n n Največji slovenski dnevnik v Združenih državah g Velja za vse leto . . . $6.00 9 Za pol leta.....S3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA List slovenskih .delavcev t Ameriki* TELEFON: CHelsea 3—3878 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at tbe Post Office at New York, N. Y.f under Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CHelsea 3—3878 NO. 17. — STE.V. 17. NEW YORK. WEDNESDAY. JANUARY 21, 1931. — SREDA. 21. JANUARJA 1931 VOLUME XXXIX. — LETNIK XXXIX. WICKERSHAMOVO POROČILO NI NE KROP IN NE VODA KOMISIJA SE JE S SVOJIMI PRIPOROČILI ZAMERILA MOKRAČEM IN SUHAČEM Sedem izmed enajstih komisarjev je proti osemnajstemu amendmentu. — Poročila posameznih članov so v nasprotju z glavnimi reportom, ki je zadobil vso Hoover jevo podporo in pome-nja nadaljevanje Volsteadove postave. WASH1NTON, D. C., 20. anuarja. — Danes bo izročil predsednik Hoover kongresu Wickershamo-vo poročilo. Wickersham je poročilo včeraj izročil predsedniku. Poročilo je pravi monstrum, ne samo po obsegu, pač pa tudi po vsebini. Naperjeno je proti odpravi osemnajstega amendmenta, proti modifikaciji narodne prohibicijske postave, proti povratku salonov in proti vsem načrtom,da bi vlada prevzela kontrolo nad prodajo alkoholnih pijač. Posamezna poročila raznih članov komisije pa jasno razodevajo, da so samo štirje člani za ohra-njenje prohibicije v njeni sedanji obliki ter da jih je sedem za več ali manj radikalne izpremem-be, oziroma za popolno odpravo osemnajstega a-mendmenta. Dvanajsti član komisije, Monte M. Lemann, se zavzema za takojšnjo odpravo osemnajstega a-mendm^nta, ter je bil edini, ki ni hotel podpisati glavnega reporta. Zaeno s poročilom, je poslal predsednik Hoover kongresu posebno pismo, v katerem se izdaja za strogega suhača in pravi, da se je velika večina komisarjev izrekla proti preklicu osemnajstega a-mendmenta. To je v gotovem oziru resnično, kajti le dva člana, namreč Newton D. Baker in M. M. Lemann, sta za direkten preklic osemnajstega amendmenta, do-čim jih je pet za modifikacijo suhaške postave. Teh sedem glasov pa Hoover ni hotel vpošteva-ti, ampak je rekel, da se ne strinja z nikako modifikacijo obstoječe postave. Ko je bilo poročilo predloženo senatu, je vložil senator Blaine resolucijo, v kateri zahteva takojšen preklic osemnajstega amendmenta ter državno kontrolo opojnih pijač. Senator Blaine je prečital iz poročila par odstavkov, v katerih komisarji sami priznavajo, da je a-meriški narod obrnil hrbet osemnajstemu amendments Wickershamova komisija je: proti preklicu osemnajstega amendmenta; proti zopetni uvedbi salona; proti prevzetju trgovine z opojnimi pijačami potom državnih oziroma zveznih oblasti; proti taki modifikaciji prohibicijske postave, da bi bilo dovoljeno izdelovanje lahkih vin in piva. Komisija se zavzemala tesneje sodelovanje posameznih držav za boljšo izvedbo prohibicije. Komisija je mnenja, da se je prohibiciska služba znatno izboljšala; da je sedanja organizacija za izvedbo prohibicije še vedno nezadostna; da je treba dovoliti za izvedbo prohibicije večje vsote denar- ja. Ako bi bil osemnajsti amendment preklican, naj bi imel kongres pravico regulirati izdelovanje, transport ir pr.odajo opojnih pijač, ali jih pa prepovedati. NIAGARA IZPREMINJA SVOJO OBLIKO Mendenhall zahteva, naj se ohrani svetovno čudo. — Posip skal je povzročil močno izpre-membo.— Delo treh sto letij dovršeno v par urah. NIAGARA FAT.T .S, New York. 20. januarja. — Velik posip kamenja pri tukajšnjih ®la»povih na ameriški strani «je obrnil nase pozornost uienjakTV vse dežele. Slavni washmgtoraSki geolog Mendenhall je prorokoval, da 'bodo v par tiso; letih popolnoma izginili slapovi, če ise ne bo vprizarilo nikakih protiodredb. Znano dejstvo je, da odkruši voda vsako leto par centimetrov kamenja. Velik posip v noči na nedeljo pa je izvršil delo, za katero bi potrebovala narava najmanj tristo let. Dosti predlogov se je že stavilo, da se ohrani v sedanji obliki slapove, ki so se od pričetka 17. stoletja že zelo izpremenili. Pristojne oblasti pa se niso mogle dasedaj odločiti še za nikako odredbo. Na tisoče tujcev iz sosednjih pokrajin je prišlo danes da vidijo iz-premembo na slapovih. Mesto kjer se je zrušilo kamenje, se nahaja na Prospect Pain torn ter Luna otokom. Harry Ward iz Toronta je sporočil danes, da je stal malo p? peti uri v nedeljo na ameriški strani. Naenkrat, ob četrt na šest, pa se je stresla zemlja, kot da se je pojavil potres. Takoj nato pa sta se odkruši li dv* plasti skal. Ot isti se tie pečajo sedaj z radikalno izpremembo v strugi reke. temveč z možnostjo nadaljnih posipov. Učenjaki vseučilišča Buffalo so mnenju, da ne gre za slučaj. Posip je logična posledica razkroje-valnega dela izza pradavnih časov. AVTOMOBILI ZAHTEVAJO DOSTI ŽRTEV Vsak dan ie več ali manj poškodovanih skoro tri tisoč oseb. — V tej žalostni statistiki prednja-či Amerika vsem drugim državam. RUSIJA MORA BITI ZASTOPANA American Research Foundation je izdala poročilo, iz katerega je razvidno, da je usmrčenih v ■avtomobilskih nesrečah v Z družnih državah vsak dan povprečno šest in osemdeset oseb, 3738 jih je pa več ali manj poškodovanih. — Vsakih šestnajst minut je nekje v Ameriki usmrčena ena oseba v avtomobilski nesreči — pravi poročilo. — Vsako uro, podnevi in ponoči je povprečno 114 oseb več ali manj težko poškodovanih. — Na stotisoč prebivalcev pride približno petindvajset smrtnih sreč. V tej žalostni statistiki prednja jočijo Združene države vsem o-stalim deželam. V Avstraliji jih je dvanajst, na Novi Zelandiji deset, v Kanadi pa devet na vsakih stotisoč prebivalcev. Podkomitej je sprejel nemško-italijan. predlog, da se mora povabiti tudi Rusijo v zvezo evropskih držav. KRIZA V ANGL. INDIJCI SO TEKSTILNI | NEZADOVOLJNI INDUSTRIJI Z OBLJUBAMI LAHI SO SPLO VILI SUBMARIN TRST. 20. januarja. — V ladjedelnici pri Trftfcču (lionlalcone) ie bU ■piovljen natfnamd* Italijanski sub-m " Argona uta" ter EPIDEMIJA TROJČKOV MALAGA, Španska, 20. januarja. V zadnjih dveh tednih je tukaj pet mater porodilo trojčke. Peta je bila Patricia Gomez, ki je porodila včeraj tri čvrste fantiče. Dozdaj so bili trojčki odroma dvojčki v tem kraju CENA KRUHU NOČE PASTI Dasi je cena pšenici strahovito padla, prodajajo peki kruh še vedno po stari ceni. WASHINGTON, D. C., 20. jan. — Pred pododborom senatne poljedelske komisije se vrše zaslišanja slede razmeroma visoke cene kruha. Senator Arthur Capper je rekel, da so osnovali peki nekak trust, ter da sporazumno drže cene v višini. Senator Wagner je priporočil pododboru, naj natančno preišče razliko med cenami pšenice in cenami kruha. Da&i je cena pesnici znatno padla, je ostala cena kruhu skoro po vseh ameriških mestih neizpreme-njena. Le po nekaterih južnih mestih je kruh nekolikD cenejši. SMRT SLAVNEGA ZGODOVINARJA WASHINGTON, D. C., 19. jan. — Danes je povozil avtomobil profesorja Allena Johns tona. Odvedli so ga v bolnižnloo. kjer je pol ure zatem. umrL Johnson je bil eden najslavnejših axn$riMcih zgodovinarjev, iaaa leta 1925 je bil glavni urednik 'American Dictionary of Biography' MACD0NALD0V KABINET JE V NEVARNOSTI Te dni se bo odločila u-soda kabineta delavskega ministr. predsednika MacDonalda. LONDON. Anglija. 