Gospodarske stvari.
Postava
zastran obdelovanja Ljubljanskega mahu.
(Dalje.)
Odborov delokrog.
a) V obče.
§. 17. Vse za obdelovanje močvirja po smislu §. 1. potrebno tehnično in gospodarsko oskrbovanje in nadziranje kulturne kakošnosti močvirskega okraja spada v delokrog odbora za obdelovanje močvirja kot sklepajoče in nadzirajoče družbe.
Delokrog podružnih odborov je omejen na njihove zemlje in na enakošne oskrbniške pravice, kakoršne imajo oskrbništva vaškega premoženja v dodatku II. občinskega reda.
Natančnejša pravila o tem stoje v §§. 19. do 33. te postave.
§. 18. Sklepi odbora za obdelovanje močvirja, in pa tudi sklepi podružnih odborov vežejo vse posestnike njihovega močvirskega okraja.
Ti odbori imajo dolžnost, da presodijo in ustanovijo po prvomestniku sostavljeni proračun, in pa letni račun potem, ko je oboje ležalo v odborovi pisarnici trideset dni vsacemu vdeležencu na ogled, in ko se je to bilo po vseh občinah dotičnega močvirskega okraja oklicalo.
b) Posebej.
§. 19. Kar se tiče odpeljevanja in pa napeljevanja vode, je naloga glavnega odbora, da skrbi najpoprej za osušenje Ljubljanskega močvirja, potem pa tudi, kjer bi trebalo, za umno namakanje tega mahovja, in sicer za oboje le v obče, t. j. v toliko, kolikor to presega dolžnosti in moči posameznega posestnika, in pa če ni nekaj teh skrbi prešlo na podružne odbore, ki so se bili morebiti osnovali.  -
§. 20. Glede tega, da se mahovje suho obdrži, je dolžnost glavnemu odboru sosebno:
a)  da skrbi za primerno odpeljevanje vodd iz močvirskega kotla v Posavje ter zlasti da skrbi za redno vzdrževanje sedanjih dveh, temu namenu služečih glavnih odvodil, namreč Gruberjevega kanala s prekopom pri Štepanji vasi, in pa reke Ljubljanice, tekoče skoz mesto, s prekopom, slovečim po baronu Codelliju;
b)   da skrbi za neprestano redno vzdrževanje potrebnih glavnih odvodnikov na močvirji samem s tistimi
364
potoki vred, kateri posredujejo odtok naočvirnic in stu-denčnic iz posamesnih kosov mahovja v Ljubljanico, na dotle in v toliko, dokler se ne napravijo podružni odbori, ki to nalogo sami prevzamejo.
§. 21. Za trebljenje in vzdrževanje Gruberjevega kanala s prekopom pri Štepanji vasi in pa korita Ljubljanice skozi mesto tekoče s prekopom barona Codeilija bode dotie, dokler te po določilih postave od 15. maja 1872. (dež. zak. št. 16) ne dobodo druge predloge, me-rodavoa tista njihova globočina in uredba, kakoršna je vsled del v letih 1860—1867. zvršenih.
§. 22. Glavni odvodniki brez razločka, naj odvajajo vode živice ali močvirnice, morajo se, dokler ostanejo potrebni, vzdrževati neprenehoma v takem stanu, da bodo res služili svojemu namenu.   (§. 20.)
§. 23. Kanale (grabne) in potoke, ki naj se za zd*j, dokler se po omembi §. 21. ne določi drugače, štejejo in imajo za glavne odvodaike,   kaže priloga II.
te postave.
§. 24. V oziru na namakanje mahu je dolžnost glavnega odbora, da najprej in sosebno to prevdari, je-li in koliko je k boljemu obdelovanju koristno, sestaviti črtež namakanja, ki bi obsezal celo ozemlje glavnega odbora in če je, da napravi vse to, česar jo potreba za izvršitev.
Glavnega odbora naloga je pa tudi, črteže o namakanji večib delov njenega ozemlja tedaj v toliko na-rejati in zvrševati , kedar in dokler ni podružnih odborov, kateri bi po določilu §. 3. nase vzeli skrb za naprave namakanju služeče.
§. 25. Za namakanje zemljišč in za rabo vode sploh merodavna so v obče določila deželne postave od 15. maja 1872. o rabi, napeljevanji in odvračanji voda.
Ako vendar kje gre za kake posebne naredbe ali naprave in zlasti za to, da bi se voda kam iz glavnih odvodoikov razpeljala, ne sme se s takimi deli nikakor njih glavni namen, to je, k obdelovanju potrebno osu-šenje močvirnatih talov v nevarnost pripraviti ali kratiti.
