i i'Da je meni Kkati
s ^Vensko sobo, l*urni ie razdeliti 0 enski S^°P.
in Urrietnosti
:CSQnba,rodni volji:
je kot,
naS strop
2rv^ota.
n 6 'eto iz božiča,
."•druiine * Ve,e Družine, >-1
tat*1693 Duha -
i 1 ie ho^l
j nas narod.
^ton Županfcid/
l^^ered by Australia Post — Publication No. VAR 0663
Naslovna slika: Visoko nad lurško votlino melbournskega verskega središča kraljuje kip Brezmadežne.
+ + +
REVIJE so bile, kot po drugih deželah, tudi pri avstralski poiti privilegirane kot "Registered Mail", kar je zahtevalo manjši izdatek za poštnino. Že lani je bil ta privilegij ukinjen vsem publikacijam, ki so z izdajami delale dobiček. Še za eno leto so ga podaljšali publikacijam, ki so dokazale, da dobička ne delajo in so zato davka proste. Med temi so bile tudi nale MISLI. S koncem prihodnjega meseca pa bo poštna usluga "Registered Mail” prenehala za vse. Ves sistem bo spremenjen, vsekakor v dobro poiti, ne publikacijam. Dosedanji "Registered Mail" bo zamenjal "Print Post Service", ki bo sicer še zahteval registracijo revije in ji dal številko, a stroški poštnine ne bodo dosti manjši od redne pošte. Na te spremembe so nas pripravljali že kar dve leti in v vsakem pismu tožili, koliko izgube imajo z znižano poštnino za tiskovine. (Kar smešno je ob koncu finančnega leta brati poročilo, da je pošta napravila v enem letu preko sto milijonov dobička.)
Ob vseh teh spremembah sem vesel, da imajo MISLI že od vsega začetka Tiskovni sklad — darove naročnikov poleg naročnine, ki je res minimalna. Zaradi darežljivosti bralcev me ni strah pred poštnimi spremembami. Brez te pa bi najbrž MISLIM že zapel navček...
—	Urednik in upravnik
€*
KNJIGE! KNJIGE! KNJIGE!
Poštnina v ceni knjig ni vključena, če vam jih moramo poslati po pošti.
UČIMO SE SLOVENSKO — I. del —Odlična metoda pouka mladine osnovnih Sol — Melbournske učiteljice Draga Gelt, Magda Pišotek in Marija Penca - Cena 10 dolarjev. Res koristen dar mladim znancem.
UČBENIK SLOVENSKEGA JEZIKA. I.DEL (SLOVENIAN LAN-GAUGE MANUAL. PART I. Cena 12 dolarjev. Žal je drugi del pošel in nove izdaje najbrž ne bo. Slovenian Research Center of America.
SLOVENSKO SLOVSTVO - BERILO (SLOVENIAN LITERARY READER) - A. L. Ceferin (ed.) Cena 11 dolarjev.
SLOVENSKE NARODNE PESMI - SLOVENIAN FOLK SONGS -
A. L. Ceferin (ed.) - Cena knjižice z audio-kaseto vred 6 dolarjev.
THE SLOVENIANS FROM THE EARLIEST TIMES V angleščini je napisala slovensko zgodovino Draga Gelt. S Številnimi slikami opremljena knjiga je izšla v Melbournu. Cena 22 dolarjev.
OBRISI DRUŽBENE PREOSNOVE Knjiga zanimivih esejev Dr.M. Kremžarja (Argentina) o preosnovi družbe. Cena 10 dolarjev.
LJUDJE POD BIČEM — Trilogija izpod peresa Karla Mauserja iz življenja v Sloveniji med revolucijo in takoj po njej. Zares vredna branja. Zadnjo izdajo v štirih knjigah dobite za ceno 35 dolarjev.
STALINISTIČNA REVOLUCIJA NA SLOVENSKEM, II. del. Zanimiva Študija razvoja dogodkov 1941	1945 v Sloveniji. Spisal Stane
Kos. Cena 27 dolarjev. (Cena za prvi in drugi del skupaj je 40 dolarjev.)
ŠKOF ROŽMAN, I., II. in III. del. Obse/no delo dr. J. Kolariča, podprto s Številnimi dokumenti. Cena vseh treh zajetnih knjig skupaj je 40 dolarjev. Samo zadnja knjiga (111. del) je 28 dolarjev.
POLITIKA IN DUHOVNIK Zanimivo domače pisana avtobiografija pokojnega izseljenskega duhovnika v Angliji Msgr. Ignacija Kunstlja. Cena 3 dolarje.
TEHARJE SO TLAKOVANE Z NAŠO KRVJO - Izjave prič o te barskih dogodkih v letu 1945 po končani revoluciji. Cena 4 dolarje.
PISMA MRTVEMU BRATU — Topli spomini na brata Avtor je duhovnik lazarist Franc Sodja — Cena 12 dolarjev.
PRED VRATI PEKLA - Duhovnik lazarist Franc Sodja opisuje v 2ivo življenje v ljubljanskih zaporih po končani vojni. - Cena 8 dolarjev.
JESENSKO LISTJE Prva pesniška zbirka adelaidskega pesnika Ivana Burnika - Legiša. Ves dobic'ek je namenjen ljubljanski otročki bolnišnici. Cena 10 dolarjev.
mis
li
(THOUGHTS) Religious and Cultural Monthly in Slovenian language. Informativni mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstraliji + Ustanovljen (Established) leta 1952 + Published by Slovenian Franciscan Fathers in Australia. Izdajajo slovenski frančiškani v Avstraliji + Urejuje in upravlja (Editor and Manager) Fr.Basil Valentine, O.F.M., M.B.E., BARAGA MOUSE, 19 A’Beckett Street, KEW, Vic. 3101 Naslov: MISLI, P.O.Box 197, KEW, Vic. 3101 + Tel.: (3)853 7787 - Fax (03)853 6176 + Naročnina za leto 1993 je 10. - dolarjev, izven Avstralije 18.- dolarjev, letalsko s posebnim dogovorom + Naročnina se plačuje vnaprej + Poverjeništvo za MISLI imajo vsa slovenska verska središča v Avstraliji + Rokopisov ne vračamo + Dopisov brez podpisa uredništvo ne sprejema + Za objavljene članke odgovarja pisec sam + Stava in priprava strani (Typing and lay-out): MISLI, 19 A’Beckett Street, Kew, Vic. 3101 + Tisk (Printing): Distinction Printing Pty. Ltd. (Simon Špacapan), 164 Victoria Street, Brunswick, Victoria 3056 - Tel.: (03)387 8488 - Fax: (03)380 2141
Di
iofje
J i]i &»
:	’6e	št
■	';i,	5
MAJ 1994
Mati moli — Paul Claudel ■■■ in otrok	—	stran 129
Oaza miru — Marija v Sarajevu
— Miha Žužek — stran 130 Marijin mesec maj - iz Družine — Jožica Pizzoni — stran 131 Slovenija navznoter ~~ J-JanSa vSIovencu — stran 132 P°božni zidar — legenda
— France Bevk — stran 135 pa Se nekaj iz Medjugorja
~~ Mirko Cuderman — stran 137 Središče svetih Cirila in Metoda, Melbourne —P.BaziHj— stran 139 ^Pod Triglava — stran 142 Za zdravo in srečno družino ^ družini se začne — M. Žumer Skrb za družino — + A. Šuštar ^aj nekdo zakriti! — M. Žužek — stran 144 in 145 S redišČe svete Družine, Adelaide - P. Janez - stran 146 Moje celice —zapiski iz zaporov _ - Jožko Kragelj - stran 147 ^aše nabirke	-	stran 147
Gabilo SVS naTabor— stran 148 Pr°šnja — pesem
~ Srečko Kosovel — stran 149 fava Mariji — pesem
— Simon Jenko — stran 150 red išče svetega Rafaela, Sydney
-P. Valerijan - stran 151 vseh vetrov - stran 154 ptiček na^ih mladih— stran 156 rižem avstralske Slovenije p	-	stran 157
® sPet nekaj uvoženega iž Republike Slovenije — stran 160
GOSPOD, vsi so že zdoma, zunaj v svetu, in jaz ne morem več bedeti nad njimi.
Cim večji so, tem manj jih morem varovati.
Svoja pota hodijo in ne preostane mi drugega kot da jih Tebi priporočam.
Varuj jih v prometu, da ne pridejo v nevarnost in nikogar v nevarnost ne spravijo.
Obvaruj jih, da ne storijo nič slabega, ko so v družbi, ali med seboj.
Posebno pa Te prosim, stori, da bi vedno radi mislili na dom svoje mladosti, da bi jim bil spomin nanj vedno v veselje, da bi ga ljubili ter bi radi prihajali domov.
Daj, da bi jim ljubezen do doma vedno gorela in da bi jim ta skromna hiša še dolgo ostala.
Daj, da ne bi s strahom mislili na svoje starše, tudi tedaj ne, če so kdaj slabo ravnali z njimi.
Ohrani jim zaupanje in zuvest, da jim je naš dom zmeraj odprt, kljub vsem njihovim naumnostim in pogreškom.
Daj nam vsem spoznati, kaj se pravi: imeti dom.
In tudi, kaj se pravi: biti pri Tebi, v hiši in pri mizi Tvojega in našega Očeta. Amen.
PAVL CLAUDEL
rt.IN 0TR0K
( O BOG, Ti si hotel, da mi je mati dala življenje. Brez nje me ne bi bilo na svetu.
Hočem ji biti za to hvaležen in nočem nikoli pozabiti trpljenja, ki ga je sprejela zame.
Dolge mesece in leta je bedela nad menoj in tudi zdaj neprestano dela zame.
Bila je prva, ki mi je govorila o Tebi in me naučila sklepati roke k molitvi.
Danes Te še posebej prosim zanjo.
Obljubim Ti, da jo bom osrečil: da ji ne bom oteževal dela s svojimi zahtevami in malomarnostmi, da ji bom prostovoljno nudil pomoč, da se bom učil kolikor bom mogel, posebno danes, na njen dan, pa jo bom obsul z nežnostjo in ljubeznijo.
©&%§} m! ir mi
Šmarnično hranje: Marija v Sarajevu
MIHA
ŽUŽEK
JE mogoče živeti v Sarajevu? Tam delati za mir? Za mir znotraj družine in za mir z drugimi družinami, čeprav so druge narodnosti in vere?
Družina Vladke in Slavka Malec dokazuje, da je to mogoče. Sredi mesta, v tesnih ulicah, sveti žarek upanja.