20. januarja. Na zopetnem sestanku angleškega parlamenta t>3 odložena usoda ministrskega predsednika MacDonalda. Liberalna stranka bo nastopila proti predogi, katero so vložili konservativci. Od izida tega glasovanja -bo najjjrž odvisna usoda MacDo-nalda. V poslanski zbornici je prišla predloga do drugega ti tan j a, a odločilno glasovanje se bo vršilo najbrž šele prihodnji teden. Kar se tiče tretje predloge vlade, namreč volilne reforme, ni bil določen še noben datum za debato. Pri debati o tem vprašanju bo prišlo nu. vrsto vse polno drugih predlog. Politični izvedenci slikajo zelo mrk položaj. Odločitev bo najbrž edvisna od stališča, katero bodo zavzeli liberalci. Konservativci so prišli oči vidno do svojega sklepa. Vsled tega so pripravili svoj najtežji top proti kabinetu laboritov. Sprožili pa ga bodo ob prvi najboljši priliki. Dnevi slave MacDonalda so najbrž že minuli. ŽENEVA, Švica, 20. januarja. — L. A. Lyall, angleški delegat ter predsednik trajne komisije za zatr-tje trgovine z opijem, je danes priznal izjalovljenje vseh prizadevanj ter obsodil na strog način dežele, ki s j najprej podpisale dogovor glede opija ter nato povsem mirno dovolile kršenje določb. — Ncpostavna trgovina, z opijem je strahovito narasla, — je izjavil danes na 62. zasedanju Lige narodov. — Iz Amerike, Azije in Evrope poročajo, da je tihotapstvo z opijem ne le za unče, temveč na stotine funtov naraslo. Liga narodov bo pozvana), naj postavi na sramotni oder dežele, ki so sicer podpisale dogovor, a vendar Zapirajo či, okadar gre za zatrtje tihotapstva z opijem. Liga narodov se je zbrali pod predsedstvom Arthur j a Henderson a, angleškega ministra za zunanje zadeve. Sprejela je, pj kratki razpravi, predlagano progresivno formuliran je določb mednarodne zakonodaje ter sklenila imeti nadaljino sejo glede ,tega vprašanja dne 26. oktobra. 1 Komitej za študira/nje Briandcrve-ga načrta za formulacijo evropskih držav, se je sestal danes k posebni seji. Aristide Brian d, francoski zunanji minister, je objavil resoluciljo, v kateri bo pozval sovjetsko Rusijo, Turčijo ter par drugih evropskih držav, naj se udeležijo pa in evropske seje. Resolucija pa bo objavljena šele po prihodnji seji delegatskega zastopstva. Podkomitej je razširil svoj program tako, da bosta vključeni tudi Rusija in Turčija*. Predlog Hendersodna se glasi, naj se vključi tudi Irsko kot trinajsto deželo. Razmere v bombažni industriji Lancashirja so se zelo poslabšale. — Angleškim železničarjem preti stavka. LONDON, Anglija, 20. januarja. 150,000 premogarjev v Waiesu, ki bo izza Novega leta počivali, se je sicer vrnilo na delo, a danes se je razširil propad med lastniki in delavci v bombažnih predilnicah Lancashirja in v železniški industriji. V Lancashirju so lastniki izprli 250,000 delavcev in pričakuje se glasovanja delavcev, če jiaj se da delavskim zastopnikom pravico zu posredovanje. | Mogoče pa je, da bo sklenil predsednik zveze lastnikov predilnic razširiti izprtje. Tkalcev je v Lancashirju toliko kot predilcev, in tak sklep bo porn en jal nezaposlenost nadaljnih 250,000 delavcev. PES JE STRAŽIL MRTVEGA GOSPODARJA GLASSBORO, N. J., 20. januarja. V tukajšnji bližini je živel v malem bungalovu 44-letni John Haines. Dva psa sta bila njegova edina tovariša. Ljudem se je par let izogibal. Ker ga že več dni ni bila na iz-prd^led, so vdrli njegovi sorodniki v bungalov in so ga našli mrtvega. Poleg njega je čepel sestradan pes. Drugi pes je bil mrtev v kleti. Ker so našli poleg trupla krvave madeže so oblasti uvedle preiskavo. Po zatrdilu zdravnikov je bil Haynes najmanj že tri tedne mrtev. MacDonaldove obljube so sprejeli z mešanimi občutki. — Razočarani so, ker ni priporočil o-proščenja političnih jetnikov. BOMBAY. Indija, 20. Januarja. — Ugotovilo angleške vlade glede bodočnosti Indije, katero je podal angleški ministrski predsednik Ramsay MacDonald malo pred zaključkom angleško-indijske konference, je ilo sprejeto v mešanimi čustvi ter v splošnem ni zadovoljilo indijskega naroda. Zaenkrat je še prezgodaj preroko-ivaiti, kako bo odgovoril Indijski na-' rod MacDonaldu oziroma angleški vladi. Nacionalistično časop!sje o-, menja, da je ugotovilo preveč spi oš-! no ter da bo treba počakati podrobnosti iz Londona. Konferenca nikakor ni dosegla zaželjenega uspeha. Indijci so od nje dosti več pričakovali. Trgovci se boje angleško-indijske trgovinske konference, ki ne bo za Indijo pomenila ničesar dobrega. Indijski nacijonalisti so razočarani, ker MacDanald ni priporočil o-prostitve indij sikih političnih jetnikov, kojih število znaša nad petdeset tia^č. DEMONSTRACIJE BREZPOSELNIH V AVSTRALIJI MELBOURNE, Avstralija, 20. ja-nuaxa. — Tukaj se je vršila velika manifestoe'ja brezposelnih, katere se je udeležilo nad petsto oseb. Policija jih je s silo rasgnala. Pri tem je bilo ranjenih enajst oseb. ANGI.ESK1 PRINC SF. JE ODPELJAL PROTI JUŽNI AME RIKI VIGO, Španija,, 20. januarja. — Arrjleški prestolonaslednik se je danes napotil na pet mesecev trajajoče potovanje po Južni Ameriki. Danes se je odpeljal od tukaj v spremstvu svojega biata, princa Oeorge-a. COOK SE DOBRO POČUTI LONDON. Anglija. 20. januarja. Glavnemu tajniku angleflke premo-garske organizacije, A. J. Cooku, so odrezali desno nogo nad kolenom. Operacijo (je dobro prestal in se ja-ko dobro uočuti. Operirali no ga v Manor House Hospital, v katerem so vsi nameščenci člani junije. FRANCIJA JE DOLOČILA CENO PŠENICE Poljedelsko ministrstvo bo določilo dva dolarja za bušel j kot enotno ceno. — Pripravljajo tudi ukrepe proti nedovoljenemu uvozu pšenice, i PARIZ, Francija, 20. januarja. — Kot je izvedel danes zastopnik Ass. i Press v francoskem poljedelskem -ministrstvu, namerava francoska vlada -določiti ceno pšenice prve vrste na dva dolarja buselj. Tozadevna vladna predloga je že gotova v načrtu, in poljedelski minister, Victor Borot, računa s tem. da jo bo uveljavil v parlamentu. Položaj je skrajno kočljiv. Francoski kmetje komaj životarijo radi visokih produkcijskih stroškov. Po sprejemu predloge bo mogoče kupiti manj vredno pšeaaico za manj kot dva dolarja. Prvovrstne pšenice pa ne bo mogoče dobiti za manj kot dva dolar-ija buselj. To žito se imenuje "Manitoba Hard**. Posledica toga 1» seveda zvišanje moke po vsej Franciji. O predlogi so danes razpravljali ▼ francoskem ministirskem svetu ter bo pitišla zopet na vrsto na kabboet-ni seji v sredo, prodno bo prediafte-na partamentu. Neglede kje živite, v Kanadi aH Zdru ženih Državah je pripravno in koristno za Vas, ako se po iiuiu jete naše banke za obrestonosno nalaga« }e in pošiljanje denarja v staro domovino. NaSa nakazila se Izplačujejo na zadnji** poŠtah naslovljene> v polnih zneskih, kakor so Izkazani na pri na* izdanih p m NasloTljencI prejmejo tormj denar doma lwe> lamo«* ras«, bret nadaljnih potov in stroškov. Posebne vrednosti so tudi povratnice, ki so opremljene i naslovljencev In žigom zadnjih poit katere dostavi lamo >411U-teljem v dokaz pravilnega izplačila Enake povratnice so zelo potrebne sa posameznike v uučaju nesreče pri delu radi kompenzacije, kakor mnogokrat * ratnlh »lučajih tudi na aodnljl v stari domovini Nastopni seznam Vam pokale, koliko dolarjev nam le začasno potreba poslati sa označeni znesek dinarjev aH lir. V Jugoslavijo 500-------------Z i Dfta 1*00 ms IS,COS 9.4f Z 18.60 f 37 .SO $ 46.25 Z 91.5S $181.80 V Italijo Ur 1M ZOO 1000 .. • 5. iS - Z11.3S Z1S.8S Z27.40 15411 IZPLAČILA V AMERIŠKIH DOLARJIH Pristojbina znaša 60 centov za vsako posamezno nakazilo, ki se presega zneska $30.—, za $35.— 70 centov, s& $40.— 80 centov, za $45.— 90 centov, za $50.— $1.—, sa $100.— $2.—, za $200.— $4.—, za $300.— $6.