§. 26. Tistim maharjem, ki jim o povodnji voda iz enega in istega glavnega odvodnika doseza zemljišče, prihranjena ostaja pravica , napeljevati si zaradi obdelovanja na zemljišča vodo iz glavnega odvodnika, ki ga oni z doneski svojimi v dobrem stanu vzdržujejo, ter se brez njihove privolitve ne smejo delati take naprave za porabo vode ali naredbe, katere bi ono pravico kratile.
Ako bi torej odbor sklenil kaj tacega, s čemur bi se omenjena pravica kratila, nimajo taki sklepi moči do tistih maharjev , ki niso privolili, ter jih ne vežejo.
§. 27. Glede napravljanja in vzdrževanja štradonov je dolžnost glavnega odbora ondot, kodar zemljišča ne leže ob javnih (državnih, okrajnih ali občinskih) cestah, ter vožnja za kmetijske potrebe do njih ni mogoča po takih cestah, poskrbeti, kolikor se d& — za potrebne kolovoznike do teh zemljišč, namreč za štradone in morebiti za primerne poljske služnosti, ki naj pa ne prestopajo vsakokratne kmetijske potrebe.
§. 28. Kedar se štradon hoče v novo narediti ali pa preložiti, ter je k temu treba razsvojitve (razlastitve), ker posamesni posestniki ugovarjajo, tedaj se mora razsodilo o razlastitvi izreči, predno se ugovornikova tla rabiti začno.
§. 29. Takisto mora tudi — kedar se kaka poljska služnost (§. 27.) ustanovlja in oziroma uravnuje, pa kdo izmed udeleženih posestnikov ugovarja — priti na dan pravokrepno razsodilo o tem, predno se služnost začne res uživati.
§. 30. Politična oblastva so pristojna v to, da iz-rekujejo razsvojna razsodila v rečeh, o katerih govori ta postava.
V  dotičaih razsodilih je vselej ob enem tudi začasno določiti; kolika in kakošna bodi odškodba , a kedar bi se udeleženci s tem ne zadovoljili, ustanoviti jo je po sodni cenitvi.
Vendar se razsvojenje zemljišča ali vživanje služnosti ne sme braniti, kedar je dotično razsodilo postalo pravokrepao, ter se je začasno določena odkupnina oziroma odškodba sodišču v hrambo založila ali pa zavarovala, kakor je treba.
§. 31. Požiganje mahu je praviloma dopuščeno samo v času od 16. dne meseca avgusta do konca meseca oktobra vsacega leta.
Samo če se potrebno požiganje mahovja vsled nenavadnih naturnih prigodkov ali zarad nenavadnega vremena ni moglo v tem času zgoditi, sme deželni odbor po nasvetu glavnega odbora izjemoma dopustiti požiganje tudi spomladi, ali nikoli ne dalje, kakor do 15. dne maja meseca.
V  enem in drugem slučaji pa mora glavni odbor leto za letom v pravem ča3U določiti, po katerih kosih ali planih in kako se bode mahovje žgaio, in pa tudi, kako naj se požiganje nadzira, ter je treba sem idoče zaukaže, še predno se začne čas požiganja, dotiČaim županom na jinanje dati.
§. 32. Zupani so pod svojo odgovornostjo dolžni, te zaukaže brez odloga udeleženim posestnikom na znanje dati, naj se na tanko po njih ravnajo, ter glavnemu odboru poročiti, da so to storili.
Kadarkoli bi kdo začel mah žgati zunaj časa za to postavljenega ali ne pazeč na dotične zaukaže, morajo župani, vsak v svoji okolici, tak ogenj precej dati pogasiti.
Občine imajo pravico, tiste, ki so tega krivi, prijeti za povračilo troškov, katere jim je gašenje pri-zadjalo.
§. 33. V vseh okolnoatih je namemba in naloga podružnih odborov ta, da skrb6 z ene strani za to, da mahovje po dotičnih svojih predelih suho ostane, obdr-žaje potrebne glavne odvodnike (§. 20. lit. b.) neprestano v dobrem stanu, a z druge strani za namakanje zemljišč po svojih delih (§. 24. odstavek 2.), kjer bi bilo potrebno. Imajo li podružni odbori kak vpliv na reči, ki se tičejo štradonov in pa požiganja mahu, ali ne, to se ravna po določilih dotičnih instrukcij.
Vendar takošen vpliv ne sme nikdar ovirati ali motiti delovanja glavnega odbora na korist vsem.
(Dalje prihodnjič.)