313
Politični pregled*
Borba za § 14. — Ker se vladi ni posrečilo, omogočiti redno funkcijonarenie drž. zbora in parlamentarnim potom obnoviti nagodbo z Ogersko, je primorana, misliti na to, kake obnoviti nagodbo izvenparlamentarnim potom. Poskusila je ogersko vlado pridobiti za to, da privoli, da bi se uveljavil nov nagodbeni provizorij, za jedno leto ali tudi za dlje časa, in sicer na Ogerskem parlamentarnim potom, v Cislitvanski pa s § 14. Najprej je v tem smislu interveniral skupni finančni minister Kallav, a brez uspeha. Ta teden so se vršile na Dunaju konference mej avstrijsko in mej ogersko vlado, katerih se je udeležil tudi minister zunanjih del grof Goluehovvski. Tudi pri teh konferencah je šlo za to, naj ogerska vlada privoli, da se v Cislitvanski uveljavi nov na godbeni provizorij s § 14. Ogerska vlada ugovarja tej zahtevi, ker nasprotuje [ogerskemu osnovnemu zakonu in pa ker je Banffv izjavil v parlamentu, da obnovi nagodbo samo če jo sprejme avstrijski parlament. Konference niso imele uspeha. Banffv je zastopal stališče, naj avstrijska vlada premeni državnozborski volilni red, da zamore nagodbo parlamentarnim potom obnoviti, Thun pa se je postavil na stališče, da naj se nagodba uveljavi s § 14. Ker se vladi nista zjedinili, odloči najbrž cesar, kajti tudi nova pogajanja, ki se bodo vršila koncem meseca avgusta, bržkone ne bodo imela pozitivnega uspeha. Sodi se, da provzroči cesarjeva odločitev ministersko krizo ali na Dunaju, ali pa v Budimpešti.
Novi spravni predlogi. — Vlada še vedno ni izgubila upanja, da naposled vender doseže mej cehi in mej Nemci spravo. Zdaj se je izvedelo, da je svoj načrt jezikovnega zakona za češko in za Moravsko revidirala in ga v smislu nemških želja predrugačila. Gregrov list „Hlasy z Podfipska" je te dni poročal, da se je vlada glede tega popravljenega načrta že dogovorjala s češkimi poslanci in drugi listi javljajo, da se bo v kratkem dogovarjala tudi z nemškimi poslanci. V čeških krogih se pojavlja velik odpor proti neprestanemu od-jenjanju čeških poslancev. Zlasti poslanca Gregr in Spindler sta se odločno izrekla proti vsakemu nadalnjemu   odnehavanju
a tudi volilci so proti temu, in kdo ve, če mladočeških poslancev ne zadene naposled še usoda — staročeških ako ne ustavijo sedanjega diplomatizovanja.
Novo jezikovno vprašanje. — Značilno je, da v časih, ko tirajo Nemci obstrukcijo, češ, da jih hoee vlada ugonobiti, se pojavljajo slučaji, kateri pričajo, kako velikanske predpravice uživa v državi nemščina, in kako so nenemški jeziki faktično brezpravni. Slovesnemu proglašenju brezpravnosti slovenskega jezika pri graškem nadsodišču analogen slučaj se je primeril v Bukovini. Tam je sodišče v Črnoveih odklonilo sprejem v rumunskem jeziku pisane vloge z motivacijo, da je nemščina jedini uradni jezik v Bukovini. Gorostasnost tega argumenta se spozna najbolje iz dejstva, da je ogromna večina bukovinskega prebivalstva rumunskb in maloruske narodnosti, mej Nemci pa je največ Židov.
Ogerska. — Na drugem mestu govorimo o razmerju, katero je nastalo mej Madjari in mej Nemci. Obrat v mišljenju Madjarov tako glede Nemcev kakor sploh glede cislit-vanskih razmer izvira od tod, ker se Madjari boje, da bi krona mogla njih ustavo razveljaviti, ako bi se ne dalo drugače izhajati. Svojo ustavo in svojo neodvisnost pa hočejo Madjari ohraniti in zato tirajo dinastično politiko par excel-lence, vsled česar se tudi težišče cele monarhije že nekako prešlo v Budimpešto.