—, Za lsplačllo večjih zneskov kot zgoraj navedeno, bodisi v dinarjih, lirah ali dolarjih, dovoljujemo ie boljše pogoje. Pil velikih nakazilih priporočamo, da se poprej z nam pismenim potom sporasume-te glede načina nakazila nakasila tevrftnjemo po Cable Latter aa Ti SAKSER STATE BANK Telephone Barclay — 0ZZ1 —___ - ■ K __ (■QUI RKIODP* NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 21, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY in C. S. A. "Glas Naroda" Owned and Published by •LOV*4VC f Frank Place o i au w. lit* President PUBLISHING COMPANY (A Corporation) L. Beaedik. Treas. of the corporation ai\d addresses of above officers: of Manhattan, New York City, N. Y. "GLAS NARODA ~ (Voice ef the People) Razstava jugoslovanske knjige v Pragi. Japonski princ v Beogradu. Issued Every Day Except Sundays and Holidays 7,» eolo leto velja-Ust za- Amerik*^Za New Yor|c aa celo leto ln Kanado ______t____ Ka pol leta .. Za četrt leta $7.00 -----4&0*||Za pol leta ...............................-...$3.50 ........$3.00 ' Za Inozemstvo za celo leto........$7.00 _____SI —fl f nol leta. _______________________$3-50 Menih umoril meniha? ... ...........SI.50 " za pol leta Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. "Olas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemSl nedelj ln praznikov. Dopisi bres podpisa ln osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli podajati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov. da se nam tudi prejftnje bivaUWe naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA1*, 211 W. 11th Street. New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3*78 NOVA INDIJSKA VLADA Ifainsiiv Ma«'l)on.'il(• varnostne oblasti, s potrioT-jo kojih bo nastopil proti vsemu, kar ne ho Angliji povolji. Ako bo vsa ta silna mor oziroma oblast ostala v rokah Anglije, ni niti misliti na kako samostojnost ali neodvisnost Indije. Pred letom dni bi morda MneDonaldovn delavska vlada napravila s takimi predlogi kak vtis na indijske naei-jonalisto. Todiij so je bilo pojavijo sjdo.šno zaupanje v delavsko stranko, njeno vlado in Ramsay MaeDonalda. To zaupa-nje je bilo pa na nesramen naein izrabljeno. Indijci »so se morali poslužiti sile, pasivne resist en«-" in drugih ofenzivnih sredstev, predno so jim sploh dovolili |>Hti v London in predložiti svoje zahteve. Najprej je moral priti bojkot; Gandhi je moral nvo-. ti svojo kampanjo proti angleškim produktom; narodna skupščina je-morala z dejstvi demonstrirati svoja voljo, predno se je delavska vlada sploh spustila v kaka pogajanja. Na stotine indijskih naeijonalistov jo morala pomoriti angleška soldateska, na tisočo jih jo romalo v joče, prodno je bila MacDonaldova vlada voljna dovoliti slaboten odtenek nekakega dominijskega statusa. Velika tatvina v simplon-ekspresu, | Na progi Zagreb—Beograd je bila te dni zvršena velik-a tatvina. Američanka Mary Kins je v vagonu simplon-ekspresa zadremala, u-g^dno priliko je pa izkoris:il podje-!ten tat in ji izmaknil biserno ogr-3. januarja dopoidne ob 10.30 je lico s kra?nim brilj-jntom. Ogrlica Praska mestna knjižnica priprav- prispel v Beograd iz Trsta japon-ije biia sestavljena iz 758 pristnih lja zanimivo razstavo Jugoslovan- ski princ Takamastu s svojo sopro- biserov. Poleg tega je podjetni tat ske knjige. Razstavljene knjige so g.d princeso Kikuko. Spremljali so odnesel Američanki tudi dozo za deloma last knjižnice sume, deloma ga osebni tajnik, nadalje šef japon- , puder, okrašeno z briljanti. Skup-pa muzejev in zasebnih knjižnic. V. skega prctokcla zjnanjega ministr- na vrednost okradenih stvari zna-prveon oddelku bodo razstavljeni stva Jamag-arta. adjutanta Mijuno ša ekrog 600.000 Din. ; prevodi iz jugoslovanske književno- ln Ivataži. Geste je opremljal od s ti, v drugem oddelku pa znanstve- Trsta dalje tud japonski poslanik ni materijal. Obenem bo izdana bi- na jug. dvoru Pulita. C stalo sprem-bliografija. stvo japenskeja princa tv:ri 12 o- 12 Sreraijke Mitrov-e pcrciajo o seb, med njimi več oficirjev in ercznem zlo~inu- v novembru so na-' Sodnik državnega sodišča dr. Oro- zdravnikov. Gostom je bil v Beo- šli bUzu Pravoslavnega samostana v relic, umrl. 'gradu prirejen cercmcnijski spre- |PrilePu na C£3ti merjenega meniha 31. decembra je umrl zadet od jem. V imenu kraljevske-ra para sia S«^1^ Jovandica. Umora je bil o-kapi v Beogradu, kjer je b;l stalno jih pczdravila na kolodvoru knezi£Uinlj€n menih Jovan Mirkovič, ki nastanjen, dr. Niko Ogorelica. član Pavle in kneginja Olga. navzoči pa je 2 preo.val v sa- državnega sodišča za zaščito dr- ss bili nadalje minister dvora Jef- j m°3tanu Mirkovič je po odkritju zave. Pokojnik je bil rojen L 1864 v tič, prometni minis:sr Radivojevič, |zlo6ilia brez sledu Zginil, te dni so Bodegraju blizu Okueanov, srez No-(dvorna dama Lozaničeva. šef oro- ,sa pa prijeli. Bil je namreč tako ne-va Gradiška. Univerzitetne študije j tokola zunanjega ministrstva in Priden, da je svojemu svaku v je dokončal v Zagrebu ter leta 1889 adjutant kraljice podpolkovnik Po- prilePu Pcslal zav°i» katerega so pa ppcmoviral v Gradcu za doktorja gačnjk. Gostje so se nato takoj od-(cblasti cdPrl3- v zav°iu ie bll° prava. Najprej je bil dodeljen v služ- peljali v hetel "Srpski kralj \ krvavljeno perilo in dve vložni knji- bo pri kotarskem sodišču v Karlov- iici- Sušeči se na 42,000 Din. Mir- cu. let-a 1890 je bil premečen v Ze- „ .„ ' kcviča so izsledili in zaslišali. Seve- mun, nekaj mesecev za tem k drž. "I,fcr ,n D°*an Izroiena sodSču. da je trdovratno tajil zločin. Zati-pravdništvu v Sremsko Mitrovieo. Zagreška policija je izročila ±e-ijeva! je- da je 2ato ^S11111 iz Preleta 1895 je bil premeščen kc; drž. le^ika tatova in vlomilca Pfeif-!Pa* ker so mu P«Jatelji dejali, da tožilec v Osijek. nato v Petrinjo, jferja ln Dogana. ki s.a oplsnila kov- p ga utegnile nadlegovati, kasneje zopet v Osijek in končno j čeg tigcvca Julija Schwarza iz Za-jZavoj je P°3lal svaku, ker je ve-v Zagreb. Leta 1300 je prišel k pra- 'ireba, sodišču. Pri obeh je policija ;dc!- da imel Pok°jni Jovandič v vosodnemu oddelku zemaljske via- zaplenila 3065 gramov zlatnine v'prileiru se5tr3- ka.eri je bil zovoj de v Zagrebu, leta 1902 pa je bil ckupni vrednosti 340,000 Din. Pro-imenevan za ravnatelja kaznilnice dajna vrednost zlatnine je seveda v Lepogiavi. Leta 1904 se je povr- skoraj še enkrat večja. V tatvino je nil k pravosodnemu oddelku dežel-, bil zapleten neki starejši že- in vložni knjižici namenjen. Knjižici je bil našel v samostanski spovedniki. Orožniki mu seveda niso vrjeli ni Peter Zgaga ŽALOSTNA ZGODBA. Če bi mi kdo rekel, naj mu kaj žalostnega povem, bi mu tole povedal: V državi New Jersey so delali pred par leti načrte za novo državno cesto. Nouih cest so ljudje običajno veseli. P-sebno tisti se jih vesele, ki morejo svoje zemljišče nekoliko W ......i'' "" t •":•:• .... .i :" •:: *- "ČIŠČENJE" LAŠKEGA FAŠIZMA diažje prodati, kot bi ga v normalnih razmerah. Res je, da država ne plača dosti, toda plač-a v gotovini in .še pnr centov več kot je vredno. Zemljemerci ss že par let prej merili, načrti so bili predloženi zakonodaji in odobreni. Na manah je bilo natančno začrtano, kje bo tekla nova cesta, ki bo ob vedno naraščajočem prometu pravi blagoslov za avtomcbiliste. Državni zastopniki so se s privatniki dogovorili glede cpne. treba je bilo urediti še par formalnosti, in delo se je pričelo. Le eden se ni hoiel uda::. Bil je star sivolas farmer, ki je rekel. da ne odstopi .svoje°a sveta pod nobenim pegejem in da n? svoje hiše za noben denar na svetu. Pa saj prazaprav ni bila h:ša. lesena baraka je bila. v kateri je pr; -biva! že šestdeset let. Ker je bil možak veteran iz rlr-Generplni. t a j n ifc fašistične žavl].jn,:lr. io camn a/iln »ivlionio I __________... . ... r.