Poročila sta sc pred dobrimi desetimi leti. Za časa olimpijskih iger v Sarajevu je bil Slavko direktor športne dvorane Zetra, ki je sedaj v razvalinah. Njegov oče je bil Ukrajinec, mati Poljakinja. Žena Vladka pa je Srbkinja. V Sarajevu je bilo mešanje narodov nekaj običajnega. Mesto je veljalo za vzor strpnosti in mirnega sožitja. Dokler se ni začelo aprila 1992. Na bosensko prestolnico so začele padati granate. Nič pomerjene, nikamor namerjene, naj padajo kamorkoli, samo da bo strah zajel prebivalce.
In jih je. Tudi družino Malec. A Slavko in Vladka sta se odločila, da ostanejo skupaj. Tri hčerkice, najstarejša hodi že v šolo. Kar bo, pa bo. Razbitje družine je nekaj nesprejemljivega.
Nato so tičali v stanovanju. Poslušali granate, ki padajo na slepo... Ko je najhuje, se premaknejo v notranji hodnik, ki je še najbolj podoben tistemu, kar naj bi bilo zaklonišče. Osem izstrelkov je že ckplodiralo na dvorišču. Otroci pa so še vedno neugnani: smejejo sc in igrajo. Ze drugo leto ne smejo na igrišče, v park. A so se na to privadili in tega več ne pogrešajo. Starša skrbita, da so vedno zaposleni in vpričo njih ne govore o grozi, ki jih obdaja z vseh strani. Deklice vseeno vedo, kaj se dogaja. Pri najstarejši je očka našel celo že nekaj sivih laskov - pri osmih letih...
Dogovorili so se, vsaka je obdržala le dve igrački, druge je dala otrokom, ki so še nesrečnejši od njih.
"Naša hiša je dom usmiljenega Samarijana," naglaša Slavko. Vladka sodeluje pri Karitas, nenehno sprejema obiske, deli pomoč, ki prihaja. Ne dela razlike med ljudmi. Štirideset odstotkov hrane takoj razdeli muslimanskim sosedom -njihove organizacije so neučinkovite.
Slavko skrbi za povezavo ljudi s sorodniki. To je ena najhujših tegob, ko ne veš, ali so tvoji še živi. Stotine in stotine pisem gre skoz to hišo, Karitas pa skrbi za nadaljni prevoz pisem.
Oba pa skrbita za duhovno pomoč sosedo!«-Kni je granata raznesla dva otroka. Tu se ne & nič pomagati, edino sotrpeti, lajšati bolečino s tem, da jo vzameš tudi nase.
Se nekaj pomembnejšega sta naredila VladM in Slavko: v njuni hiši je šola! Do prave šole Jc predaleč in prenevarno. Družina Malec se Jc stisnila, dva prostora je odstopila za 40 otrok' katoliških, pravoslavnih in muslimanskih. O« delavnikih prihajajo učiteljice, med bobnenje01 granat učijo otroke brati, računati, prepevati-" Ob sobotah pa prihajajo sestre redovnice ll sosednjega samostana in uče verouk tiste, ki za to prijavijo. Ves teden je bilo pri Malečevit1 glasno in živahno, veselo in brezskrbno.
Slavko razlaga: Ko je končeval šolo, je bil ' hudi verski krizi. Vpisal se je celo komunistično partijo, a je to hitro obžaloval’ Pustil je komunizem in sc začel zanimati razna verstva. Od vseh mu je bilo najbolj VS«C krščanstvo, v njem je prepoznal uresničenj*-svojih najglobljih teženj. Spet se je približa katoliški Cerkvi. "Ta vojna, ta pohod vse#1 hudega, to nam jc pomagalo do koraka naprej’ Nikoli prej sc nisem čutil tako blizu Koga njegovim zapovedim. Vsak dan molimo, velik" molimo. Vsak večer naše deklice dodajaj0 prošnje za različne ljudi, ki so jih tisti da« srečale. Naše molitve se vedno končujej0’ Razsvetli, Gospod, duha tistih, ki po nas streljajo!"
+ + +
Kaj naj rečemo ob tem pretresljiv6!" pričevanju? V Sarajevu, v vsej Bosni Hercegovini, v Somaliji, v Zakavkazju in še in je dežel, kjer ljudje nosijo svoj križ. Radi a, neradi. Ia“ redki vedo, da je križ lahko tu<* orodje odrešenja. In da po zaslugi Kristusove#11 križa - ki ga vsi nosimo za Jezusom - svet prihaja mir.
V	ozki, mračni, strahov polni ulici v Saraje'u gori lučka. Pred Marijo, ki jc Kraljica mir*1. Katoličani, pravoslavni, muslimani tam žive miru. Iz molitve raste razumevanje in dobrota.
Vsaka krščanska družina bi morala biti tak11 oaza miru.
Marijin mesec maj
MARIJA, rajska roža! Ti prekrasna šmarnica.
. h tvojih nogah nežni šopki hortenzij... Ljubezen je •^najdljiva, bi rekel sveti Pavel. Ljubezen Slovencev
0 Marije še prav posebej. V Kraljevem vrtu so “a,rgali, kar je raslo najlepšega, in poklonili svoji ^raUici. Med dvanajstimi meseci so izbrali tistega,
1 Je najbolj poln obetavnega življenja, hrepenenja P° skrivnostni izpolnitvi, prežet s pesmijo in Haninimi duhovi rož, ter ga posvetili Mariji.
Majska pobožnost gotovo ni nastala po “aključju. Tudi to, da jo imenujemo šmarnice, ijotovo ni golo naključje. Te mile rastlinice svojo r*Uečo lepoto in omamni vonj razdajajo včasih na n|"®0gočih krajih. Letos so me prisilile k cudovanju, ko so njihovi srebrno zeleni listi Prebili ostanke gradbenega materiala pred mojim 0lUom in so se njihovi solzam podobni cvetki /-azibali nad ostrimi robovi opek.
v la cvet, ki mu v domači govorici tako prisrčno rečenio - solzice -, je posodil svoje ime eni najbolj Pr*jctnih pobožnosti do Marije. Vsaj tako se sP°minja moja generacija.
Nepozabna so bila sveža jutra, ko so tipajoči j^nčni žarki	začenjali	svojo	nagajivo	igro z
lestečim zelenilom trave. Bose noge (ob prvem j*!aju smo običajno smeli odložiti čevlje) so umite v lserni rosi hitele v tiho resnost samostanske Cerkvice. In tam "Vigred v zeleni halji", ki ji ne *®anjka pesmi, saj "vedno novih strun si kuje"... vve razorani obrazi stark, ki so bile pri jutranjih "'arnicah v	večini, so	žareli	od tihe	sreče in
uJenega vira, ki se je smehljal z Marijinega oltarja.
In majski večeri! Kdo ne bi zahrepenel po miru 111 ljubezni za ves svet! Zvezde so nad dolino razpele blestečo ogrlico. Z razkošno oblečenih vej je razlivala hrepeneča pesem krilatih molivcev. a> prav ste prebrali! Prepričana sem, da je narava sv°ji nepokvarjenosti pristna častilka Boga. Zakaj Se ti sicer včasih ustavi beseda in prosiš, kakor je ^la* prositi	Frančišek:	Naj te slavi	to jutro,
Ospod, ta	presunljiva	pesem	slavca,	ta mirni
“gašajoči dan!
Preveč lepote nosi v naročju maj, da bi je ne Usali podariti nekomu. Tako se izliva v pesem
1 \ I • !k . s ■
i -p
feb.
Materi. Saj dobro veš, da bo edina razumela tudi neizpeto. Sprejela bo neutrgan cvet in prošnjo, ki je nisi do kraja izgovoril.
Morda bi danes šmarnice morale sprejeti kako drugo obliko, da bi zajele čimveč mladih in jim dale čutiti, kako topel je Materin objem. Sama čutim, da vse preveč živim v spominih tistih bogatih šestdesetih, sedemdesetih let, ko je na poziv
-	"Kvišku srca!", duša vriskaje odgovarjala:"Imamo jih pri Gospodu!" Navdušeni nad svežino, ki je zavela v Cerkvi po koncilu, smo bogato uživali ob bližini Boga in človeka.
Žal se včasih zdi, da je moji generaciji zmanjkalo moči in poguma, da bi prejeto razdala naprej. Pustili smo se prehiteti od drugih, za mladi rod tudi smrtno nevarnih ponudb.
Marija pa je Mati vseh časov in vseh ljudi. Ne moremo kar lenobno sedjeti ob njenih nogah in samo gledati, kako se mladi utapljajo! Eni zaradi presitosti, drugi zaradi pomanjkanja in brezizhodnosti, vsi pa shirani od lakote po iskreni pravi ljubezni.
Marija je Mati. Če bi vse matere sveta odpovedale, ona ne odpove nikoli! Toda, če bi se vse matere sveta združile pod njenim okriljem, v
veliki ljubezni in želji po miru - bi orožje, ta pošastna igračka brezvestnih, še lahko bruhalo smrt?
Ne vem, kakšne šmarnice boste prebirali v vaši 'župniji. Sama iskreno želim, da bi se naš župnik odločil za Klaro Asiško. Ne samo zaradi Klarinega leta, ki ga letos praznujemo. Šmarnično branje se mora dotakniti tudi srca, ne samo razuma! In Klara ter Frančišek imata v današnji dan izkričati toliko resnic!
c tl
Prisrčno vabilo papeža:"Odprite vrata Kristusu-naj se v mesecu maju še posebej dotakne naših src Posebno tistih, ki so v maju svojega življenja mladih! Naj v bogastvo življenja pride po Mariji Šc obilnost upanja! V njenem mesecu bodo mnog1 otroci prvič prejeli zakramente. Naj jim bodo v ra*1 svobode božjih otrok, da bodo v jeseni svojeg3 življenja, zazrti v večno lepoto Marije, hvaleč šepetali s sveto Klaro:"Hvaljeu bodi, Gospod, kersl me ustvaril!"
JOŽICA PIZZONI
SLOVENIJA
NAVZNOTER
članek je v ljubljanskem Slovencu dne 9. aprila letos objavil odstaV’ Ijeni obrambni minister JANEZ JANŠA. Ko prebiramo njegove odkrite besedi*, nam postane jasno, zakaj pri "stari gardi"-, spremenil0 je ime, ne pa značaja — mož ni priljubljen in so se ga znebili. Upai' mo, da ne za vedno ter ga bomo Se pozdravili v slovenski vladi-
FEBRUARJA 1994 je nekdanji predsednik CK ZKS in sedanji predsednik Slovenije Milan Kučan v Novi Gorici dejal, da so za premagovanje nasprotnika dovoljena vsa sredstva. Diskreditacija, likvidacija; tudi fizična, če je to potrebno.
