768
Listek.
se moramo,   da mu j'e še   mogoče   pri   obilem   drugem    poslu   tako   vspešno delovati na znanstvenem polji.
V početku knjige nam podaje zemljepisne črtice dotične dekanije. Za kratkim odstavkom o turških vojskah v teh krajih stoji zanimiva razprava o kmetskih vstajah v jugovzhodnem delu Stirske 1. 1515., I573-. !&35- in 1790. Ta odstavek je pisan poleg znanih virov po izvirnih spisih, kateri se nahajajo v štirskem deželnem arhivu. Na str. 19. do 31. vidimo, kako velikanskih žrtev sta kuga in lakota v jugovshodni Štirski zahtevali 1. 1578. in 1645. do 1647. Poročila se pa opirajo večinoma na istodobna pisma, katera se nahajajo v znamenitem gorenjegradskem arhivu Poučne so tudi cerkvene razmere za reformacije. Potem se opisuje zgodovina posameznih fara. Pisatelj zasleduje zgodovino posameznih krajev in cerkva daleč doli v srednji vek. Mnogo zanimivih zemljepisnih, zgodovinskih in kultunio-zgodoviuskih poročil beremo pri popisu cerkva in krajev. Jako trudapolno je bilo tudi sestavljanje imenika duhovnikov, kateri so službovali v posameznih farah. Ta imenik seza pri nekaterih farah do početka trinajstega veka. Skoraj pri vsakem duhovniku se nahaja kratek životopis. Tu beremo tudi imena, katera so v slovenskem slovstvu dobro znana. Pri popisu posameznih gradov, tudi pri tistih, katere je uničil zob časa ali pa sovražna sila, nahajamo mnogo važnih podatkov in imenik dotičnih posestnikov. Istotako nam podaje knjiga imenik imenitnejših rodbin, katere so se rodile v posameznih farah.
Tako bode tudi ta knjiga velike važnosti za zgodopisca, kateri se loti zgodovine Slovencev, kajti knjiga nam podaje mnogo neprecenljivih virov in nam je doka-s, da je čestiti gospod pisatelj proučil mnogo oprašenih aktov v različnih arhivih. Nepotrebno bi bilo tedaj še posebej poudarjati, kako važne so Orožnove kronike za zgodovino naroda slovenskega. Priporočamo pa to knjigo najtopleje slovenskim razumnikom, kateri se zanimajo za našo minulost. Dosedaj je gospod pisatelj izdal kroniko nastopnih dekanij: Maribor, Marnberg, Jarenina, St. Lenart, Hoče, Cirkovci, Gornji Grad, Braslovče, Celje, Šaleška   dolina, Laško in Kozje in knjigo:   »Das Benediktiner-Stift Oberburg.«
Nedavno je bil čestiti gospod pisatelj odlikovan, z redom železne krone tretje vrste, na čemer mu prav iskreno čestitamo ! Želeli bi le še, da bi gospod pisatelj tako izvrstno početo delo tudi vspešno nadaljeval  in   zvršil.                                                                —n.
»Slovenski pravnik« bode s 1. januvaijem 1888. 1. začel izhajati v Ljubljani. Ves program listu izražen je v njegovem imeni. Glavni namen mu bode pospeševati korektno slovensko uradovanje v slovenskih pokrajinah. Služiti ima torej v prvi vrsti praktičnim potrebam slovenskega juridičnega piometa. Vendar pa bode tudi odmerjen primeren prostor teoretičnim razpravam in je namenjen posebno mlajšim juristom za vadbe. Samo ob sebi je umevno, da se list ne bode pečal samo z juridičuimi, marveč tudi z upravno-in iinančno-pravnimi vprašanji. Imel bode list tudi svoj feljeton ter prinašal male notice ju-ritlične vsebine, kakor tudi   personalije.
In da ustrežemo večkrat izraženim željam, objavljal bode tudi najvažnejše rokdve v konkurznih in eksekutivnih stvareh v slovenskih  pokrajinah.
Sotrudniki so naprošeni, da pošiljajo rokopise do 13. vsacega meseca podpisanemu uredništvu in za prvo številko do dne r. decembra   i88j. 1. najpozneje.
List bode izhajal prvi dan \sacega meseca po dve poli ter stal 4 gld. za vse leto. — 2 gld.  za polovico  leta.
Naročnina naj se pošilja uredništvu in upravništvu, ki sta v Frančiškanskih ulicah št. 16.
Za uredništvo :
Dr. Alfonz Moschč.
,,Ljubljanski Zvon"
Izhaja   po   4   pole   obsežen v veliki osmerki   po jeden pot na mesec v zvezkih   ter   stoji
vse leto 4 gld.  60 kr., pol leta 2 gld.  30.,  četrt leta  I  gld.   15  kr.
Za vse neavstrijske dežele po 5 gld. 60 kr. na leto.
Posamezni zvezki se dobivajo po 40 kr.
Lastniki in založniki: Fr. Leveč i.  dr. — Izdajatelj  in odgovorni urednik:   Fr. Leveč. Uredništvo in upravništvo v Ljubljani,  v  Medijatovi hiši na Dunajski cesti,   15.
Tiska  »Narodna Tiskarna« v Ljubljani.