\ in gledal v daljavo. Vedno bliže so rile parne lopate, jvedn^ bliže so prihajali valjarji, in jajo zmernejši elementi, da pome- jglasove delavcev je že skoro razlo- ves mlin z vsemi stroji, zalogo žita nita razčiščevali^ akcija začetek!T" in inventarjem je pogorel. Ga~Uci razpada fašizma, zagovarjajo ' so komaj preprečili, da se ni ogenj ra- ! odobravajo novega režima. niki vprašali, kaj mu je. je dejal: Nič hudega. Ko so mu zdravniki sneli povoje z obraza, so presene- če epazili, da ima ves rbraz stlačen, j ra^iril tudi na strojnico. Simič je povedal, da je imel pred |je 2 milijona Din vreden stroj. Ško- Vsem, ki kažejo kakorkoli dnevi hpd zabcbol in ker mu vsa : do cenjj, na 6 milijonov Din. domača zdravila, obkladki in žganje i t ni poma-galo, je sklenil ispuim si | Parcmlin je bil zgrajen letu 19241 j t - , „ , . ,, -- .... lin ie hil enn nnivp"iih noii^tii te blla aretirana in zaprta cela vrsta Solni Z3b. Vzel je klesoe. s kakršni-,1" Jc 011 eno »ajve^jm poa^Lij ie mi običajno pulijo zebe konjem, na- i vrste v Srema. Opremljen je bil z lasisucnin uciteijev v raznih po-|in mu prigov.irjalat naj opusti ne-meste zoba si je pa izpuTl vso oCr. najmedernejšnmi stroji. Drug dan. krajinah Italije, da se bodo moral: trmo in naj sc uda. Mož je čeljast. s kate- ^ 21 dec. je na pogorišču zopet večinoma zagovarjati pred izred-, 0n pa nič in nič začelo goreti, toda gasilci so prepre-. nim tnbunalom. Izakazalo se je., Nici23vi odgovori so bili še bolj čili. da se ni ogenj znova razširil. kar doslej 5talno zani"! trdovratni. kal, da vlada v fašističnih vrstah . Stal je tam kot živa pretnja proti . t . dikalnejši elementi uvedbo strogega moderni civilizaciji, katera ustvarja kateri klirza in brezobziren nastop proti j in lmičuje cbenem. da nQ j Po preteku par tednov so priro- : male parne lopate do njegovega ze-V dobi zadnjih treh tednov je|mlji§-a in C3 se U5tavilp Spet je odšla komisija k njemu njo čeljus To je potegnil tudi 8 zdravih zob iz ost, r^'-taza! zdravnikom. Zdravniki £P bili seveda zelo presenečeni, kaj- jNa^na^no so ugotovili, da je poleg P „ . . Iti kaj takšnega šs niso doživeli. Ce- itrinadstrepne stavbe m strojev zgo- V E o mojem moza ! Hitler v službi kapitalizma. Da odpor proti narodno-sociali-sticnemu pokretu čim dalje bolj narašča, dokazuje tudi zborovanje, ki ga je, »klicala te dni Nemška. zveaa ie ki se ga je udeležilo več tisoč ljudi. Na zborovanju je govoril kapitan Muecke, bivši poveljnik "Emdtna", o svojih izkušnjah v Hitlerjevi stranki. Muecke, ki je več let zavzemal vodilno stališče v stranka, je izredno ostro kri-tixiral razmere v njej ter poudarjaj da je popolpoma zašla v vode gotovih k&ptUUisUauMi krofov in da »i od . socializma ohranila ničesar drugega kakor samo Ime. Obenem Je podal tudi karakterittko Hitlerja, ki popolnoma odgovarja rftfd, kakrtno «i je jamost a, »jem npLtitoo uat^rfla/ PamdarM je, da Hltfer nepnkaao koftebala sem ln tja, da ne iapolnj.u]e aragUi cMiab ti podrejenim voditeljem. Narodno-socialistična stranka se je pod njegovim vodstvom popolnoma oddaljila od avojega prvotnega pcogra m a. Število volilcev stranka je sicer naglo narastlo. toda prava narodno-socialistična stranke se je skrčila jo. da zabranili vsako poročanje o teh zaradi kratkega stika, ni pa izklju- preiskavah, na zunaj pa dajejo tem ceno, da je Tail podtaknjen. Oblasti procesom značaja protifašističnih so uvedle preiskavo. i zarot. U NAMERAVATE PRIREDITI VESELICE, ZABAVE OGIAŠU JT E f 7 £> m ' JI ■ ____________-_____ __ ____________ _ "GLAS NARODA" ne čita tamo vrni« cleoAtro, pac p% val Slovenci v vaši okolici em u eciASE so zmerne den priz~r. Skcro tik pred parno lopato, na meji svojega zemljišča, je sedel starec na debelem smrekovem štoru. Na glavi je imel kapo, katero je nosil v državljanski vojni, na levi strani prsi pa nebroj vojaških odlikovanj. V desnici je držal ameriško zastavo, ki je obenem s prameni njegovih dolgih sivih las plapolala v jutranjem vetru. Z nekoliko otopelim pogledom je strmel v žrelo parne lopate, ki se je slobno režala samozavestnemu starcu. Na njegovem zoranem siv kast cm obrazu je lebdel izraz zmagoslavja. Tako veličasten in pretresljiv je bil ta prizor, da si kurjač ni upal naložit.! premoga pod kotel in da strojnik ni odprl ventila, da bi dal znamenje za zopetni začetek. Prišel je delovodja in obvestil in-žinirja. Inžinir je stopil k telefonu. Ni poteklo deset minut, ko se je oglasil zvonec v daljavi. Po cesti je pridirjal ambulančni vqz. Iz voza so stopili štirje policisti, zdravnik in bolniški strežaj. Policisti so starcu z veliko spošt-ljivostjo odvzeli ameriško zastavo, njega so pa zvezali, ga porinili v voz in iga odvedli v državno blaznico. Sirena pri parnem ketlu je zmagoslavno za-brlizgala. Kolesje je zadrdralo. verige so 2,-a-r^žljale. parna lopata se je povesila in se kot krvoločna žival zazrla :v mastnp zemljo. Zvečer tudi. o stari farmerjevi bajti ni Mlo ru&enega. sledu. 'GLAS NARODA" NEW YORK. WEDNESDAY. JANI* ARY 21, 1931 The LAK G EST SLOVENE DAILY it. * CHARLES-LOUIS PHILLIPPE: SNUBITEV na cestah godi. v njih delokrog.; tu. Dobil bi še tridesetletno. Saj Gazetu ni bilo treba iti dalje. Onadva sta se nalahko oprla na svoji! lopati, se naglo spogledala in re kla po kratkem razmišljanju: — Veste, kaj napravite? Plačajte j ja opazila. ni grd. Stara Mahujka je odgovorila: — Nu. še dosti je lepših. Ker je Gazet molčal, sta cestar-da je bil v zadregi. nama steklenico vina. Prav ste na-J Morala sta mu reči: redili, da ste se obrnili na naju. j — Nu. prijatelj, ali U je po go-Vsi trije so odšli v gostilno. Osta- ■ du? li so tam precej časa. predno so j — Pogodu, pogodu toda--- izpili steklenico vina, tako da jima Nazadnje je priznal, da bi hotel je nekajkrat utegnil povedati Ga j kar danes urediti to zadevo. Za Čezet svojo zadevo. Predno pa so od ' neprijetnosti, katere je imel dose Na dan pogreba je bil cestar | ee.sar potrebujem. Hočem ljubico ( cestarjev. Komu pa se bolje godi Ga t, seveda žalosten. Toda kako ali ženo. Ali morda poznata kak j kakor cestarjem? se je pomiril, ko se je vrnil drugi šno, ki bi bila zame? j — To je res, — je pritrdila, clan po celodnevnemu delu domov. Cestarji jih poznajo mnogo. Ker; In ona sta dodala: Po juhi je utegnil snesti še kos upravljajo ceste, spada vse, kar sej — Če bi imel denar, ne bi sedel marollskega sira in nihče se ni pritoževal, da bi imel slab duh. Pokadil je tri pipe. sicer zato le tri, ker si je premislil prižgati četrto. Sel je rajš poiivat. Kako je bil zadovoljen, da ima ušesa! Nihče na svetu mu ni mogel ničesar očitati. Slišal je le tišino; za družbo mu je zadoščalo tiktakanje ure. Ko je lefiel, je zadovoljno nategnil none. da se je s stopalom dotikal zidu. Lr nekaj mu ni prijalo kdo govoril o njegovi ženi, bi bil najrajši rekel: Ah da. okrutno je, da sva se morala zapustiti. Tako je minil prvi teden njegovega vdovstva. Ker je deial na ce-ti. je vide! v teh c.smlh dneh v-:e /enske iz kraja, ki so hodile mimo. Ce je človek cestar. «1 lahko pri-vo L-i nekoliko časa za opazovanje. Gazet ni bil več v tistih letih, ko človek iad pogleda za mladim dekletom, a samo za starimi se tudi ni ino'4el ozirati. Zato je nekako bojazljivo opazoval te in one. Kmalu je sklenil: To je vendarle prijetno. Ce začne misliti moški na ženske na t.i misel nikdar ne prevlada le povr.