Nad gripo ni potrebno z antibiotiki
Ambulanta za borce v zdravstvenem domu na Miklošičevi cesti deluje s polnim delovnim časom že štiri leta in tačas so postali njeni pacienti skoraj vsi pomoči potrebni borci, razen nekaterih mlajših, še zaposlenih, ki se zdravijo pri zdravnikih v organizacijah združenega dela.
Ambulanta ima dnevne izmene, odprta pa je v pone-deljek in sredo od 13.30. do 19. ure, v torek od 7.30. do 13., v četrtek od 7. do 13. in v petek izmenično dopoldan ali popoldan.
Za zdravje udeležencev NOB skrbita dr. Janez Kmet in višja medicinska sestra Ivanka Filipič. Dnevno se zvrsti poprečno okoli 40 pa-cientov, ob ponedeljkih in se-daj pozimi pa nekaj več.
»Dr. Kmet, kakšne so naj-pogostejše bolezni, za kateri-mi obolevajo borci?«
»Na prvo mesto po pogosto-sti bi dali bolezni mišično-kostnega tkiva, na drugem mestu je povečan krvni prk tisk, tretje in četrto mesto si delita kronični bronhitis in obolenja srca, potem pa pri-dejo ulkus na dvanajsterniku, infekcije urinarnega trakta in ne nazadnje nevroze. Lahko rečemo, da gre za tipične sta-rostne bolezni, težko pa bi go-vorili o specifičnih borčev-skih boleznih.«
»Se nekaj je značilno za na-šo ordinacijo,« je dodala Fili-pičeva, »namreč polimorbi-dnost. Kar 75 odstotkov bol-nikov ima vsaj tri bolezni«
»Glede simptomatike naj poveirf,« pravi dr. Kmet, »da je pri starejših manj tipična kot pri mladih. V glavnem imava opraviti s kroničnimi obolenji.«
Bolniki so z ambulanto v veliki večini zadovoljni, saj je glede na starejšo populacijo čakalna doba sorazmerno krajša, čeprav ne vedno tudi kratka. Dr. Kmet obišče po potrebi paciente tudi na do-mu, za kar pa bolniki prosijo le, če so razlogi resni in var-stva ne izkoriščajo.
»Sestra Filipičeva, ali je se-daj, ko razsaja gripa, kaj več pacientov?«
»Obisk v ambulanti se je za-radi tega povečal za približno 20 odstotkov. To ne pomeni, da naši pacienti ne obolevajo, vendar pa so večinoma v po-koju in bolezen preležijo do-ma, če ni komplikacij, zdrav-niku pa se jim ni potrebno javljati, tako kot zaposlenim zaradi bolniške.«
»Kaj bi svetovali našim bralcem, zlasti starejšim, če se jih poloti gripa?«
Dr. Kmet: »Ce zbolijo tisti, ki niso kronični srčni, pljučni, sladkorni ali podobni bolniki in gre le za dvig temperature brez drugih komplikacij, ni potrebno.   da  iščejo  pomoč.
Ležijo naj kake tri dni, jem-ljejo naj aspirin ali andol ter vitamin C, nikakor pa ne smejo jemati antibiotikov, ker le ti pri virusnih obole-njih ne pomagajo. Če telesna temperatura prekorači 38°C, naj jemljejo 3 do 4 aspirine ali andole dnevno in če traja to več kot štiri ali pet dni, je potrebna zdravniška pomoč. Ko jim temperatura pade, naj se javijo svojemu zdrav-niku zaradi kliničnega pre-gleda in laboratori jskih prei-skav. Če pa se poleg tempe-rature pojavita še gnojnl ka-šelj ali bolečine v prsih, po-tem je nujna zdravniška po-moč. Isto velja, če traja viso-ka temperatura več kot 4 dni. Za kronične bolnike pa, kot rečeno, takoj k zdrav-niku!«
»Imate še kak nasvet za sta-rejše v zimskem času?«
»Kadar je temperaturna in-verzija in zato slab in zastrup-ljen zrak - o tem nas obvešča-jo po radiu - takrat naj srčni bolniki in bolniki s kroničnim bronhitisom ne hodijo ven.«
»Kako pa ste sicer zadovolj-ni s svojim delom?«
Sestra Filipičeva: »Pred-vsem imamo probleme zaradi mikrolokacije. Naša ambu-lanta je prva pri vratih in ves hrup gre mimo nje, potem pa je tu pod oknom še Mikloši-čeva.«
»Dogaja se,« pravi dr. Kmet, »da je hrup s ceste tako močan, da s stetoskopom ne slišim bolnika. Počasi gre tu-di z raziskavami, ki se izvajajo drugje, n. pr. v Kliničnem centru. To so rentgenske prei-skave, pa kontrastne in slika-nje kosti. Na nekatere je po-trebno čakati celo dva do tri mesece, kar nedvomno ovira zdravljenje. Upanje imamo, da bo v novem zdravstvenem domu bolje, saj bomo imeli laboratorij   za  biokemijo  in
morda mirnejše prostore. Tu-di čakanje na specialistične preglede je včasih predolgo. Dispanzer za borce v bolnišni-ci Petra Držaja v Šiški ima sicer določene specialistične službe: kardiologa, ortopeda, nevrologa in okulista, kar pa je premalo.«
Sestra Filipičeva: »Bralce pa bi lahko obvestili, da dela v zdravstvenem domu Vič okulist, kjer se pride zelo hi-tro na vrsto in namesto pol leta je potrebno počakati le en teden.«
Dr. Kmet: »Še na nekaj mo-ram opozoriti naše bralce: vse premalo se držijo navodil zdravnika glede jemanja zdra-vil, Zlasti hipertoniki so temu podvrženi in jemljejo zdravila po občutku, sami si kontroli-rajo pritisk, izmenjujejo na-svete s prijatelji in znanci in hodijo neredno na kontrole. Prav za hipertonike uvajamo dispanzersko službo. Vsak pacient s ponavljajočim povi-šanim pritiskom bo' dobil kar-tico in redno ga bomo klicali na preglede. Za hipertonike, za meritve pritiska in izdajo receptov sta rezervirana to-rek in četrtek od 12. do 13. ure.
Še en nasvet bi dal borcem glede zdraviliščne terapije in podobnega. V naši občini je 2071 borcev, prostih mest v zdraviliščih pa je le 248, od tega odpade na nujno zdrav-ljenje 173 mest - se pravi, da jim je plačano celotno zdrav-ljenje in hotelska oskrba - 75 borcev pa lahko pošljemo na koristno zdravljenje, kjer pla-ča družba le zdravlienje. Na odločitev komisije vplivata zdravstvena dokumentacija in mnenje socialne službe, prednost pa naj bi imeli tudi tisti, ki so bili na zdravljenju malokrat ali pa nikoli. Napak je, da hočejo nekateri pacienti na vsak način na zdravljenje, saj jim lahko, če niso dovolj bolni, intenzivna terapija le škoduje. Svetoval bi zlasti od-dih, menjavo okolja in klime.
Sestra Filipičeva: »Mnogo več bi se lahko posluževali zdravilišč, saj so sedaj slabo izkoriščena, klimatsko in re-kreativno zdravljenje pa je priporočljivo vse leto.«
Skratka, starejšim ljudem svetujejo predvsem menjavo okolja in klime, kar bistveno vpliva na počutje, te dni pa naj se izogibajo tudi javnih lo-kalov, da se ne bi okužili z gripo.
V. K.