Dober mesec pozneje so njegovi politični podaniki izpeljali prvo napovedano likvidacijo. Ne še fizično, temveč samo politično. Pred tem so uporabili skoraj vsa sredstva, ki nimajo nobene zveze niti z demokracijo niti z zakonitostjo. Ključno vprašanje tega trenutka je, ali se bodo na tem ustavili ali pa bodo posegli tudi po najskrajnejšem, kot so to množično počeli njihovi strankarski in ideološki predhodniki in botri v letih po drugi svetovni vojni, ko so v noč in brezna izginjala nedolžna življenja mnogih Slovenk in Slovencev.
Besede, izrečene v Novi Gorici, postanejo povsem razumljive in jasne, če jih pogledamo v njihovem dejanskem okolju in če se vprašamo, ali je slovenska država danes navznotraj nekaj novega, očiščenega in pomlajenega, kot bi dejal Cankar, ali pa je bolj čudna mešanica starih, usmrajenih usedlin in skromnih izvirčkov bistre vode, ki nikakor ne morejo iz močvirja narediti gorskega jezera?
Že Platon je ugotovil, da je za posameznika in za državo bolje, če država temelji na pravičnosti. Žal Slovenija še ni taka. Če smo lahko nadvse
‘zadovoljni ob dejstvu, da smo si samostojno*1 pridobili z razmeroma nizko ceno, pa se moram0 danes vprašati, kakšni so notranji temelji slovensKe države.
Kakšna je npr. lastninska zgradba? Žal daleč o& pravičnosti in daleč od tistega, kar je v interes^ državnega gospodarstva. Nekdanji upravljali družbene lastnine so se že množično prelevili v njene zasebne lastnike.
Pri tem nas celo nekateri gospodarstvenik zvenečih imen skušajo učiti, češ da je prav, d* imajo največ lastnine najsposobnejši. Vendar stvar ni tako preprosta. Ni najboljši gospodar tisti, ki je uspešno manipuliral in kradel, temveč tisti, ki je d1' lastnine prišel s trdim delom in unin*nl gospodarjenjem. Tisti, ki je na hitro obogatel, r denar praviloma hitro zapravil za luksuz ali pa |Z strahu pred javnostjo spravil kapital v tuje bank^ kjer koristi drugim.
1.	Na eni strani je danes nekaj deset tisoč tistih, ^ so za desetinko vrednosti prišli do imetja vrednost’ več sto tisoč mark, kajti odkupili so stanovanja, katerih je večina prišla zaradi privilegiran^ položaja v enostrankarskem sistemu. V nekateri® funkcionarskih družinbah so odkupili celo po ve1-stanovanj.
Na drugi strani so tisoči delavcev in drugih, ki s° prav tako desetletja prispevali v različne stanovanjske sklade, dobili pa niso ničesar. Tu so 'udi mlade slovenske družine, ki nimajo nobenega "Panja, da bodo v kratkem prišle do stanovanj. Tu
So	descttisoči podnajemnikov, študentov, delavcev 'n drugih, ki v nekaj letih za skromno Podnajemniško stanovanje nekdanjemu partijskemu "nkcionarju plačajo več najemnine, kot je on plačal 28 stanovanje.
2- Na eni strani je ozek sloj nekdanje vodilne 8ariiiture, ki je imel desetletja privilegiran dostop informacij in znanja, prek službe državn.; Varnosti pa tudi do osebnih podatkov svojih Podrejenih in drugih sodelavcev in sokrajanov.
.ai>cs izkoriščajo status, pridobljen v nelegitimnem s*stemu, za osebno bogatenje in poslovanje prek j'asebnih podjetij, medtem ko podjetja, za katera so •h desetletja odgovorni, propadajo, saj mnogi Uckdanji poslovni partnerji kupujejo pri podjetjih, ki s° v lasti ali blizu nekdanjih direktorjev.
Na drugi strani so slotisoči delavcev, ki so jim esctletja govorili, da so gospodarji vsega, danes pa Postajajo na cesti brez zaposlitve in s skromnim Ccr*ifikatom, pa še tega jim skušajo razne lllVesticijske družbe, mnoge vodene od nekdanjih "ciispešnih direktorjev in stečajnih upraviteljev, sPdjati za čim manjšo odškodnino.
,.3. Na eni strani je sloj občinske in državne lr°kracijc, ki na podlagi tajnih navodil nekdanjih .°n"ini stični h gospodarjev na vse načine zavira 'bajanje zakona o denacionalizaciji.
Na drugi strani so tisoči zakonitih lastnikov in Jihovi potomci, katerim je Komunistična partija po etu 1945 ukradla premoženje, in ki po dolgih letih Ust ' 'n za,'rauja ue niorcj° priti do zakonite
4. Ne eni strani je aroganca nekdanjih in Enotna tudi sedanjih oblastnikov, sorodnikov in *r°kratov, ki so po letu 1945 tisoče Slovenk in " ovencev krivično obsodili, zaprli, izgnali in tudi j borili, in ki se skoraj javno smejijo ^zadevanjem za popravo krivic. Ljudje, ki so Koc bili visoki funkcionarji Udbe, ki imajo krvave ke> se danes razglašajo za varuhe človekovih av,c ter prejemajo odlikovanja.
Na drugi strani so tisoči nesrečnikov, ki so leta
0	krivem pretrpeli v zaporih, pa niso bili niti .. 'litirani, kaj šele, da bi dobili pravično kodni no. Na drugi strani so tudi že odrasli °C1. ki ne vedo, zakaj so njihovi starši izginili in Q» ne vedo niti tega, kjer so grobovi njihovih
Na eni strani so monopolna in skoraj Misli,maj 1994
neobdavčena podjetja, predvsem igralnice, ki z veliko žlico delijo nezaslužen (v bistvu državni) denar za razna sponzorstva športnikom, kulturnikom, občinam in strankam ter tako kupujejo volilne glasove svojim političnim zaveznikom, ki v zameno že dolga leta skrbijo, da se jih niti ne podržavi niti ustrezno ne obdavči.
Na drugi strani pa podjetja, ki se borijo za preživetje, ki imajo dobre programe in sposobna vodstva, pa nimajo dovolj poceni svežega kaptala, saj so obresti previsoke tudi zaradi samovolje prej naštetih monopolov.
6. Na eni strani so bankirji, ki so odkupovali nekatere jugoslovanske dolgove po ceni 57 centov za dolar in pri tem računali na velike zaslužke. Potem je cena teh dolgov padla, zdaj pa bankirji zahtevajo, da Slovenija vrača vse dolgove in pokrije njihove zgrešene poteze.
Na drugi strani so davkoplačevalci in izčrpana podjetja, ki komaj preživijo mesec, zdaj pa naj bi iz svojih žepov plačevali jugoslovanske dolgove še pred dokončano delitveno bilanco.
7. Na eni strani so pravni in materialni nasledniki nekdanjih edino dovoljenih političnih organizacij, ki še vedno razpolagajo z vso lastnino, nelegitimno pridobljeno v enostranskem sistemu. Združena lista ima stavbe, pisarne, denar in arhive. Tako imenovani Svobodni sindikati imajo stavbe, denar, časopis in drugo premoženje kot naslednik nekdanjih edino dovoljenih režimskih sindikatov, ki so vsem zaposlenim avtomatsko trgali članarino od plač. Tudi socialisti, LDS in ZZB imajo premoženje, pridobljeno nelegitimno. Si predstavljate materialno prednost teh strank?
Na drugi strani so stranke, rojene v času slovenske pomladi. Mnoge so še vedno brez vsake lastnine in odvisne samo od prispevkov svojih članov in sredstev glede na število poslancev.
8. Na eni strani imate stranke in predsedniškega kandidata, ki so si lahko na zadnjih volitvah privoščili razkošno kampanjo. Tiskali so poseben barvni časopis v Italiji, kajti slovenske tiskarne niso dovolj dobre, pa tudi finančnemu nadzoru se lahko v tujini lažje izognejo.
Na drugi strani so praktično vse nove stranke, ki jim je komaj uspelo zagotoviti plakate za svoje kandidate, ali pa še to ne. Če ne bi bilo vsaj dela medijskega prostora, ki je po volitvah postal bolj uravnotežen, potem sc ne bi niti splačalo sodelovati pri volitvah.
V	temelje naše notranje slovenske zgradbe je vtkano preveč nepravičnosti, krivic in oblastniške arogance mnogih nekdanjih in sedanjih ikon, da bi «
bila ta zgradba lahko trdna.
Vprašali boste, kako popraviti krivicc, da ne bi povzročali novih? Da ne bi spet trpeli nedolžni? Res je, vedno se ne da popraviti krivic. Mrtvih ni mogoče obuditi in let trohnenja v zaporih in na prisilnem delu odkupiti z nobenimn denarjem. Svoboda nima cene. Toda:
Lahko se vsem, ki so trpeli, v imenu slovenske države opravičimo. Lahko jih rehabilitiramo kot posameznike. Lahko pokopljemo mrtve in otrokom najdemo grobove njihovih staršev. Lahko zagotovimo skromno odškodnino Zaprtim in pregnanim.
Dejali boste, da ni denarja. Napaka. Denar se vsak mesec nakazuje nekdanjim funkcionarjem SFRJ, kar počne od vseh delov nekdanje Jugoslavije samo še Slovenija. Več stotnij ljudi v Republiki Sloveniji še vedno prejema izjemne pokojnine. Plačujemo celo za udeležbo v španski državljanski vojni pred skoraj 60 leti. Edini. Niti Španija tega ne počne več. Nekdanji oficirji JLA prejemajo lepe denarce kot nadomestilo pokojnin, čeprav za to ni nobene zakonske osnove.
Denar torej je, le razdeliti ga je treba pravičneje to pa bo tudi dodatna motivacija za mnoge stotisoče, od katerih je odvisna večja produktivnost' kakovost in umno gospodarjenje.
Izenačiti je treba vsaj nekatere začetne točke Startne pozicije v družbi prehoda iz planskega v tržno gospodarstvo in iz enopartijskega monopola v demokracijo narediti kolikor toliko enakopravni Demokracija pozna mnoge reformne prijeme, s katerimi je to mogoče doseči brez velikih driižbenib pretresov. Če so zmogli Čehi in Nemci, boni° zmogli tudi Slovenci.