-no. Gazet je preživel hude dni. v katerih mu je primanjko-va o mnofco raznih stvari, stvari. b;ez katerih ni mogel ULti. In tako je zasadil nekega krasnega dnej lopato k jarku. Manjkalo mu je V tem trenutku je bil cestni mojster v svoji pisarni. Sel je k njemu In mu rekel: Oo-pod cestni mojster, pro-im jutr: za dopust. Zaradi smrti >voje žene moram uravnati razne zadeve. Drugega dne je Gazet že zgodaj sli. so rekli gostilničarju — Slišiš. Toine. če bi šel nad zornik ted mimo na inšpekcijo, mu reci. da smo pri star Mahujki. Stara Mahujka je stanovala prav blizu, v hišici za dvorcem. Vratca >;o se ikripaje odprla in takoj jc pridrla na dvorec starka z metlo; krčila je usta in pripravljena je bi.a k prepiru. Ko pa je videla, da so moški, se ji je obraz razjasnil in vse gube njenega obraza so se ubrale okoli smehljajočih se ust. Nato jih je prijazno povabila: — Stopite noter, stopite! Cestarja sta rekla: Da. a vi cdl-žite metlo! Ona je odgovorila: — Hotela sem ravno pometati. Komaj sta prišla cestarja v. hišo, ista zaklicala: — Danes prihajava v dobrem namenu. Tega-le sva vam privedla. Odgovorila je z napol odprtimi usti: — Tako. niti opazila, ga nisem. daj. bi hotel tudi nekaj imeti. Se drevi bi hotel imeti ženo. Saj vendar ne bo po nepotrebnem zaprav' Ijal na železnici svojega denarja! Seveda. Cestarja sta rekla: — Prav ima! Mati. premislite si! Ona je zaklicala: — V enem dnevu se vendar ne morem poročiti! — In vi bi me vzeli seboj kar tako brez obotavljanja? — Da,—je odgovoril Gazet. — Do poroke lahko stanujete pri meni. Cestarja sta se vmešala v .pogo- GOSPODARSKA UNIJA SEVERNIH DRŽAV O pogajanjih med zastopniki Belgije. Luxemburga. Danske. Norveške, Švedske in Nizomeske za ožje gospodarsko sodelovanje je bilo izdano poročilo, ki pravi, da so pogajanja potekala povsem po voljno. Predvsem je šlo za izdelavo pogodbe o gospodarskem zbližanju, ki so jo prizadete vlade v načelu že odobrile. Kononoveljavno bese di.o pogodbe je' bilo ped piva no včeraj v zunanjem ministrstvu. — istočasno so podpisali delegati protokol o nadaljnih pogajanjih, v katerem izražajo tudi pripravljenost. podpirati in olajšati mednarodno akcijo za omejitev trgovinskih ovir in za zboljšanje spleš nih razmer pri izmenjavanju blaga. Nadalje je bilo dogovorjeno, da se nadaljuje že pričeto sodelovanje in prouči mežne " razširjenja veljavnosti temeljnega načela o menjih dogovorov na ostale določbe, ki so v zvezi z medsebojno iz menjavo blaga. Za dolge zimske večere SEST ZANIMIVIH KNJIG ZA DVA D01ARJA. — S POŠTNINO VRfiD KULT "CVETOCECA DREVESA" bi! In že je pripravila stole, da mogli sesti. Gazet je začel: — Jaz sem cestar Gazet; stanujem v Saint-Gervaisu. Mesec dni sem vdovec in ne morem se privaditi samoti. Hotel bi imeti ljubico j ali ženo. ; vor. — Mahujka, nekam vam poveva. Držite se ga! Ne izpustite ga! Na- i šel bi drugo, ki bi ga tudi hoteia | in se ne bi več vrnil k vam. — Še nikoli nisem slišala kaj ; takega. — Vem kaj hoče! Gazet je nato pojasnil: Čez štirinajst dni se lahko vza-| meva. Saj morava biti vendar klicana, semkaj ne morem več pri-i ti. Drevi vas vzamem seboj. Hočete ali ne? \ Ml. Da bi bila soba bolj prijazna! stara Mahujka mu je prekinila videti, jo je pospravil in si oblekel j govor: praznično suknjo. Potem je šel! _Q za ljubimkanje pa jaz ni- naravnost na postajo, kjer si jejsem» kupil povratni vozni listek v Ma Cestarja sta se prizadevala, da bi deieine. predmestje Moulinsa. j s^var uredila" P i .pel je v Madeleine ob deve i _ Pcslušajte. mpgoče bi mogli t n premeril p< /ajni peron in še j zdajle odpreti steklenico ribezove- le na ulici, ki vedi k mostu čez Al-j ga Vjna? Ona je odgovorila: — Le še počakajte! — Le odprite jo, zato ne boste nič slabše videli! Postavila je na mizo štiri čaše. nalila vina in hranUi steklenici spet v omaro. Ko so izpili, se je stara Mahuj ka oklenila k Gazetu: — Ali imate kaj denarja? — Nimam, samo plačo imam. Cestarja sta dodala r — Mati, videti je. da ne poznate liero. je povzdignil oči. Sreča mu je bilo mila. Prehodil jc bil komaj sto korakov, ko je o-pazil, ne enega, ampak dva cestarja šel je naravnost k njima in ju dostojno pozdravil. Ker mu je primanjkovalo časa, ni hoteli govoriti niti o zadevah poklica, niti o delu Takoj je začel: — Podušajta! Jaz sem cestar Ga/et iz Saint Ger-vaisa. Mesec dni sem vdovec in ns morem se privaditi samoti. Misiil sem. da bi v mestu najlažje našel UČBENIK ANGLEŠKEGA JEZIKA V se bo je SLOVNICO IN KRATEK SLOVAR Stara Mahujka je rekla: — In dotlej bova živela kar tako divje? Cestarja sta se vznemirila. — No, gospa Mahujka, kaj pa je zato? Kdor bo o vaju slabo govoril. bo opravljal le iz ljubosumja. Po kratkem cbctavljanju je rekla: — In kaj, ali tako dobro poznata tega moža? — Da, ali se ne poznajo vsi cestarji^ Z dejo pred Božičem so v nekaterih dežc-Iah združeni prastari običaji. ki jih niti krščanstvo ni moglo ztrcblU. temveč jih je maralo prilagoditi svojim obredom. V Abesi-n ji. kjer se j3 razirilo krščanstvo v cbliki takozvane koptiine cerkve, se jo ohranil do dandanašnjih dni kult "cvetočega drevesa". Nekaj tednov pred Bcžičem odlomi duhovnik vejico drevesa fedja in jo da d"k!c-; tu. ki je bas odraslo. Dolžnost dekleta j? vejico negovati, spraviti jo v cv€».ličnjak in jo zalivati, da razcvete. Ce vejica razcvete, edvedo dekleta v cerkev, verniki padejo na kolena In zakličejo: "Drevo cvete". Dekle je namreč okrašeno s cvetočimi veljicami. Po cbedu hoč3 vsak* vernik pri odhodu iz cerkve odtrgati cvet in dekle more goveriti o sreči .če se ji po>reči odnesti zdrave ude iz silne sneče. Ko ima dekle vse fcs za seboj si lahko izbere med fanti ženina. Nikoli se ne zgodi'in bila bi velika sramota za izbranega, če bi neves.o odklenil. Če pa vejica ne razcvete, pomeni to za deklico veliko nesre- 1. V Džunglah Belega Slona 2. Gospodična Pa via a- 3L V Senci Nebotičnikov 4. Vodnikova Pratika 5. Slovensko-Ame-rikanski Koledar 6. Blaznikova Pratika V tej knjigi pripoveduje inženir Ferdo Lupša, kaj je doživel na pohodih po notranjosti zadnje Indije. Knjigo krasi več slik. Krasna povest našega priznanega pisate. Ija Fraceta Bevka. Križev pot mladega dekleta, ki je bilo naenkrat vrženo v vrtinec življenja. To je morda najboljši opis Amerike, kar jih je izšlo v slovenščini. Knjigo, ki je okrašena s krasnimi slikami, je spisal dr. Pavel Breznik. Knjiga velikega formata, v kateri je razen koledarskega dela vse polno zanimivosti, nasvetov, poučnih člankov, slik itd. Letošnji presega po vsebini vse dosedanje Posebno so zanimivi članki o slovenskih premogarjih, gozdarjih in Rajski dolini. Vse s slikami. To je ena najstarejših slovenskih publikacij ter ne more biti brez nje nobena slovenska hiša. NAROČITE, DOKLER ZALOGA POIDE VSEH ŠEST KNJIG $2 KNJIGARNA "GLAS NARODA" 216 WEST 18th STREET gi čo. kajti ljudski glas pravi, da je Eden je bolj navihan kakor dru-|tako dekle Peresno in vredno zaničevanja. Na otoku Haiti, kjer je dobilo krščanstvo obUko neke posebne vere. — Slišite mati, zdaj vas pustimo samo. Gotovo morate kaj zaviti. Mi trije poj demo v gostilno, da se pošteno najemo. Ob štirih vam ga pripeljeva k vlaku. Zaročenca sta prišla še tisti dan v Saint Gervais. Stara Mahujka je zvedela, da je bila Gazetova žena umrla, ker je bila prehladila. Gazet je izvedel, da je bila stara Mahujka že dvakrat poročena. — Njen drugi mož ji je bil zapustil ceio nekaj soldov. Tem bolje! (M. Lipužič.* NEW YORK, N. Y. iz Gcriški deželni "Dopoiavoro" je s na mesto in goriški trgovci in obrt- so se udeleževali v obilnem šte- jorganiziral nastop furlanskih zbo-:rov v gledališču v Gorici. Udeležila imenovane vudu. stoji v ospredju pred božičnih običajev Janez Krst- ,sta S3 ga tudi ^^ zbora iz pod nit Tik cerkve postavijo drevesce ;gore pri Gorici in jz § a na in duhovnik se ozre na vrh, rekoč: KmL pryi ^ 43 d . "Janez Krstnik, ah hočeš pnti k . ^^ ^ { ^ nam?" Tedaj zažari skozi krono ' POSEBNO POGLAVJE O AMERIŠKI ANGLEŠČINI K n ji« a je delo prof. MULA/ČEKA, ki je iivc* dolgo let t Ameriki. 