»MIŠICINA BASEN« OD ZILJE IN NJEN POMEN Ivan Grafenauer Ko sem bil še deček — v osemdesetih letih prejšnjega stoletja — nama je »neni« (ded), mlajšemu bratu in meni, redoma vsak večer, preden sva zaspala, pripovedoval kako basen (pravljico ali pripovedko). Ker je bilo službeno stanovanje očetovo, zdaj podrta mežnarija pri Sv. Križu na Peravi pri Beljaku, zdaj v Beljaku, tesno in za otroke neprimerno, stisnjeno med prometno cesto in pokopališče, sva v predšolski in prvi šolski dobi bivala na materinem domu, pri Otartu v Veliki vesi v brški fari pri Zilji. Pripovedovalec pa je bil gospodar, materin oče Janez Flaschberger (1830—1905). Posebno ena teh »basni« mi je ostala v spominu — o Mišici, ki je lezla skoz plot in si je črevce potrgala — in še sam sem jo kdaj na potu po polju in gozdu pripovedoval svojim otrokom. Ko sem jo pa hotel povedati — sam ded — svojim vnukom, je nisem več znal; treba jo je bilo znati od besede do besede. Ko sem se 1. 1958 v poletju zaradi zapiso- vanja govorov koroških slovenskih narečij mudil pri Zilji, sem v domači občini in v^ Blačah pozvedoval tudi po tej pravljici in našel sem jo, pa ne samo eno inačico. Prav dedovo inačico mi je povedala preprevnukinja mojega deda, prevnukinja materine sestre Neže Flaschberger, .poročene Kopic, Helga Kopic pri »Šuastarjo« v Melah v brški fari. Takole mi jo je povedala (25. avgusta 1958): Nahart je bla na mišaca pa 'e lezla skiiaz puat pa sé 'é črevaco patargaa. Pa puaUe 'e šla k šuastarjo pa ga 'e parsîa, da ha 'e čreoaco paršimol. Pa 'a šuastar reko: »Dej mé mast!i Puašle 'e šla k svinje pa 'e reakla: >yDej me mast!« Pa 'e svinja reakla: »D'ej me siark!« ' [Pa puašle 'e šla k siarkó pa 'e reakla: »Dej mé na čiiarč!« Pa siark je rékô: »Muaraš mé daté gnuaj, da hon raso!«] Pa e šla (k) krave pa 'e reakla: »D&j mé gnuaj!« Pa kraa 'e reakla: -»Dej mé fuatar!« Pa 'e zéa flink na koaso pa 'e šla fuaiar sîac. Pa 'e daa kravé fuatar pa 'e kraa daa gnuaj; ^[pa gnuaj 'e patrçsala siarkó pa siark 'e 'é dal čiiarč; pa čuarč 'e daa svinje pa svinja 'e 'é daa mast; pa z mastjo 'e Itéa k šuastarjo pa šuastar 'e 'é črevaco paršimol. ^ [Pa 'e mišaca še nahart Itéa (prav: lezla) skuaz puat pa sé 'e še nahart črevaco patargaa ...] 15 Ivan Grafenauer Ded drugače: 1) Pa puašle 'e šla (k) gnivé pa 'e reakla: »Dej mé siark!« Pa gnima 'e reakla: i>Dei mé gnua]!« — 2) pa gnuaj 'e patrâsâta. gnivé pa gnima 'e 'é daa siark; pa siark je daa... — 3) Brez ponavljanja. Med svojimi študentovskimi zapiski iz dobe okoli leta 1900 sem našel čisto pozabljen kvartni list z nekaterimi besedili iz ust svojega deda Janeza Flaschbergerja in babice Uršule Flascliberger (1829 do 1908). Med njimi sta dve dedovi miniaturni »basni«, ki kažeta, kako se nerazpoloženi pripovedovalec otresa nezaželenih poslušalcev. Prva ses glasi: Nabârt 'e bil na (t) kale, pa e mçl na kardok pale; Pa al bé bîl pâle na mai dele Bé bla bâsan tudé na mal dele. Druga »basen« pa je krajša inačica »Mišacane basni«, krajša, ker mišaca v njej utone in se ne vrne več k čevljarju, pa tudi ker je odpadla vse ponavljanje, vsi mišicini premi govori; sicer pa kaže presenetljivo soglasje s pripovedovanjem dedove preprevnukinje: Nabart je blä na mišaca pa 'e lezla skuaz puai pa sé 'e črevaco patargaa. Pa 'e šla k šuastarjo, da ba 'é črevaco paršimol. Šuastar 'e reko: »D^ej mé mast!« (J)e šla k svinje. Svinja 'e reakla: »Dej mé siark!