Nemčija. — Dasi je nemški cesar vedel odstraniti Bismarcka s političnega polja vsled tega, ker mu ni bil po volji, vender je vedel ceniti njegove zasluge, To kaže naslednji ukaz, katerega je izdal ob smrti Bismarckovi na državnega kancelarja kneza Hohenlohe: S svojimi visokimi zavezniki in celim nemškim narodom stojim žalujoč ob mrtvaškem odru prvega kanclerja nemškega cesarstva, kneza Otona Bismarcka, vojvode Lauenburškega. Mi, ki smo bile priče njegovega krasnega delovanja, ki smo občudovali v njem mojstra državne umetnosti, nevstrašenega boritelja v vojski in v miru, najbolj požrtvovalnega sina domovine in najzvestejšega služabnika svojega cesarja in kralja, smo globoko užaljeni ob smrti moža, v katerem je Bog uresničil orodje, nesmrtno idejo o jedinosti in moči Nemčije. Ni umestno v tem trenotku naštevati vsa dela, ki jih je dovršil veliki pokojnik, vse skrbi, ki jih je imel za cesarja in državo, vse uspehe, ki si jih je priboril. Preveč jih je in premnogovrstni so, in le zgodovina jih more in jih bo začrtala na bronastih tablah. Prisiljen pa sem, da pred svetom izrazim svojo žalost in hvaležno občudovanje, ki na-polnuje danes celi narod, in v ime celega naroda obljubujem, da hočemo vse, kar je ustvaril on, veliki kancler, za Časa cesarja Viljema Velikega, ohraniti in izvršiti in ako treba, braniti z mečem in krvjo. V to pomozi Bog! Naročam Vam, da objavite ta moj ukaz. — Nemške državljane in gotovo tudi za naše Bismarckovce more biti ganljiv ta ukaz, mi pa imamo ob njegovem grobu pred očmi le zlobne nakane proti nam. Hotel je nas opetovano uničiti, a šel je in mi smo ostali!
Španjsko-amerikanska vojska. Španija je vsprejela mirovne pogoje, kakor jih je predlagala ameriška vlada. Ta vest mora zadovoljiti vsakterega človekoljuba. Prelivanju krvi je konec. Natančno označiti se mirovni pogoji danes še nemo-rejo. Natančno se bodo ta določila še-le pri bodočih obravnavah, vender v celem je sklenjen. Potrebna je tega Španija in Amerika. Španija je v gmotnem ozirn popolnoma izčrpana in ne bi mogla več nadaljevati vojske, Američanom je pa delalo neugodno podnebje na dosedaj tujih jim otokih največjo preglavico. General Schaffer je poročal v Ameriko, da mu pomrjejo vsi vojaki, ako se jih ne odpokliče domov. Zjedinjene države baje ustanove sedaj stalno vojsko za pridobljene otoke.
Anglija in Rusija. — Eazmere mej tema dvema državama niso najboljše. Prepirno jakolko je prostrana Kitajska,
v kateri si skušati obe državi zagotoviti največji vpliv in mnogo
*
314
posestev. Struna mej obema velesilama je že to-li napeta, da sta vladna zastopnika Salisburv in Curzon v angleškem parlamentu že javno povdarjala, da razmere mej Anglijo in Eu-sijo niso dobre.
Balkan. — Bolgarski hnez Ferdinand je posetil mi-nole dni črnogorskega kneza Nikito v Cetinjah. Posetu se pripisuje čim večji pomen, ker je bolgarski knez ravno zdaj po povratku iz Petrograda prišel v Črnogoro. Najboljše odnošaje, katera si je zagotovila Bolgarija v Petrogradu, hoče imeti tudi z najboljšo prijateljico Ruske, s črnogoro. Balkan sploh stopa pod okrilje Eusije. To potrjuje tudi posest rumunskega kralja v Petrogradu. Sprejem rumunskega kralja v Petrogradu priča o najboljših odnošajih   mej Eumunijo   in   Eusijo.
Kreta. — Imenovanje grškega princa guvernerjem Krete jeli so se zadnji čas ustavljati tudi razni odlični KreČani, češ, guverner naj bo domačin, Grku ne zaupamo, ker bi potem Grška imela preveč vpliva na Krečanske razmere. Ta nastop Krečanov je prav povšeči sultanu in tudi Angliji, ki se upira imenovanju grškega princa le vsled tega, ker to priporoča Eu-sija. Nemore več dolgo trpeti, kateri vpliv na Kreti konečno prodere.