295 strani. Cena $J.25 "GLAS NARODA" 21« WEST UttJh -STREET NEW YORK CITY Vsakovrstne KNJIGE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "G\JS NARODA 216W 18*h Street; New York, Nf Y. Telephone: CHELSEA 3171 PGPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN W drevesca žarek, ki pa takoj zopet u-gasna. To se ponovi trikrat, potem pa duhovnik vzklikne: 'Zahvaljen bodi Janez Krstnik!" Vsi verniki se radujejo, da jih je posetil Janez Krstnik. Pametni ljudje seveda vedo. da posveti skszi drevesce umetna luč in da Janeza Krstnika nikjer ni. mijo. Zbore učitelji. vodijo ljudskošolski ŽELEZNIŠKA NESREČA V ARGENTINI BUENOS AIRES, Argentina. 20. januarja. — V bližini mesta Tigre sta koiidirala dva vlaka. Nad trideset potnikov je bilo poškodovanih. Kaj je bil vzrok kolizije, se zaenkrat še ni dalo dognati. ZA DOM SLEPIH V LJUBLJANI. Andy Zemiak. R. R ">.. Glenwood, CDIO.. $2.00. Denar sprejeli in ga bomo izročili na pristojno mesto. Uredništvo. II TAKABOLEČINA! UNETO GRLO JE TUDI NEVARNO niki poznajo predobro, bridke resnico. lo z\\ nje Poročali snu o razpravi proti go-liškemu tiskarnarju Ludviku Luke-žiču-Lucchesiju. ki je bil obtožen poskušane sleparije v škodo neka- vilu. Neznanilo razlaga važnost i. i učne obrambe ob meji izvajajoč, da prinesejo zračni napadi lahko katastrofo, akob ine bili pravočasno odbiti. "Milizia Fascista" .svari obe delodajalce, ki ovirajo svoje nameščen- "La Porta Orien.ale-; »Vzhodna vrata t se imenuje revija, ki jo bo izdajalo udruženje julijskih in dalmatinskih dcbovoljcev. Izhajala bo mesečno na sto straneh in se bo ba-vila z vsemi problemi pokrajin na vzhodnem bregu Jadrana. Naznanilo poudarja, da je zgodovina Pri-morja in Dalmacije še premalo obdelana. Služba prvega občinskega tajnika v Trstu je bila razpisana že pred več meseci. Dobil jo je sedaj dr. Rino Magnani. bivši obeliski tajnik v Piacenzi. Tako je prišel v tržaški občinski urad nov regnicobj. dasi je bilo za razpisano mesto dovolj domačih sposobnih kompeteniov. V tržaškem občinskem svetu je naznanil župan dr. Pitacco, da se mu je pesrečilo skleniti najemninsko pogodbo za dobo 5 let z družbo, ki je laiti tako, da mu teknejo. KNJIGE VODNIKOVE BRUŽBE za leto 1931 SO DOSPELE ! k 4t ti Zbirka štirih zelo za nimiyih knjig ftane M KNJIGARNA "GLAS NARODA 816 W. lgtti STREET NEW YORK. * -J H» L A S NARODA* NEW YORK, WEDNESDAY, JANUARY 21, 1931 The LARGEST SLOVENE DAILY In U. 8. A. 22 (Nadaljevanje.) K temu pa je priiel Se odpor proti Ditrihu, o kojega nedolžnosti še vedno ni bila uverjena. V njegovi nadaljni odsotnosti je videla nadaljni dokaz njegove krivde. Naravnost bolestno je bilo, iz česa vsega je črpala hrano za svoje sum e Vrjemite mi, boljše je tako stric, — je rekla Regina. ko jo je enkrat obiskal stric Bernhardt. Moja tašča ž:vi le še v spominu na svojega sina in vsled teg*a ne bo mc»:.' >:azabiti, dckler ne bodo našli morilca? Kdo pa ve, če se bo to jsploh kdaj posrečilo? it bil kak vagabund, ki je hotel krasti, ko se je naenkrat poja' • njim Viljem! Ta bo vzel svojo skrivnost s seboj v grob. Isto vel; i tuU a.lede divjega lovca! V us ve ti ne leži nikako zadoščenje, to ne dela dejanja kot neza-vršenegu! — Ne, Regina, ti razumeš trmog-lavost Sibile ter trpkost njene bolesti. Za tebe stoji svet še vedno odprt, a ubogi materi je bilo odvzeto vse! Prizanesimo starki, ki si ne more sama pomagati! — Vsled tega pozdravljam tudi tvoj sklep, da se preseliš za vedno v "Veliki Eilern! — Kaj pa mi preostaja drugega, hčerka? — Moj fant se bo poročil in jaz sem se moral umakniti mladima ter stopiti v pokoj. Pozneje, ko se bo vrnil Ditrih, se bom nastanil v majhnem mpstu, kol je pri nas navada. Vsled tega se mudim tukajj v Velikem Kllernu ie časno. Svoje novo stanovanje si bom že še ogledal! Da. čudil se boš! Mali Eilern sicer nima ponosnega gradu z dolgimi hodniki in visokim stolpom, a ima prostorno hišo z udobnimi sobami ter vrtom, kjer dozorevajo dre vsa s plemenitim sadjem. V Malem tilernu je vse zadovoljno, stric, ter mislim, da hodi naokrog še vedno duh starega gospodarja! — To pač velja, in če imaš čašo kave, bom zelo zadovoljen ter ne bom motil tvojega miru. — Tam prihaja oče! Pošteno skrbi za gospodarstvo! — To si lahko mislim. Stari gospod se je krohetal. — Vendar pa bi ti svetoval, da pustiš vrhovno vodstvo v rokah poštenega Mueller j a. — To se bo tudi zgodilo. Tudi oče misli, da je tukaj neobhodno potreben, in ta vera naj mu ostane. — Naravnost čudno je, kako se je oživel, odkar stanuje v Malem Zllernu. Zdaj ima zopet domovino! — Moj dobri otrok, zato se mora zahvaliti tebi! — Ne, vse to je zasluga Ditriha, ki ga je takrat vzel k sebi, ko je bil v nevarnosti, da se popolnoma izgubi. Tudi Viljem je sledil njegovemu vzgledu! — Iz ljubezni do tebe. — je hotel reči stari gospod, a se je premislil ter pozdravil Krausneeka, ki je poročal o marsičem. Kdor ga je poslušal. je moral misliti, da je potegnil voz iz močvirja. Tudi Regina ga je poslušala s finim usmevom, vendar pa je znala povesti pogovor na drugo polje. Sedeli so vsi trije v sobi Ditriha. ki je bila urejena tako kot v prejšnjih časih. Nobena stvar ni bila premaknjena s prejšnjega mesta. Tudi na vrtu sr ni smelo ničesar izprati en iti, kajti Ditrih naj bi našel svojo domovino tako, kot jo je zapustil. — Ti si res napravila vse udobno, otrok. Raje hi stanoval tukaj kot pa tam. tudi Antonu bclj ugaja pri tebi kot pa tam! Mislim, da se bo naučil na svoje stare dni igrati otroške rgre! Smeje so zrli vsi trije na verando in na vrt. kjer je Anton pestoval malo baronico. Pri tem je prepeval veselo narodno pesem. — Sedaj bomo nekoliko popili, — ije menil Krausneck. — Tam prihaja gospodična Huller, ki ga bo oprostila službe. Hej, Anton, steklenico vina ter tri čaše! Sedeli so, dokler ni zašlo solnce. ter govorili o marsičem. Kcgina pa je sedela med njimi, a njene misli so se mudile v daljavi, ir. njena dufa je pozdravljala nekoga preko prostora in časa. OSMO POGLAVJE. P • .. > r- zc leto. odkar se je mudila Regina na Malem Eilern u. " zdelo kot da noče pohiteti čas, a iz santfarenja se je po-,v- veselo prebujenje. Postala je zopet prejšnja živahna Re- 1 zrla pogumno v obraz vsakemu človeku. Tudi s svojim ponosom je morala biti gotova. Drugače bi itak ne Mogla obstajati, kajti njeno novo življenje bi ji sicer postalo prava mora. V Malem Ellernu, kjer je bila varna pred očmi Sibile, je bila zadovoljna. V veselem delu ter ljubezni do svojega otroka je ozdravela in njeno prejšnje življenje se je vedno boLj umikalo v temo, v katero ni moglo prodreti nobeno oko. Rezina je pričela vedno bolj čutiti, kako strašno rada ima Ditriha. S.elo težko ji je bilo, ko mu ni mogla pisati. Vsled tega je pričela pisati dnevnik. Postal je že dobel zvezek. Nekega dne je pričela zopet čitati, kar Je napisala. Na dan, ko ji bo zopet zrl v oči, bo sežgala knjigo. Samotne lzprehode je zopet obnovila. w Holandski pes je bil njen verni sremljevalec. Na enem njenih izprehodov jo je konečno srečala sreča. Mož, ki je hodil hitrih korakov. Je zrl v tiho vodo. ko Je pes naenkrat zalajal. — Regina! — Ditrih! Skoai tiho vodovje ft šlo kot šumenje. Ali se ni združil ves blesk ne-»>es v očeh obeh, ki sta se zopet združila v ljubezni? — Ali si zopet doma? — Da, nikdar več ne odidem. — Ali me imaš prav tako rad kot nekdaj? — Dosti, dosti raje. z vsako solzo, katero sem prelil, je rasla moja Zjubeaen. — In ja« sem doživela čas. ko sem prosila Boga, naj postanem s bi nezvesta, da bi lahko pozabila tebe. — Ker M hotela ostati zvesta očetu svojega otroka. — Bilo j« slabo, in vse lepo in dobro v meni Je postalo greh. Regtna je naslonila svojo glavo na njegova prša ter nadaljevala: — Ditrih, molila sem, (naj ml ne podari fanta! — Kar si storila, si napravila is ljubezni do mene, kajti ti si me hotela videti kot gospodarja Vebkega Eilern a! J. RIBIČIČ: ŠKORENJ Srečam lepega dne