns in novoletna dopisnice kakor tudi druge vrste po izredno nizkih --------------cenah.-------------------
Oorièar «Leskovšek Celje
©raška ul. 7 Na debelo in drobno Rotovška ul. 2
Miha zalaga or, dpagoce- i nosiš, srebrnine in optičnih :	reči po vsaki ceni.
! Tudi na obroke. - liustr. cenik j j zastonj. - Gramofoni 20—200 K 1
j Niklasta remont.-ura K 3'50 j j Pristna srebrna ura K 7 j Original omega ura K 24 ! Kuhinjska ura	K	10
j Budilka niklasta K 3 : Poročni prstani	K	2
: Srebrne verižice K 2 !	Večletno Jkmstvo.
j Nasi. Dietinger
! Theod. Fehrenbach
urar in očaiar
j UBQH, Gosposka ul. 25
Kupujem zlatnino in srebro.
'■trnu 8
29. januarja} 191.5.
„STRAŽ £.w
Vozni red na progah južne železnice za Haribor.
Vetiaven «d 1. januarja 1915 do preklica.
Odhod Maribor—Duna j			J P ! !	Odhod Maribor—Trst			! Odhod Maribor—Celovec		j Maribor - Budimpešta j
Brzovlaki	1 Osebni vlaki			Brzovlaki 11 Osebni vlaki			j Brzovlaki j | Osebni vlaki		i Brzovlaki f1 Osebni vlaki
2 5(tfi 3-lft|| z-44	I 5*23| j 9-47 j 1*02 j 4-14	8 0’|		j 3-0311 2-28 j 1 5-401 8 18	7E0| 12-01		; 1-501 j H 3-251 ! 10-14	7-5511	j 3 03| ! II 7.45 8-13 1 1-15 |7 30j|
Dohod v Gradec				Dohod v Ce	lje !:		Dohod v Sp. Dravograd		; Dohod na Pragersko j
3‘6o| j 4'2t| J 3 51 1 1 --09 | ll*3lj 2 49 | 5 54 liO —				J 4'19| j 3 50 J j 7-35 |l0‘14 |lOT4| 211j			! 3-081 j J j 4 5S|| 12"—19 3"9| j		13-191 j [J - ] «*43 j — j 8 3» }
Dohod na Dunaj				Dohod v Ljubljano			Dohod v Celovec		Dóhod V Ptuj j
8.25 i 9-10 Je-15J 1 1 1‘66 7‘05| ■ — I —		5351		j 5'55| 5 46 j j lu ll ]l2 45 jl2*55|j 4 48||			j 4’i4| J 1 J 626 j 1-51	1 l-l9Sj	j 3 59| j g g « 41 1 9 53 J 2-30 j 9 Olj,j
				Ljubljana—Maribor			Celovec—Maribor		j Ptuj-Maribor
Odhod Dunaj-Maribor									
				|12 111| 11'26 g |l2' 151| 4 34| |			|tì-21(| II1005 2-40	7-551 J' j j	|ll-56jj j jo 4211 7-35 111 07 | 5-34 |
8"26| j9 3 1 |8-*5| J |l0 30|, — — | 9 — j IVO					311 j 6 2i|				
Dohod v Gradec				Dohod y Celje			Dohod v Sp. Dravograd		Dohod na Pragersko
12'32|| 1 44| j 1(4 J J5-22I j 7-27 j 8 57 | 4’15 | 8 00			! j	j 1-5311 114 j ( 3 031 j 7-08 j	5 40 i S-45||		j 1 35j j j |l 1-55 j 4-46J 9-4311		■ |l2'15|| JI C 12 j 8-02 ! — 601|J
Dohod y Maribor			j I 1	Dohod v Maribor			Dohod v Maribor |		j Dohod v Maribor
1-35 |J 2-53|! 2-20 J | 7'39 j 9’56 J 12*30j 7 06|]il 09|				1 3-0711 2 36 j j 4'59| | 9"o9j ì’i	r-4l|jl0-38||		1-2-421J : H 1-28 | 6-21||ll-18|[ } |j		[j j 1-201 : J j 6-57 1 9-09 12-10 j 7-4LR j
* Številke, pri katerih je črta, pomenijo nočni čat.