Osnovno ogrodje slovenske države je nedvofflO0 trdno. To je slovenski narod. Prihajajo generacija rojene v svobodni državi. Prihajajo generacije, ki s£ v šoli učijo o Jugoslaviji kot o preteklosti. Kot 0 zgodovini. Kot o nečem, kar je bilo slovcnskeni11 narodu sedemdeset let bolj ali manj vsiljevano. 1° so samozavestne generacije. Na njih velja računali' saj gre za njihovo sedanjost in prihodnost.
Tudi zaradi njih se velja z vsemi demokratičnin11 sredstvi boriti za korenite gospodarske in politiku1 reforme in to tako dolgo, dokler bo potrebno.
VU
/Legenda/
Rili so hudi časi, v deželo so priletele kobilice golega obirle cvetočo Vipavsko. Potem je n“stala huda lakota, da so ljudje grizli lubje z reves ter tavali okrog kot okostnjaki. Nesreča 'jikoli ne pride sama, zaplodila se je še kužna olezen, mladi in stari so cepali kot muhe v jeseni. Ljudje, ki jih je bila prej sama radost in so radi Pozabljali
na molitev, so se v stiski stokrat in tl!i°čkrat spomnili na Boga. V Logu je takrat stala revnu kapelica, ki so jo bili postavili pastirji, v nji PQ je kraljevala Mati božja - nihče ni vedel, kdo je Podobo izrezljal in tja postavil - bila pa je Cudodelna.
Redni in betežni so dan na dan romali k nji, P°klekovali in prosili. Nekoč pa so prišle v Log Velike procesije iz Vipave in od Svetega Križa. °?/e in žene, starci in otroci, kdor je le mogel °aiti, bratovščine z zastavami, plemiči z ženami in otr°ki in z vso služinčadjo. Ves Log je bil ena sama božica, ljudje so dvigali roke, molili in vpili iz stiske.
Marija, reši nas! Usliši nas!"
Obe mesti in plemiči so se zaobljubili, da v ^hvalo sezidajo cerkev, kakršne tedaj ni bilo ne *Zu ne daleč.
Marija jih je uslišala.
Holezen je ponehala. Še listi, ki so ležali na 01'uški postelji, niso umrli, ampak ozdraveli. Na 'iebu so se zgostili oblaki, usul se je dež in napojil *mljo, ki je že več mesecev ležala gola in izsušena. olJa so ozelenela, na Vipavsko dolino je sijalo s°lce in zarilo plodove, prenehala je lakota.
Nesreča je bila vsem še v preživem spominu, da ' bili mestni stanovi in plemiči pozabili na obljubo, oklicali so iz Gorice mojstra Janeza, ki je sezidal s ,tekatero plemiško palačo in božji hram, da jim Postavi veličastno cerkev. Plemiške in mestne agujne so mu bile odprte po mili volji, a Pr'spevali so tudi ljudje, kolikor so pač zmogli.
I	Mojster Janez, veren in bogaboječ mož, se je 0,d zidanja. Ko so bili zidovi dva sežnja od tal, se Zgodilo, da je nastal spor med mestnimi sinovi in erniči. Nihče ne ve, kilo ga je povzročil, ne zakaj, Prišel je dan, ko ni nihče več dal ne zlatnika ne
črnika.
ljudje so se začudili in se zgrozili, najhuje pa je Zu‘lelo zidarja. Pri zidanju cerkva nikoli ni gledal dobiček, tako delo mu je bilo kakor molitev. e‘o se mu je, da s slednjo steno svoje stavbe, s e(‘njim kamnom, ki ga položi na drugega, poje
Rogu čast in slavo. Čuden nemir mu je bil v srcu in ga ni zapustil, dokler se stavba ni dvignila v vsej svoji veličastnosti in krasoti. Sele, ko se je v novi cerkvi brala prva maša, ko je prvo petje odmevalo pod obokom, ga je popustil zagonetni nemir, duša mu je bila potešena. A nikoli prej ga ni navdajal tako globok občutek pobožnosti kakor pri zidanju cerkve Device Marije v Logu.
/A a j pa mu je bilo, kakor da so ga zmotili sredi najbolj goreče molitve, obšel ga je mrzel občutek greha. Tri dni je kol zmešan hodil okrog, četrti dan pa je pokleknil pred kapelico in prosil Marijo sveta in pomoči... V svoji gorečnosti se je zaobljubil, da cerkev dozida.
Darovi, ki so mu jih še vedno donašali pobožni ljudje, niso zadostovali. Prodal je dvoje svojih hiš v mestu, da je plačal delavce. Tedaj so ga njegova Žena in sin proglasili za norega in mu vzeli upravo premoženja. Poslal je siromak in sam na svetu.
Kdor ga je takrat videl, kako je potrt in izgubljen taval okrog, se mu je zasmilil v dno duše. Potem se je umiril, na obraz mu je legel otroški, skoraj bedast nasmeh, da ga je ta in oni res imel za zmešanega. Mojster Janez pa se ni menil za ljudi, jedel je, kar so mu ponudili, spal, kjer so mu postlali, in nekaj neutrudno rezljal.
Preteklo je leto in dan, medtem je mojster izrezljal cerkvico. Takšna je bila, kakršna bi morala biti cerkev Device Marije v Logu. Le da je bila majhna, lesena, da jo je lahko na jermenu nosil pred seboj. Njena notranjost, ki je ni nihče nikoli videl, je bila čudovita, z godbo. V strehi je imela luknjico, kdor je vrgel skoznjo novec, je zaslišal godbo, brnenje mehkih strun, ki so brenkale pobožno pesem. Cerkvena vratca pa so se odprla, prikazala se je Marija, stala na pragu, nepremična in skrivnostna, da je utihnila godba. Potem je Marija izginila, vratca so se zopet zaprla.
Nihče več ni dvomil, da se je mojstru Janezu od nesreč pomračil um. Hodil je po vsej deželi, romal od vasi do vasi, od mesta do mesta, od človeka do človeka, razkazoval svojo umetnijo in nabiral darove. Prešel je vsekrižem slovenske, nemške in laške dežele, od gora do gora, od morja do morja.
Nekateri se je usmilil revnega potnika in vrgel v cerkvico novec. Drugi je napravil veselje svojim otrokom, da so slišali milo godbo in videli Marijo, ki se je prikazala in zopet izginila. Mojster Janez pa ni od nabranega denarja porabil zase niti beliča. Noč in dan je mislil le na svojo zaobljubo. Zdelo se
mu je, da bi kradel Bogu in Mariji, božji Materi. Drobiž je zamenjaval za zlatnike, ki jih je nosil v usnjeni vrečici na prsih.
Minila so leta... Medtem se je zidar hudo postaral in se ves spremenil. Prsi mu je pokrivala široka brada, lasje so mu bili beli kot sneg, a obraz ves razoran. Preštel je zlatnike in od veselja mu je vzdrhtelo srce. Bilo jih je dovolj, da lahko zidavo cerkve dovrši. Tiho se je zahvalil Bogu in se vrnil v domovino...
Na Vipavskem pa je zopet divjala kuga. Srečal jo je že v Furlaniji in se zgrozil, a bolj ko se je bližal Svetemu Križu in Logu, groznejši so bili njeni sledovi. Vasi na pol zapuščene, a polja, ki jih nihče ni obdeloval, so ležala gola in zarasla s plevelom. Bolezni se je pridružila lakota, zvesta tovarišica nesreč. Plemiči so se zapirali v svoje gradove in palače, meščani za svoja obzidja. Golo zidovje v Logu je zaraščal mah, koprive in robida.
Mojster Janez se je oslonil na zid in zajokal v svojem srcu. Ne bi našel delavca, ako bi ga plačal z zlatom. Vse je ležalo bolno v vročici; ti, ki so bili zdravi, so se drug drugemu izogibali.
Čakal je, da Bog umakne šibo, ki je tepla deželo. Podnevi se je potikal okrog, ponoči je spal na nekem zapuščenem skednju.
Tiste čase je hodil po Vipavskem sveti Rok. Stregel je bolnikom, in jih	tolažil, jim prinašal vode
za žejna	usta,	izpiral	in	obvezoval rane ter
pokopaval mrliče.
Ako tudi je bil svetnik, je bil vsak večer smrtno utrujen, zgrudil se je na zemljo, kjer ga je dobila noč, in trdno zaspal. Neki večer pa je stopil v samoten skedenj, da leže in se spočije.
V	prav tistem skednju je ležal mojster Janez. In dasi je bila že tema in je bil zidar čisto tiho, ga je svetnik vendar začutil.
"Ali si popotnik? " ga je vprašal.
"Božji	človek	sem,"	mu	je odgovoril zidar.
"Siromak,	nimam	drugega	kot	obleko, ki mi pokriva
telo. "
Tako je odgovoril, ker se je bal vsakega neznanca, odkar je nosil zlatnike na prsih.
Svetemu Roku ni ušlo, da se ga mož boji.
"Ne boj se!" mu je dejal. "Nisem razbojnik. Tudi jaz sem božji. Po deželi romam in pomagam bolnikom. "
"O!" je vzdihnil mojster ob misli na kugo. "Hudo je, Bog nam pomagaj!"
"Da, hudo je!" mu je pritrdil svetnik. "Bolje bi lahko bilo, ako bi ne bilo lakote. In nimam srebrnika niti beliča, da bi ubogim kupil kruha. "
Mojster Janez je trdo molčal. Nezaupljivost mu je znova legla v srce. Pa se je zganil in tedaj so mu
suho zacvenkljali zlatniki, ki jih je nosil na prsih. Svetnik je dvignil glavo in napeto prisluhnil.
"Kaj slišim?" je vprašal.
"Listje šumi. "
"Zdelo se mi je, da sem slišal cvenk zlata. "
"Iz vroče želje, da bi dobil denar za kruh, se I1 je tako zdelo. "
"Morda je tako, " je rekel svetnik in zopet legel j Mojster Janez je dolgo tiho ležal, ni se upal \ dihati, ni mogel zaspati. Zopet se je zganil, da Jt zacvenkljalo zlato.
"Zdaj sem pa dobro slišal, " je rekel svetnik, & mu tako in tako nič ni bilo mogoče skriti. "Zlatnik Žvenkljajo, ki jih nosiš 5 seboj. "
Mojster Janez se ni mogel več izvijati in tajilh priznal je. In je svetemu Roku, ki ga ni poznal, p° pravici povedal, kako in kaj, celo zgodbo od začetka do konca.