mecena. Na-1 "Ali vse, kar je prav — meni se muzne se mi in mi daruje dvoje zdi, da bi naš Jurček tudi tako ri-vstcpnic za razstavo najmlajših u- sal ". druženih v društvu "Kanon". Hitim j Jurček je najin šestletni sin. Se domov, da razveselim ženo. In ne zamislilm in prikimam: mine ura. že jo mahava oba čedno opravljena proti razstavi. Društvo "Kanon" je razobesilo toliko bogastva, da je moja žena ko j ib vhodu vzkliknila: "Joj, kako so produktivni!" Ja« pa sem molče sledil, ker sem plačal za katalog celega kovača. A kaj sem hotel? Brez katalog-a bi se težko kretal med kanond. "Kar od kraja začniva!" de moja žena in se ustavi pri prvi sliki. Slika je predstavljata žensko gla-mo v profilu, čeravno je bilo videti dvoje očes. Profil ima sicer še eno o-ko, a je drugo viselo v zraku. "To je zato", mi pojasni žena, "ker to ni pravo oko, ampak le duševno. Le kaj pomeni škorenj?" Res zagledam škorenj. Velik, temen škorenj! Tako pod vratom je bil začetek škornja doli ob nogah pa konec. "Morda pa slika ne predstavlja ženske, ampak vse skupaj le poosebljen škorenj", pravim. "Kaj pa pravi katalog?" vpraša žena. Pogledam in čitam: "Deklica". "No, vkiiš!" me žena pouči. "Deklica je, pa ne škorei^i!" "No, da, deklica!" pripoznam pomoto in se zamislim: "Ali kaj pomeni škorenj? Gledam, bulim, stopim bliže, odstopim do druge stene, zamežim na eno oko, zamežim na drugo in se mi končno zasveti: "Že vem! To je deklica, ki je požrla škorenj !" Me zandčl j Ivo zavrne žena: "Kaka si prozaičen! Saj ne predstavlja roentgenove slike!" "Kaj pa naj tedaj pomeni škorenj pod vratom?" Se z-amisli moja žena in de, vsa obžarjena od navdušenja in ponosa: Vidiš, to je dekle, ki jo tlači živ- U ff KNJIGARNA GLAS NARODA 216 West 18th Street New York, N. Y. "To je tisto! Primitivizem! Otrok je naraven, od kulture nepokvarjen in kar dela, naredi kakor mu na-rdguje xraxava. Pozneje pozabi in dela kakor mu narekuje kultura. Blagor mnu, kdor se ohrani naravi in premaga vsiljivost kulture. Ta "kanonar" je ohranil svoj primitivizem kljub vsemu. V tem tiči njegova moč! Zato so roke in nos in vse tako kakor vidi preprosto oko.... naše oko jih vidi božjastne, pa niso!" Sprožil sem to misel glasno, da me je vsa dvorana čula in so se ljudje zbrali okrog mene kakor okrog govornika. Žena se je naslonila name in me zaljubljeno gledala. Jaz pa sem bil vesel svojega spomina, zakaj ta stavke sem bil nekoč nekje čital. Roko v roki sva sedela z ženo še dolgo in se nisva mogla tožiti od škornja in deklice. Oba je mučila želja izvedeti, kaj pomeni škorerfj n-a sliki. Pa jo primaha mimo umetnik, ki sem vedel, da spada v družbo kanonar jev. Potegnem ga za suknjo na prazen stol poleg sebe in mu dem: "Oprostite, ali veste, kdo je naslikal "Deklico?" "Jviz!" odvrne on in se nasmehne. "Tako?" zamrmram in se odkaš-ljam: "Hm! Veste, z ženo se prepirava zaradi vaše slike. Vse je lepo in prav ... le ... oprostite, kaj pomeni j škorenj, tisti škorenj pod vratom — kaj pomeni škorenj" "Ah, tako, škorenj!" se zasmeje kanonur. "Veste, to je tako: Prišla mi je misel za "deklico", tako rekoč navdan j en je. Kadar pride navdah-njenje, moram delati takoj, če ne mi zbeži. No, iščem platna, ni ga, vse že porabljeno. Pa sežem po sliki tihožitje — tihožitje je bil škorenj med cvetkami. Škorenj pomeni brutalno silo, cvetke nedolžnost. No pa Kretanje Parnikov — Shipping News — ljenje kakor škorenj črva. Poglej jo, 'njislikam na to tihožitje "Deklico", kako ji je obraz zbit in trpeč od pe- .Cvetke je obraz zakril, oblika škor- ze življenja!" "Hm", odgovorim. "Ali pri tem je čudno, da je obraz zgoraj, škorenj pa spodaij. Ne drži, kar praviš. Če bi jo škorenj tlačil, bi bila ona spodaj, škorenj pa zgoraj!" "Pa ti razloži!" se našobi moja boljša polovšca. "Morda pa ni škorenj, ampak je copata in ima ona koga pod copato, slika pa predstavlja ljubi sveti zakon!" "Duhovit pa nisi! Kje pa je potem mož?" "Saj res, moža ni! Brez moža pa copata nima pomena! Hm —-- Veš kaj? Sedaj jo imam, pravo misel: Mederna deklica je, ki misli na ženske laJkaste škornje najnovejše mode in predstavlja slika ničemur-nost: -ali pa misli dekle na škornje prijateljice in predstavlja slika zavist". "Morda", pristane moja žena. "Le škoda, da ne more zavidati mojih, ki te že vse leto iprosim zanjje!" Preslišim zbadanje in nadaljujem: "Ali pa je slika samo reklama za kako posebno sorto škornjev!" "Če bi bila reklama, bi nosil škorenj ime firme, ugovarja ona. Utihneva, kajti okrog naju se zbirajo ljudje. Pristopi mladič ki de: "Polomija!" Prifrfota modna dama in zdihne: "Ah! umakneva do Stolov, buljiva v sliko, da bi jo razumela. Tu mi šepne žena na uho: naj pa je ostala. Tedaj morate gledati umotvor tako, da škornja ne vidite". In je kanonar odjadral. Jaz in žena tudi. - Da ln tac tvqje roke hočem sprejeti vse! Niti svoje skromne donra-nlaem hotela sprejeti! Sedaj pa pozabiva vse, kar naju ločuje, Di- (Dtlje prihodnjič.) KAKOR V SREDNJEM VEKU V selu Medvidja, občina Oboro-vec v Dalmaciji, je bil te dni izvršen zločin, ki spominja na dogodke mračnega srednjega veka in inkvizicije. 27. oktobra se je oženil posestnik Nikola Pupovac z Ljubico Pupovac, hčerko Mile Pupovca. Prvi mesec sta živela zadovoljno, nato je pa odšla žena domov k roditeljem, češ, da je bolna. Po vasi so začeli govoriti, da sta se razšla, ker sta — začarana. Tudi Ljubica je ibila prepričana, da je začarana in pregovorila je posestnika Kojo Stakiča in njegovo ženo Stojo, naj tj i pomagata od križati se moža, oziroma rešiti ga začara-nja. Ljubica je izvabila moža na samoten kraj, češ, da ga bo rešila začaran j a. V zasedi sta bila skrita Stakič in njegova žena. Vsi trije so nenadoma planili nad Nikolo, ga zvezali in zaklali. Ker ni bil takoj mrtev, so mu s sekiro razbili glavo ter ga pustili ležati v gozdu. Orožniki so čez teden dni izvedeli, da je Nikola brez sledu iz-Midva pa se j ginil. Začeli so poizvedovati za sedeva in še njim in ga konično našli umorje-j nega. Ljubica in zakonca Stakič so j bili aretirani in izročeni sodišču. RAZNE POVESTI in BOMANI: i (Nadaljevanje.) SPLOŠNA KNJIŽICA: * St. 1. (Ivs*< Albrecht) Ranjena gruda, ivzlrna povest, 104 str., broširano .................... \S5 St. 2. (Rado Murnik) Na Bleda, Izvirna povest, 181 str., brofi... JO s Št 3. (Ivan Rozman) Testament, ljudska drama v 4 dej., brofi. 105 strani _.................. J St. 4. (Cvetko Golar) Poletne klasje, izbrane pesmi, 184 str., broširano..................... Št. 5. (Fran Milčinsld) Gospod Fridolin Žolna in njegova drnlina veselomodre črtice L 72 strani, broširano .................25 St. 6. (Novak) Ljubosumnost .. .30 St. 7. Andcreonove pripovedke. Za slovensko mladino priredila Utva, 111 str„ broi............35 Štev. 8. Akt. iter. 11»...........75 Št. 0. (Univ. prof. dr. Franc We. ber.) Problemi sodobne filess-flje, 347 strani, broS. ........ .70 št. 10. (Ivan Albrebt). Andrej Ternoue, rilljefna karikatura ln minulosti, 55 str., bro«. _...... JS5 Št. 11. (Povel Golla) Peterčkove poslednje sanje, božična povest v 4 .slikah. 84 str., brofi....... J5 St. 12. (Fran Milčlnskl) Mogočni prstan, at rodna pravljica v 4. dejanjih, 91 str., broS.......... .M; Št. 13. (V. M. Uarfiln) Nadeida Nlkolajevna. roman, poslovenil U. Žun, 112 tsr., broš..........311 St. 14. (Dr. Kari Englifi) Denar, narodnogospodarski spis, poslovenil dr. Albin Ogris, '238 str.. broS. ......................... JU Št. 15. Bdmond In Jules de Gen-court. Ken«« Mau;*>rin .........40! St 16. (Jauka Samec) Življenje, pesmi, 112 Btr.. brofi. ........ .45 Št. 17. (Prosper Marlmee) Verne duše v vieah. povest P revel Mir. ko Pretnar, 80 str............. .30 Št. ia (Jarosl. Vrebllcky) Oporoka lukovškega grajfiČaka. veseloigra v enem dejanju, poslovenil dr. Fr. Brada«. 