Spodnještaj. ljudska poso-f linica v Mariboru z		•
	O ul OtTiO* se sprejemajo od vsakega in se obrestujejo: navadno po 4Va°/oi proti trimesečni odpovedi po 4*/,7o. Obresti se pripisujejo h kapitala ! lirdllillMi V1. januarja in 1. julija vsakega leta. Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov donar, ne da bi se njih obrestovanje kaj prekinilo. Za nalaganje po pošti so poštne hranilne položnice (97.078) na razpolago. Rentni davek plača posojilnica sama. j	
	UffcCrfcliljU CO (flTjfsafo •'danom in sicer: na vknjižbo proti pupilami varnosti po S'/<%t na vknjižbo sploh po 5,/*“;o» na vknjižbo in poroštvo po * 5.2.«ulJ <8. J %ß 53/4o/o in na osebni kredit po ®a/0. Nadalje izposojuje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri drugih denarnih zavodih prevzame posojilnica v svojo last proti povrnitvi gotovih stroškov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo dela posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.	
	J T*.so vsako sredo in četrtek od 9. do 12. ure dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. nre dopoldne izvzemši praznike. V uradnih urah se sprejema UFčlUU« Ui« in izplačuje denar.	
	Pofasnila SC CtsfafO in pro®“je Preiemajo ysak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne in od 2. do 5. ure popoldne. * J J p^"* Posojilnica ima tudi na razpolago domače hranilne nabiralnike. **3Pi	
Stolna ulica št. @ (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo).		
Si3 debi v vseh lekarnah S K. 11-.-
Prsne bolezni, oslovski kašelj, naduha,po influenci
Kdo naj jemlje Sirolin ?
1. Vsak, ki trpi na trajnem kašlju	3. Vadušljivi .katerim Siroiin inaino
laž-je je obvarovati se bolezni,nego jo zdraviti.	olehča naduho-
.2. Osebe s kroničnim katarom bronhijev, tl. Skrofuzni ofroci,pri katerih učinkuje Sirol ki s Sirolinom ozdrave.	z ugodnim vspehom na splošni počufek
■t ÓASEL
Denarni zavod spodnještaj. trgovstva in obrtništva — Trgovsko-nbrtna kreditna zadruga v Celju
sprejema vloge na knjižice od vsakega in jih obrestuje po
41°
o

S J
„v*
w 'v
otvarja tekoče račune, eskomptuje menice in knjižne terjatve, prevzema zaveze, oskrbuje inkaso in obavlja sploh vse ji zaupane denarne posle po najkulantnejših pogojih.
za ženske, Esoške in X otroke, kakor tudi krila, Ig vrh ne jope, bluze, zim- S ske moške suknje in S raglane, se dobijo v Ig velikanski izbiri in po gg najnižjih cenah v ve- 1* letrgovini
R. STEfšMEOCI § V CELJU it 301 g
Pišite po cenik, a.-* ||
Izdajatelj in založnik: Konsorcii „Straža.**
priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirjev za oodobe. — Prevzetje vseh steklarskih del pri cerkvah in stavbah.
Najsoliduejša in točna postrežba.
Radi opustitve naj starejše narodne manufakturne' trg«; v me
Karola VANIČA :: Celje :: Narodni dum
Ustanovljeno 1880. prodaja se vse pod lastno ceno. uSiäuoTijeno I80f
POZOR;
Odgovorni urednik: Franjo Zebot.
Tisk tiskarne sv. Cirila v Maribora.
Edina štaferska steklarska narodna trguw.i..
Na debelo!	Na drobno!
FRANC STRUPI ::: CELJE
Graška cesta