Svetnik je samo vzdihnil in molčal.
Mojstra pa je zopet obšlo nezaupanje, mučil gff je strah, da ga bo neznanec napadel in oropal. se je hotel dvigniti in pobegniti v noč, a je obležal-"Kaj razmišljaš?" je vprašal.
"O, razmišljam, " je rekel svetnik, "koliko Ijuil1 bi lahko nasitil s tvojimi zlatniki. "
"Ne morem jih dati. "
"To ni lepo. Kakor sklepam iz tvojih besed, s[ pobožen, Bogu vdan mož, a nosiš s seboj zlato, 1° je brez haska; ljudje pa ne umirajo le za bolezni]0’ ampak tudi za lakoto. "
"Zlatniki niso moji. "
"Ako niso tvoji, čigavi so?"
"Božji."
"Daj jih torej Bogu!"
"Dal jih bom. Vse do zadnjega, " je rekel moj st & Janez. "Saj sem ti povedal. Sezidal bom cerkt Mariji..."
"Kar daš komu izmed ubogih, daš Bogu, " Je dejal sveti Rok. "Kaj misliš, da bi storil Kristus W tvojem mestu? Ako rešiš tisoč ljudi, si sezidal tisOc cerkva, zakaj v vsaki duši je Bog. "
Mojster ni odgovarjal, a se vendar ni vdal. Sv&* Rok je zaspal, zidarju pa spanec ni hotel na och gledal je v temo in razmišljal. Svetnikove besede $° se mu dotaknile srca kot iskre slame, zagorel le plamenček... Preden je nastalo jutro, je sklenil v svojem srcu.	.
Sveti Rok se je prebudil. Tedaj je zidar ^Ze usnjeno vrečico in mu jo dal.
"Vzemi! Stori z zlatniki, kar ti drago. Od sinocl me kol žerjavica pečejo na prsih. "
Svetnik je zlatnike vzel.
"Kristus je stopil vate in mi iztegnil roko," le rekel. "In ti, kaj boš počel? Pojdi z menoj 1,1
pomagaj mi!"
Pobožni zidar je brez ugovora odšel z njim. S svetium Rokom sta hodila od vasi do vasi, negovala bolnike, kupovala kruha in ga delila bednim. Mojstra je obšla pozabnost, ni več mislil na svojo ^obljubo, navdajal ga je občutek otroške sreče in '^skrbnosti.
Kuga je ponehala in tedaj se je sveti Rok nekega ,c Poslovil, zidar je ostal sam.
Čarobne moči svetnikove ni bilo več. Tedaj ga je Znova zapekla vest. Zapravil je božji denar, ne more SeZidati cerkve. Težka žalost mu je legla v srce, °c>tki so mu trapili dušo, breez spanja se je Premetaval na ležišču. Iz grenkega obupa, aVršnega ni občutil niti takrat, ko je bil izgubil v,ve
11	a svetu, so mu grenke solze tekle po licih.
Tedaj pa je stopil k zidarju sam Kristus, ki je kot Popotnik prav takrat prišel skozi Vipavsko dolino, in ‘Ve sklonil k njegovemu vzglavju.
"Mojster Janez! " ga je poklical. "Zakaj jočeš? "
Pobožni zidar ga je spoznal, četudi je bila noč in le'tia - srce mu je povedalo, koga ima pred seboj.
"Okradel sem te! " je zastokal.
Kristus mu je položil roko na čelo.
"Ne joči!" mu je rekel. "Nisi me okradel. Vse si dal meni. Zidal si, mojster Janez! Zdaj si truden in zaspi! Ko nastane jutro in se prebudiš, pojdi in poglej svoje delo!"
To je rekel Kristus in odšel, kakor je bil prišel.
Mojstra	pa je	obšlo čudovito olajšanje.
Nasmehnil se je, zaprl veke in v trenutku zaspal. Spal je blaženo,	trdno	kol otrok. In vso noč se mu
je	sanjalo,	da	nadzira angele, ki zidajo cerkev
Device Marije v Logu, pokladajo kamen na kamen. In	ni dan	ne	noč,	vso dolino obliva nebeška
svetloba.
Preebudil se je, že je bilo jutro. Vstal je in stopil na piano. Oči so mu gledale, ni se mogel načuditi. Pred njim je stala cerkev v vsej veličastnosti in lepoti. Do pičice taka, kakor jo je vsa leta nosil v svojih mislih. V enem stranskih oltarjev je stal sveti Rok, mojster je v njem spoznal svojega tovariša... Mariju v glavnem oltarju pa se mu je smehljala...
Od velike sreče in veselja se je zgrudil pred njo in umrl.
FRANCE BEVK
Pa £e nekaj • Medju gorju
MIRKO CUDERMAN
ODKAR sem se lansko leto vrnil iz Medjugorja, Jer sem bil na romanju s svojo ženo, sem jlanieraval napisati nekaj svojih vtisov. Končno sem c Prišel do tega.
Čeprav so nama vsepovsod odsvetovali, naj ne °diva tja v sedanjem vojnem času, se je izkazalo, a ni tako nevarno. Saj je Medjugorje res prava °aza miru, četudi krog in krog divja kruta vojna. S ' °venskim letalom sva se dvignila z ljubljanskega etališča in odletela v Split, od tam pa z rednim aviobusom naprej, cilju naproti. A pot do tja je °*aj žalostna, saj so vsepovsod sledovi vojne.
loda prihod v Medjugorje popolnoma spremeni *azPoloženje	romarjev.	Naju je takoj prevzelo
zdušje miru svetega	kraja, kjer je iskrena
P ožnost tako izrazita na vsakem koraku. Čeprav bilo zbranih okrog 40.000 ljudi iz celega sveta, je P^vladovala	umirjenost	in sproščenost navzočih.
"aJ skoraj nisi mogel verjeti, da je krog in krog ruta vojna.	Kjer koli	si, povsod srečuješ ljudi
globoke vere: ne le v cerkvi, tudi ua poti na Križevac, v Podbrdo, kakor v parku ali restavraciji. Da, tudi tam vidiš ljudi z rožnim vencem v roki in molitvijo ua ustih, da medtem, ko čakajo na postrežbo, ne zapravljajo časa.
Danes v modernem svetu se	zdi morda
marsikomu moliti rožni venec starokopitno, saj v svoji nevednosti misli, da je izpod časti, nevredno njegove inteligence ponavljati enolične molitve. Najbrž menijo, da znajo bolje postaviti svoje besede. Osebno pa raje verjamem medjugorskim vidcem, ki trdijo, da jim je bilo povedano, da je
rožni vencc Bogu druga najljubša molitev, takoj za sveto mašo. Zame so medjugorski dogodki toliko bolj pomembni, ker s svojimi sporočili potrjujejo prepričanje, da vse tisto, kar smo se svoj čas v mladih letih učili pri krščanskem nauku, še vedno velja: Marija pogosto priporoča živeti po svetem pismu.
V	Medjugorju, na poti proti Križevcu, stoji stara kamnita hiša, kjer sta živela stara oče in mati. Otroci so odšli po svetu in oče je bil preko osem let samo v hiši. Tudi v cerkev ni mogel, ker je bil slep in je imel po rokah polno odprtih ran, popolnoma odvisen od oskrbe svoje stare ženice. Ko je zvedel, da se prikazuje Marija, je zaprosil, naj mu kaj prineso iz kraja prikazovanj. Deklica mu je prinesla pest zemlje, katero je potem celo noč med molitvijo držal v roki. Ko mu je zjutraj žena prinesla posodo z vodo, da se umije, si je vanjo namočil ilovnasto zemljo, si umil oči in medtem preprosto zasprosil: "Blažena Mati, ozdravi me!" Nato je zmolil apostolsko vero. Marsikdo bi dejal, da od ilovice umazana voda ni za oči, a za tega vernega moža je bilo to zdravilo. "Vidim!" je zaklical ženi, ki mu sprva niti ni verjela, dokler ji ni opisal, kaj vidi -celo neoprano posodo, ki je čakala od večerje. Od veselja je tekla ven, povedat veselo vest sosedom. A pater Jožo, ki piše o tem primeru, pravi, da je prvi in največji čudež odstanitev slepote srca. Ko se je srce odprlo veri in je ozdravelo, so ozdravele tudi oči in rane na rokah.
Pater Slavko je pisal nedavno o obupnem položaju, ki ga sam globoko občuti, ko je okrog njega samo gorje - posledice vojne. Toliko vdov, objokanih mater, razbitih družin, padlih sorodnikov in znancev. Politično stanje je brezupno, svet se ne meni dosti. Ljudje pričakujejo tolažbe. Pripravil naj bi govor z naslovom "Temelj našega upanja", ki naj bi ga imel v kratkem v Italiji in pri Mariji Zeli v Avstriji. Pa ni vedel, kaj bi povedal. V zgodnji jutranji uri se je napotil na hrib Križevac. Ker je bila še tema, je komaj razločil postaje križevega pota. Ponoči in prejšnji večer je deževalo. Želel je božji odgovor in prav zato se je namenil na vrh pred križ, kjer je molil, dokler se niso v dolini prikazali iz teme obrisi hiš. A v njegovem srcu je bil še vedno obup. Odpravil se je domov, ko je opazil pri zadnji postaji križevega pota - božjega groba in Kristusovega vstajenja - gorečo svečo. "Zanimivo," si je mislil, "saj je celo noč deževalo, a vendar je plamenček vzdržal..." Zamislil se je: tudi apostoli so bili brez vsakega upanja, ko so bili pri grobu. Vzdržati je treba! Plamenček sveče je vzdržal - tudi jaz moram! To je sprejel kot božji odgovor in končal svoj govor o upanju.
Ko sem bil v Medjugorju, je bila kaj priljubljena pesem: Raduj se crkva na križu, jer tvoj Uskrs je blizu... Pomenljivo besedilo in zelo lepa melodija-Spomnila me je: Tudi naš pater nam je vsa leta, kar ga poznam, govoril o Resnici, ki bo končno zmagala nad krivičnim in brezbožnim komunizmom. Četudi je dolga leta izgledalo brezupno, je vztrajal v upanju in branil resnico o stanju v Sloveniji. Res je v naši rodni domovini še veliko teme, toda kdor gleda z iskrenimi očmi-lahko vidi tudi veliko spremembo in veliko dobrega-Kdor prebira verski tednik Družino, ali kdor inia priliko, da gre domov na obisk, mora občutiti razliko: gradi, popravlja in obnavlja se tudi na verskem področju. Tisti, ki vidijo samo temo in jim ni nič pogodu, so v nevarnosti, da bodo sanii postali del teme. Tudi to je povedala Marija vidcem v Medjugorju: ne smemo obsojati, ampak pomagati graditi...