47 jtr., brofi. .. .SO Št. 19. (Gerbart Hauptman) Po-topljeni zvon, dram. bajka v petih dejanjih, poslovenil Anton Funtek, 124 etra., brofi. ...... JO Št. 20. (Jul. Zever) GompaČl In Komurasaki. japonski roman, ls ČedČine prevel dr. Fran Bradač, 154 str., brofi. ............ .40 St. 21. (Fridolin Žolna) Dvanajst kratkočasnlh zgodbic, I L, 73 str. brofi. .........................25 23. januarja: Pennland, Cherbourg:. Antwerpen 28. januarja: Rjchambeau, Havre 29. januarja: EuropR, Cherbourg-, Bremen 30. januarja: Majestic, Cherbourg Milwaukee, Cherbourg, Bremen 3. februarja: De Grasse, Havre Roma, Napoti. Genova 4. februarja: President Roosevelt, Cherbourg, Hamburg Deutschland, Cherbourg. Hamburg 7. februarja: lie de France. Havre Aquitania, Cherbourg 9. februarja: Bremen, Cherbourg, Bremen 11. februarja: America, Cherbourg. Hamburg New York, Cherbourg, Hamburg 6 DNI PREKO OCEANA Najkrajša in najbolj ugodna pot za potovanje na ogromnih parnikih: lie de France 7. febr. 27. febr. (11 A. M.) (4 P. M.) PARIS 20. febr.; 13. marca <6 P. M.) (5 P. M.) Najkrajša pot po železnici. Vsakdo Je v posebni kabini z vsemi modernimi udobnostmi. — Pljuva in »lavna francoska kuhinja. Izredno nizke cene. VpraSajte kateregakoli ^^ pooblaščenega. agenta. Jk *" M FRENCH LINE 14 STATE STREET NEW YORK, N. Y. 12. februarja: Suttgart, Cherbourg, Bremen 13. februarja: Mauritania. Cherbourg 10. feoruarja: Europa. Cherbourg, Bremen 17. februarja: Lafayette. Havre Augtituuii. Napoll, Genova 18. februarja: President Harding. Cherbourg, Hamburg Albert Catlin, Cherbourg. Hamburg 19. februarja: Berlin, Ho-jlogne Sur Mer. Bremen Satuinia, Trat 20. februarja: Paris Havre Olympic. Cherbourg 24. februarja: New Amsterdam, Boulogr.e 8ur Mer, Rotterdam 25. februarja: Bremen. Cherbourg, Bremen Georjj« Washington. Cherbourg, Hamburg 26. februarja: Dresden. Cherbourg, 27. februarja: lie de Franre, Havre St. Louis, Cherbourg, Hamburg 28. februarja: Aciuirania, Cherbourg iiirnmitOTiEra« i*rrtir r" r!ii rtii K:. „:iiun!mi;in::n::i i.^iiniiuiJiiuLjii^iHJiHi.iiniuniiiuuijJiiiiriitOiJin | • l: Mali Oglasi I imajo velik uspeh | St 22. (Tolstoj) sonata ........ Kreo tierjeva.... St. 23. (Sophoklea) Antigone, žalna Igra, poslov. G. Golar, 60 str., brofilrano .....................30 št 24. (B. L. Bnlwer) Poslednji dnevi Pompejev, I. del, 305 str., broš......................... .H St 25. Poslednji dnevi Pompeja II. del ...................... JO St 26. (L. Andrejev) črne maske, poslov. Josip Vidmar, 82 str. broS. .........................35 St 27. (Fran Erjavec) Brezposelnost in problemi skrbstva sa brezposelne. 80 str.. broS....... .35 St 20. Tarzan sin opic ....... JO Tarzan sin opice, tr. ves. ...1.20 St 31. Roka roko.............. .25 St 32. Živeli „................ JtS St 35. (Gaj Sal ustij Krlsp) Vojna z Jngurto, poslov. Art Dokler. 123 «tranl. broš........... JO St 36. (Ksaver Mefiko) Listki, 144 strani.................. .15 St. 37. Demaie Hvali.......... .30 St 38. Tarzan In svet ........I.— Stev. 39. La Boheme .......... JO St 46. Macda .40 St 47. MisterfJ duie............!.— Stev. 48. Tarzanov« iivall .... JO Stev. 40. Tarianov sin ........ JO St. 40. Tarzanov sin, trd ves ....1.20 St 00. Slika De Graj«..........LM St 81. Slov. balade In rsmspri) JO St 54. V metel*................1.. St 55. Naetiiljsa Ibolnlk ...... JO St 56. Te la onkraj Sette .... JO Tik za fronto ...................70 Tati«, (Bevk), trd. vez..........75 Tri indijanske povesti .......... .30 Tunel, auc. roman................ 1.S0 Trenutki oddiha ................ .50 Turki pred Dunajem ...........30 Tri legende o razpelu, trd. vez. .65 Tiso* ia ena noč (Itape) vez. mala izdaja............$1.— Tisoč in ena nož I. zvezek..................1.30 II..........................1.40 III..........................1.50 KNJIGE SKUPAJ ........$3.75 V krempljih inkvizicije .............1.80 V robstvn (MatlClč) ..............l.£5 V gorskem zakotju .............35 V oklopnjaku okrog sveta. 1. del .00 2. del .......................80 Večerna pisma, Mariji Kmetova . .75 Vojska na Turškem ............GO Veliki inkvizitor ................1.— Vera (Waldova), brofi..........35 Vojska na BaSkann. s slikami .. .25 Vrtnar, (Rabindranath Tagore), trdo vezano .................75 broširano ...................60 Volk spokornik in druge povesti 1.— Trdo vezano ...................1.25 Vlfinjega repatlea, roman, 2 knjigi 1.30 Vojni, mir ali poganstvo, L. rv... .35 V pnstlv Je fita. III. zv ...... J5 Valetin Vodnika Izbrani spisi .. M Vodnik svojemu narodu .........25 Vodnikova pratika h 1027...... .50 Vodnikova pratika L 1928 .......50 Vodniki in preporeki ...........60 St 57. Tarzanova mladost, trd. vez. ................1.20 Stev. 58. Glad (Hamsun) ____ JO St * 50. (Dostojevski) ZipUd Ig, I« dd Zmisel smrti Zadnje dnevi nesrečnega kralja .. Za kruhom, povest ............ Zadnja kmečka vojska.......... Zadnja pravda, brofi. .......... Zgodovina o nevidnem človeku .. Zmaj iz Bosu ................ Zlatarjevo zlato ................ Življenje slov. trpina, izbrani spisi Alefiovec, 3. sv. skupaj ........1.50 Zvesti sin, povesi .............. .25 Zlatokopl „....................... .20 Ženini naše Koprnele ...........45 Zmote In konec gdč. Pavle.......45 Zlata vas ...................... JM .60 .60 .35 .75 JO .35 .70 .90 (Dostojevski) Zapiski Is M. del ........L— Stev. 60. mrtveci St 61. (Golar) Bntje ia sestre .75 St 62. Idijet, f. del. (Dostojevski) JO St 63. Idijet, IL del .......... JO St 64. Uijot III. del.......... J90 Stev. 60. IdUet, iv. del ...... JO Vsi 4 deli ............. .3.25 akezl abe iivan- pisatelji n. sv. ' •vest, Moravske stike, Vojvoda Pere I Perica, Čr- .45 SJ0 Tfgrqji zobje SL0VENSK0-AMERIKANSKI KOLEDAR ZA LETO 1931 CENA 50c Po zanimivem c 11 v u presega vse dosedanje. BLAZNIKOVE PRATIKE za leto 1931 CENA 20 CENTOV GLAS NARODA" 216 W. 18th Street »New York City Kako se potu* je v stari kraj in aazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da Je pončen o potnih Ustih, prtljagi In raznih dragih stvareh. Vsled naie dolgoletne Izkušnje Yam mi samoremo dati najbolj&m pojasnila In priporočano vedno le prvovrstne brro-parnlke. Tudi nedriavijanl zamorejo potovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) !s Wash-(ngtona. ki je veljaven sa eno leto Urez permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi ▼ teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več ▼ stari kraj, ampak ga mora vsak prosilce osebno dvigniti pred odpotova-njem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpoto-vanjem in oni, ki potujejo preko New Torka je najbolje, da v prošnji označijo naj se Jim pošlje na Barge Office, New York. N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki Je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotnl vizejl se Izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Btartši ameriških državljanov, možje a-meriških državljank, ki so se po L juniju 1928. leta poročili; žene in neporočeni otroci Izpod 18. leta poljedelcev. TI so opravičeni do prvo polovice kvote. Do druge polovico pa so opravičeni žene In neporočeni otroci Izpod 21. leta onih nedr-žavljanov, ki so biži postavno prl-puščenl v to deželo sa stalno bivanje . Za vsa^ pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo BAKSER STATE BANK n COKTLANDT STREET NEW YORK SAKSER STATE BANK N CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. posluje vsak delavnik od 8.30 dop. do 6. popoldne. Za večjo udobnost svojih klijentov, vsak pondeljek do 7. ure