Na romanju na Kurešček pri Ljubljani, ki je postal naše slovensko Medjugorje, je lahko opazil' isto umirjenost svetega kraja kot v Medjugorju. Nic obsojanja in kritiziranja ter obupavanja. Sodelovanje navzočih pri maši je tako močno, da človeka prevzame zavest, da je na svetem kraju. Skoraj vedno je cerkev nabitopolna, kakor tudi prostor pred cerkvijo. Vse dokazuje in izpričuje globoko vero romarjev. Kurešček je za naš narod toliko bolj pomemben, ker je pot z avtobusom v Mejugorjt precej ovirana ali celo onemogočena. Zadnja poročila iz Medjugorja govore tudi o razočaranju nad lIPROFORjem, ki se je naselil v mirnem romarskem kraju ter s svojo navzočnostjo vojakov, tankov in bodeče žice le ovira cerkev ter romarsko dejavnost. Upokojeni splitski nadškof Franič, velik zagovornik medjugorskih dogodkov in sporočil, je nedavno v Avstriji izrazil razočaranje nad dejstvom-da hrvaškas Cerkev doslej ni naredila kaj vec pozitivnega za uradno priznanje. Njegovo mnenj1-' je, da bi priznanje Marijinih opominov v Medjugorju že ustavilo vojno v Bosni 111 Hercegovini.
Zanimivo je tudi, da je celo v Anglikanski cerkvi čedalje več zanimanja za Marijina sporočila-Imajo celo svojo revijo z imenom "Darovan Tebi (Mariji)" Urednik, seveda anglikanske vere, je hudo zbolel in je bil že klinično mrtev. Doživel ,1£ prikazovanje, ki mu je zagotovilo ozdravljenje pod pogojem, da se posveti delu za združenje kristjanov ter se izroči Mariji. Zdaj imajo anglikanci skupno s katoličani tudi "Anglican Marian Movement Ustanova je zrasla na osnovi Gobbijeve knjige "Naša Gospa govori svojim ljubljenim duhovnikom." Anglikanka Kathrina pa je izdala žc
drugo obsežno knjigo "There are no divisions in Heaven" v kateri zelo lepo opisuje Marijina Prikazovanja, z vso navdušenostjo širi Marijino Ccščenje, potuje z rožnim vencem po Avstraliji in obiskuje protestantske cerkve. Odlično branje, knjiga je tudi literarno bogate vsebine, saj je prejela '£ več nagrad.
Kot drugod po svetu, ima tudi Avstralija več Mesečnikov in revij, ki širijo medjugorska sPoročila. Zelo dobra revija je "Medjugorje
SV. CIRIL in METOD MELBOURNE
Fr. Tone Gorjup, O.F.M.,
Fr. Basil A. Valentine, O.F.M.,
SS. Cyri! & Methodius S/ovene Mission,
Baraga Mouse, 19 A’Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel.: (03) 853 8118 in (03) 853 7787
Fax : (03) 853 6176 Dom poCitka m. Romane — Mother Romana Home 11— 15 A'Beckett St., Kew, Vic. 3101 Tel. in Fax: (03) 853 1054
naši pokojni - Šele pred nekaj dnevi sem P0 Viktorju Javorniku zvedel za smrt rojakinje AVLE MILOŠEVIČ r. Renko dne 13. decembra 23 v vasi Slivje na Primorskem. V Avstraliji je 'la dolgo vrsto let ter med nami znana kot "narica. Umrla je v Freemasons Hospitalu v East Melbourne dne 18. februarja letos. Duhovnik iz s|olnice sv. Patrika jo je pripravil z zakramenti na odhod v večnost. Pogrebna maša je bila v četrtek februarja v cerkvi sv. Vincencija, Strathmore, Pokopana pa je bila pokojnica na carltonskem Pokopališču. Poleg hčerke Milene in sina Milenka cr treh vnukov zapušča v Melbournu še rodno pestro Erminijo por. Črnac, ki živi v Braybrooku, ri sestre pa so še žive doma v Sloveniji.
Dne 19. aprila je v nesreči pod kolesi lokalnega a*a na postaji Albion zaključil svoje mlado v Y 1 j e n j e A N T H O N Y FRANCIS '* I l HRSCHIAGER iz St. Albansa. Je najmlajši šestih otrok Marka Zitterschlagerja, ki je eden £aupnikov našega Doma počitka m. Romane, in r. Herman. Pokojnik je bil rojen dne 25. *obra 1967 v West Footscrayu ter je živel pri s,arših. Anthony si je izbral očetov poklic, lani
Sentinel" (P.O.Box 746, Pcnnant Hills, NSW 2120).
Fr. Rene Laurentin, znani teolog, razlaga Marijina prikazovanja kot opomin in odgovor obenem na moralni propad človeštva.
Zato so Marijina sporočila za nas nujna. Naročajo pa nam: vero v Boga, zvestobo Bogu, molitev in zlasti redno spoved, reden post in premagovanje, mir v srcu in dnevno branje svetega pisma.
končal študije računovodstva ter začel delati na davčnem uradu. Imel pa je avtomobilsko nesrečo, ki mu je pustila stalne in resne posledice ter je bil od takrat v zdravniški oskrbi ter redno tudi na zdravilih. Pogrebna maša je bila 23. aprila v cerkvi Srca Jezusovega v St. Albansu, nato je sledil pogreb na livadni del pokopališča Altona Memorial Park.
Dobili smo sporočilo, da so v melbournskem okraju Airport West, kjer je imel svoj dom, našli mrtvega rojaka JOŽEFA ZUPANČIČA. Med prijatelji je bil znan kot Pcpi. Doma je bil iz Šmarja pri Kopru, kjer je bil rojen dne 24. decembra 1922 Oče je bil Jožef, mati pa Ana r. Sergas. Doma ima še brata Ernesta, tu pa le nekaj prijateljev in znancev, a preveč se Pepi ni družil. Umrl je zelo verjetno zadet od srčne kapi med 28. in 30. aprilom, a našli so ga šele nekaj dni kasneje. Pokopali smo ga v četrtek 12. maja na keilorsko pokopališče po pogrebni maši v naši cerkvi, kjer smo ob krsti na predvečer zmolili tudi rožni venec za pokoj njegove duše.
V	nedeljo 8. maja je v Glenferrie Nursing Home v IIawthornu zaključil svoje zemsko potovanje JANEZ STAJNKO. Rojen je bil 6. maja 1910 v Gajšovcih na Štajerskem. Oče je bil Marko, mati pa Elizabeta r. Mar. Pekovske obrti se je izučil v Mariboru. V Avstralijo je prišel preko Avstrije proti koncu leta 1949 in bil najprej v Melbournu. V odsotnosti (by proxy) sc je poročil z Marijo Legat, doma na Gorenjskem, a do cerkvenega zakona ni nikoli prišlo in zakon se je po nekaj letih razbil, kar je Janeza zagrenilo za vse življenje. Kot upokojenec se je odpravil v Queensland, ko pa je v Mislih bral
o	naši zidavi Doma počitka m. Romane, se je vrnil
v	Viktorijo. Živel je v Domu, dokler se ni njegovo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je moral v Dom onemoglih. Umrl je že po uckaj tednih. Ob krsti smo v naši cerkvi za pokoj njegove duše zmolili rožni venec, naslednji dan - v sredo 11. maja - pa smo po pogrebni maši Janezovo krsto
spremili na keilorsko pokopališče. Zadnji domek na zemlji je dobil med skupnimi grobovi naše narodne družine.
Naj bo vsem pokojnim lahka avstralska zemlja. Spominjajmo se jih v svojih molitvah. Sožalje vsem domačim tukaj in v rodni domovini!
+ KRSTA morem tokrat omeniti dva v Geelongu, med slovensko mašo pri Sveti Družini v Bellparku. To je bilo na nedeljo 8. maja.
Pariš Neli (Helena) je ime prvorojenki mlade družine Srečka Jerneja Kontelj in Pauline Andrea r. Colenso, Bell Post Hill.
Justin Peter Stanko pa je novi član družine Petra Savrona in Marjance r. Kontelj, ki živi prav tako v Bell Post Hill.
Da sta družini v sorodstvu, je očitno po priimku Kontelj. Sami sta želeli krst med slovensko mašo in red sem ustregel. Prav je, da verniki od časa do časa dožive krst ter se spomnijo lastnega krsta, na katerega je spomin z leti morda že obledel in ga je vredno znova poživiti.
Iskrene čestitke staršem in botrom, pa seveda obema novokrščeneema z željo, da bosta vse življenje tako dobra kristjana kot sta bila ob krstu.
Church, Heidelberg, podala roke Andreja Ilojak in Phillip Davis. Nevesta je hči Edvarda in Jelke
I	Iojak.
Tretji par pa sta Peter Tomažič in Mary Galgano. Zakonsko zvestobo sla si obljubila 24. aprila v cerkvi sv. Pavla v Coburgu. Ženin je iz družine Franka in Ivanke Tomažič.
Vsem trem parom želimo stanovitnosti in obilo božjega blagoslova. Naj vse življenje ohranijo milosti, ki so jih prejeli z zakramentom svetega zakona!
+ Pojemo majniške pesmi o "krasnem maju" in o "žvrgolečih ptičkih" ter "pisanem cvetju"... V resnici je tak maj na severni polobli, v naši rodni Evropi. Mi pa imamo ravno v maju zaspane dneve, deževne in vetrovne, saj prihaja zimski čas. Veter nosi odpadlo listje, kar nas spominja na mesec november. Res prijetno je bili doma na toplem.
In vendar pojemo te šmarnične pesmi ne glede na zunanjo različnost meseca majnika. Saj snio Slovenci Marijini otroci, kjer koli že smo, ne le v deželi pod Triglavom, kjer smo preživljali cvetoče majnike svoje mladosti. In ta zavest je nekaj vredna.
+ POROK tokrat v naši cerkvi ni bilo, pač pa bi rad omenil tri poroke, ki so bile po drugih cerkvah velikega Melbourna:
Dne 9. aprila sta se v cerkvi Marije Pomočnice kristjanov v East Brunsvvicku poročila Anna I^ogar in Vince Tralci. Nevesta je zrasla v družini Jožeta in Ivanke Logar.
Naslednji dan, 10. aprila, sta si v St. John’s
Zal šmarnična pobožnost ni med našimi izseljenci tisto, kar je bila in je še doma. Razumem razdalje od cerkve, zato tudi ne napovedujemo vsakodnevnih šmarnic. A tistikrat enkrat na teden hi pa le lahko privabile več rojakov, vsaj iz bližinc cerkve, če hočemo ostati Marijini otroci. Za marsikoga so večerni televizijski sporedi evangelij' kateremu se mora vse drugo umakniti...
T udi m ini-bus Doma po£itka m. Romane s pripisom "Slovenian Hostel
for the Aged'' oznanja slovansko ima ...
+ Naš DOM POČITKA m. ROMANE lepo napreduje in delo gre uglajeno svojo pot. Začetne težave so za nami, hvala Bogu. Tako vladne kot zdravstvene oblasti so z Domom in njegovim oskrbovanjem zadovoljne - želimo čim več zadovoljstva tudi med ljudmi, ki žive v Domu, in
111	C(J uslužbenci.
Najnovejša pridobitev Doma počitka je mini-avtobus, iz druge roke sicer, a zelo dobro ohranjen. Služil bo vsestransko ljudem, ki v Domu živijo, Zlasti v rekreacijske namene. Njegova prva vožnja Pa je bila na keilorsko pokopališče - peljal je ljudi
11	a pogreb bivšega člana družine Doma m. Romane, Pokojnega Janeza Stajnka. S tem je začel služiti upam pa vseeno, da bodo pogrebi izjema.
+ V začetku tega leta smo po dveh neuspelih Ostankih za izbiro novega vodstva našega Društva Sv- Kme, ki skrbi za postrežbo v cerkveni dvorani, ostali brez novega odbora. Kljub temu nismo ostali brez mnogih pridnih rok, ki so priskočile na P°nioč, kadar smo imeli v dvorani prireditev. Naj Se zahvalim Plesničarjevi Tončki, ki je vodila dvoransko kuhinjo tudi po poteku svoje Predsedniške dobe in enako ostalim, ki ste Pomagale, zlasti pri pripravljanju kosil za Upokojence in postrežbi enkrat na mesec.
Da pa bo delo potekalo bolj načrtno in uglajeno, smo oživeli Društvo sv. Eme s tem, da je bilo 'Dieriovano novo vodstvo: predsednica je Olga Hogovič, podpredsednici Marta Krenoš in Francka blagajničarka Zora Durut, svetovalka pa bivša večletna predsednica Rozi Lončar.
Novemu vodstvu skrbi za kuhinjo in postrežbo v dvorani želimo obilo božjega blagoslova pri delu za našo skupnost. Ostale gospodinje pa naprošamo, naj v°dstvu rade priskočijo na pomoč. Vsi vemo, da se s skupnimi močmi da narediti veliko lepega za Boga 'n bližnjega, končno pa tudi zase - saj je srčno Zadovoljstvo prav v tem, da se nesebično žrtvujemo Za druge.
+ MATERINSKA PROSLAVA na prvo majsko ncdcljo je bila preprosta, a prijetno domača. Kot že običajno, je imela dva dela: odrske nastope mladine ln domačo zakusko. Zahvaljujemo sc vsem, ki so Nastopili, kakor tudi vsem, ki so sodelovali pri Pripravi zakuske. Pridne gospodinje so zopet Ponesle obilo kuhinjskih dobrot, da je bilo za vse Prisotne dovolj. Žal so letos pozabili na torto, ki jo Jc že več let zapovrstjo naredil Ivan Mejač ter naVadno tudi sam licitiral. No, pa drugič! Mejač je °t>ljubil že zdaj, da bo torto pripravil za Očetovsko Proslavo na prvo nedeljo v septembru.
+ Prostovoljni prispevki pri vratih so ob Materinski proslavi prinesli vsoto $224.10, za kar vsem darovalcem iskren Bog povrni! Tokrat smo nabirko namenili v sklad za novi štedilnik v kuhinji Baragovega doma. Stari nam je služil od pričetka hostela leta 1960, pa še takrat smo ga dobili iz druge roke. Za vsakdanjo uporabo ene osebe, ki pozna njegove muhe, mu ni kaj reči. Kadar pa se kuha za dvorano in so različne kuharice, so težave, ker uhaja plin, ogenj v peči pa ugašuje, kar je že nekajkrat povzročilo pravo ekplozijo. Zato je bil nasvet strokovnjaka, naj nabavimo novi štedilnik. Gledamo za kakega iz druge roke, če bo kaj primernega za našo uporabo.
+ Na prvo junijsko nedeljo, 5. junija, je praznik Rešnjega Telesa in Krvi. Ob lepem vremenu bomo z deseto mašo združili procesijo z Najsvetejšim okrog cerkve, na vrhu stopnišča pred glavnim vhodom pa bo blagoslov. Pridite v čim večjem številu, da bo slovesnost lepša in za našo skupnost pomembnejša. Posebej vabljene narodne noše, ki tako požive sleherno našo slovesnost. Starši, pripeljite otroke, da bodo trosili cvetje pred Najsvetejšim! Košarice s cvetjem bodo dobili tukaj.
+ V Geelongu je redna slovenska maša vsako drugo nedeljo v mesecu ob 11.30 v cerkvi sv. Družine v Bellparku. V juniju torej 12. junija.
Isto nedeljo je vselej maša tudi v St. Albansu in sicer ob petih popoldne v cerkvi Srca Jezusovega.
Na četrto nedeljo v mesecu je izmenoma slovenska maša v cerkvi Srca Jezusovega v Wodongi (tu začne v januarju) in pa v cerkvi Srca Jezusovega v Morwellu (začne s februarjem, torej bo maša 26.junija), na obeh krajih ob sedmih zvečer.
+ Članek, ki sem ga objavil v Mislih lansko leto za srebrni jubilej naše melbournske slovenske cerkve, jc objavila v Ameriki tudi clevelandska "Ameriška domovina". Bil sem prijetno presenečen, ko sem to videl. Znak, da tamkajšnje rojake zanima naše življenje in delovanje tu pod Južnim križem. Prav take težke začetke smo imeli, kot oni tam. Le da so oni svoje delo ohranili tretji in četrti generaciji, za nas pa se bojim, da bo v največ primerih že prva tu rojena tudi - zadnja. Bog daj, da se motim! Kaj pa
vi	pravite?
Učenje slovenskega jezika med nami zamira. Še imamo šole, a žal manjka učencev. Neodpustljiv greh staršev, ki jim bo kasneje žal, zdaj pa se premalo zavedajo ugodnih prilik učenja slovenskega jezika za svoje otroke.	P. BAZILIJ
■o-
IZPOD TRIGLAVA
1
J
PROTIKORUPCIJSKO ZBOROVANJE je
pripravila slovenska parlamentarna opozicija v soboto 9. marca na ljubljanskem Kongresnem trgu. Udeležilo se ga je nad deset tisoč ljudi. Od šestnajstih govornikov je bil zadnji in najuspešnejši odstavljeni obrambni minister Janez Janša. Z največjim odobravanjem je bila sprejeta glavna zahteva vseh govornikov po predčasnih volitvah. Sedanji slovenski parlament ni pravilna slika politične razporeditve med volilci. Janša je zahteval tudi ustanovitev množičnega antikorupcijskega gibanja, ki je nujno potrebno zaradi zadnjih ekonomskih afer, ki pretresajo skupnost in pri kateri imajo prste vmes tudi visoki politični funkcionarji.
SLOVENIJA V SVETU, katoliško izseljensko društvo Slovencev, ki ima svoj sedež v Ljubljani (Poljanska 2), bo priredilo letos prvikrat svoj Tabor Slovencev po svetu. Bo 18. junija v Škofovih zavodih v Šentvidu nad Ljubljano. Tudi avstralski Slovenci, ki boste takrat doma, ste vabljeni k udeležbi.
SREČANJE V MOJI DEŽELI, prireditev Izseljenske matice, bo pa letos v Postojni. Začelo se bo 2. julija z dopoldansko mašo v Postojnski jami. Po poročilu bo pri tej maši tudi poroka avstralskega gara: nevesta je Slovenka, ženin pa irskega rodu. Zal ne morem postreči z imeni, uiti z imenom kraja, od kod v Avstraliji bo par prišel.
OB RAZSTAVI Plečnikovih kelihov in izdaji knjige o Plečnikovih sakralnih delih se marsikdo čudi, kaj vse je mož ustvaril poleg idej in načrtov velikih gradbenih projektov. Razstava z naslovom "Sakralno posodje slovenskega arhitekta Jožeta Plečnika" naj bi še letos ali spomladi prihodnjega
leta začela pot v svet: najprej v Vatikanu, nato na Dunaju, potem v Pragi, za katero je zelo navdušen češki predsednik Vaclav Havel. Zanimanje za razstavo kažejo tudi druga evropska mesta kot so Berlin, Stockholm, London in Pariz, pa tudi ZDA.
POGLAVAR makedonske pravoslavne Cerkve, ohridski in makedonski metropolit Mihail, je obiskal ljubljanskega nadškofa in slovenskega metropolita dr. Alojzija Šuštarja. Oba sta poudarila dobre odnose med makedonsko pravoslavno in slovensko katoliško Cerkvijo. Ciovorila sta tudi o položaju makedonskih pravoslavnih vernikov, ki živijo v Sloveniji, in o problemu prostora, kjer bi lahko opravljali svoje pravoslavno bogoslužje.
Metropolit Mihail je nadškofa Šuštarja povabil, naj obišče Makedonijo.
ALJAŽ PEGAN, ki je pred tedni na svetovnem prvenstvu v Brisbanu, Qld., osvojil šesto mesto na drogu, se je pred dnevi ponovno izkazal na istem športnem orodju na turnirju za veliko nagrado Italije. Tekmovanja so se udeležili najboljši atleti sveta. Aljaž Pegan je osvojil prvo mesto na drogu in dosegel z 9,8 točkami izmed vseh nastopajočih drugo najboljšo oceno.
Tudi s športno dejavnostjo širimo ime naše mlade države po vseh koncih sveta.
ODLIČJE SV.CIRILA IN METODA, najvišje odlikovanje Cerkve na Slovenskem, je prejel Msgr. Franc Bole, v zahvalo za svoje mnogoštevilne dejavnosti, zlasti na področju slovenskega tiska in slovenske Karitas. Iz farnega Ognjišča župnij Postojna in Koper je v teh desetletjih po njegovi zaslugi zrastel najbolj bran mesečnik na Slovenskem: Ognjišče je leta 1980 doseglo naj višjo naklado 104.000 izvodov, zdaj pa se je ustalilo pri 94.000, kar je še vedno svojevrsten slovenski rekord. V založbi Ognjišča je izšlo 190 knjižnih izdaj ter več audio in video kaset. Poslanstvo Ognjišča je bila vsa leta tudi karitativna dejavnost, skrb za bolne in invalide. Lansko romanje bolnikov in invalidov na Brezje je praznovalo že srebrni
VlkTORUSKIM SLOVENCEM
UD
TOBIN BROTHERS funeral dircctors
NA USLUGO V ČASU ŽALOVANJA
North Melbourne 189 Boundary Road. 329 6144
Matvern 1362 High Street. 509 4720 Noble Pafk 505 Princes Highway, 546 7860 F'ankston 232 Cranbourne Road, 781 2115 Mentone 93 2460
jubilej. Msgr. Bole je bil prvi narodni ravnatelj Karitas in je to delo opravljal vse do lanskega leta. V novejšem času pa se je lotil še večjega projekta je tisk: radia in televizije Ognjišče.
Vrednemu prejemniku najvišjega odličja slovenske Cerkve iskrene čestitke tudi od rojakov v daljni Avstraliji.
1'RIMORSKA POJE je vsakoletna pevska revija naše Primorske, ki so jo pričeli pred petindvajsetimi *e*i, prvič v koncertni dvorani Postojnske jame leta l9«9. prav
tam so jo izvajali tudi letos dne 20. n'arca. Tokrat je sodelovalo 116 pevskih skupin, od kvintetov do mešanih zborov, tudi iz našega Primorskega zamejstva. Ta največja primorska zborovska prireditev privabi pevce in poslušalce od blizu in daleč.
REVUA CERKVENIH ZBOROV, letos že Pcta po številu, pa je na soboto in nedeljo 7. in 8. maja privabila k božjepotnemu svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku v Ljubljani cerkvene zbore iz vseh koncev Slovenije, od Prekmurja pa do našega zamejstva na italijanski strani. Letos je s°delovalo 650 pevcev in v dveh dneh sc je zvrstilo 42 cerkvenih zborovskih pesmi.
Revijo je prvi dan odprl ljubljanski nadškof dr. Šuštar, drugi dan pa državni sekretar za Slovence P° svetu dr. Peter Vencelj. Ta pevska srečanja niso *c pobuda za dobro zborovsko petje, temveč hkrati
ll,di priložnost, da se pevci med seboj spoznavajo. l>r> tej reviji ni bilo nikakih tekmovalnih napetosti, Pa vednar je vsak zbor pokazal visoko stopnjo dovršenega, ubranega in lepega petja.
ENA RIBIŠKA, a resnična:	Član	ribiške
družine iz Tolmina je v jezeru na Mostu na Soči UJC1 skoraj meter dolgo soško postrv - največjo, kar jih na tem območju ujeli v zadnjih desetih letih. 'ehtala je dvanajst kilogramov, stara pa je bila, kot so ugotovili, okrog trinajst let.
Ribiči sklepajo, da je v jezeru na Mostu na Soči uekaj takih postrvi velikank.
STAROSTA slovenskih duhovnikov je dr. ^nton Čepon, bivši profesor v Škofovih zavodih.
8.	maja je dopolnil 99 let in stopil v stoto leto. večcr življenja preživlja v Duhovniškem domu na
l	cpi poti v Ljubljani.
V	ZNAMENJU LOŽE je knjiga o slovenskem Prostozidarstvu, ki je že dotiskana: napisal jo je 'Andrej Dvoršak, založile pa Slovenske novice. Avtor in založba se ponašata s tem, da je to prva
prepovedana knjiga v novi državi. Knjiga ne sme v promet, ker se je nekdo pritožil in tako izzval sodiščni odlok, da se "prepoveduje v tisku objavljanje in razširjanje imena, priimka, slike ter drugih osebnih podatkov tožnika".
MALO SE SLIŠI o našem zamejstvu na Madžarskem. V Porabju je naše največje naselje Gornji Senik, ki ima približno 800 prebivalcev. Monošter je sicer večji, ni pa večinsko slovenski, vendar hodi tja na delo zelo veliko Slovencev. Gornji Senik ima osemletko s peturnim poučevanjem slovenskega jezika. V slovenskem jeziku izhaja za Porabske Slovence tudi štirinajstdnevnik, ki ga tiskajo v Murski Soboti.
Letos v marcu je v Gornjem Seniku gostovala igralska skupina kulturno-prosvetnega društva Ivan Cankar iz Šentjošta. V letošnji sezoni se predstavlja s komedijo Namišljeni bolnik in pa veseloigro Kekec. Njen obisk Porabja je sponzoriralo društvo Slovenija v svetu in nekaj drugih manjših sponzorjev.
CEST ima Republika Slovenija malo manj kot pet tisoč kilometrov. Tu so vštete avtoceste, magistralne in regionalne. Od zadnjih je 500 kilometrov asfaltiranih. Promet na njih je narastel od 15 do 20 odstotkov in se približuje ravni, kakršno je dosegel pred osamosvojitvijo.
GLAS SLOVENIJE
AVSTRALSKI SLOVENSKI NEODVISNI ČASNIK
PRVI IN EDINI 14-DNF.VNIK V AVSTRALIJI Vam redno prin.w
druge vesti m zanimivosti	_	.
konzularnih predstavništev ter iz slgvenske skupnosti SAMO $4.0« MESEČNO Letna naročnina $ 50.00, polletna $ 30.00
PODPRITE NAŠ SLOVENSKI TISK Naročilnice poslati na naslov: GLAS SLOVENIJE, 265 Nicholson Str., Footscray, Victoria 3011
laša politične. Gospodarske zanimivosti iz Slovenije, iz c
:, kulturne in lovenije, iz diplomatsko
:	Za pomoč in nasvet za zmerno ceno	•
j	KOBAL & ASSOCIATES	:
i	SOLICITORS & ATTORNEYS	\
j	Dorothy	Kobal	B.Com l.lb.	:
|	81 Sporing Ave,	:
:	(P.O. Box KL 806) Kings Langley 2147	•
:	(T) (02) 838 0334 (Fax) (02) 674 4583	•
:	:
•	•
; Conveyancing,'Wills &. Probate, Small • •	Business, Litigation and General Advice.	:
;...........................................i
Družina — delo kmeta-kiparja Franceta Tavčarja iz vasi Suše pri Gorenji vasi
Za zdravo in s^no družino
Slovenski kongres o dln* V mednarodnem letu družine
Živahne razprave, ki jili je prekinil čas za kosilo, oddih, medsebojno spoznavanje in prijeten pogovor.
Popoldne so bile delavnice. Kar devetnajst v dveh dnevih. Čeprav se je vsak udeleženec lahko udeležil štirih, je bilo to dosti premalo. Teme so bile zelo zanimive (župnijsko delo za mlade in z“ družine, duhovne vaje in gibanja, priprava nU zakon, zakonska občestva, pomoč družinam v stiski, družinska zakonodaja...).
Ra govori h smo se, ideje so se iskrile in časa ju bilo vselej premalo. Večeri so minili s pevsko družino Sečnik in v molitvi za družino.
V	nedeljo popoldne smo se preselili na Teološko fakulteto in spregovorili o mestu družine v Cerkvi na Slovenskem, o uskladitvi družine in poklica ter predvsem o tem, česa si poročeni še želijo v Cerkvi na Slovenskem. Naj strnem nekaj misli iz teh dni.
premalo zavedamo.
V	pripravi na zakon, pa tudi kasneje v zakonu, je zelo pomemben pogovor. To nas dela ljudi in rešuje prenekatere probleme.
Današnja družba mladim ponuja pornografijo, alkohol in mamila. Če nočemo, da bi segali po vsem tem, jim dajmo prave vrednote.
Skozi izkušnje strokovnjakov in zakonskih parov se je prepletala misel naših škofov o veliki odgovornosti in skrbi za družino. "Kot vi potrebujete dobre duhovnike, mi škofje potrebujemo dobre zakonce. " Kdor je rešil eno družino, je rešil svet. Z'nova moramo odkriti in utrditi temelje zdravega družinskega življenja. Družina naj bo oaza ljubezni na zemlji. Ta kongres pa naj bo lepa jutranja zarja, ki nam obeta boljši dan!
MARINKA ŽUMER
V družini se vse začne
TAKO poje refren iz himne Family, ki so ga napisali v Ameriki ob mednarodnem letu družine in jo je na Slovenskem kongresu o družini v Stični zapela Sečnikova družina.
Vsi, ki globoko v sebi nosijo ljubezen in skrb za družino, so svoj čas in izkušnje darovali za to, da bi bile naše družine bolj zdrave in srečne.
Stiški samostan, že več kot 800 let kraj zbranosti in molitve, je bil idealno okolje za razmišljanje in delo.
Dopoldanska predavanja strokovnjakov in zakoncev so govorila o temeljnih človeških in krščanskih vrednotah, o zakramentu zakona, o pripravah mladih na zakon in družinsko življenje, o skupni rasti zakoncev in odgovornem starševstvu, o naravnem urejanju rojstev, o družini in naši družbi, pa o vlogi Cerkve pri delu za družine in vzgojo mladih za zakon in še o čem. Dopolnile so jih
Zakon je posebno poslanstvo, ki ga je treba vzeti zelo resno. Zato se je nanj treba temeljito pripraviti. Mladi morajo skozi prijateljstvo zoreti Zd ljubezen. Vendar jim mora nekdo pokazati pot, jih navdušiti. V svoji družini morajo najti pogum za izražanje, odgovorno izkušnjo prijateljstva in pogoje’ za rast. Ni mogoče iti mimo iskrenega in odkritega pogovora. Tudi spolna vzgoja mora biti enakovreden in neprisiljen del odnosa med otroki in starši.
Dogaja se, da otroci dobijo veliko znanja 0	,
anatomiji, malo ali nič pa o duhovnosti. Predvsem pa iščimo v sebi in svojih otrocih talente, ne p11 slabih lastnosti.
Mnogi otroci danes ne vedo, kakšen je zdrav zakon. Zato jih je treba o tem poučiti v župniji. P11 ne šele pred poroko, ampak dosti prej, ko otrok začne odraščati. Zakon je edini zakrament, ki si g“ podelita zakonca sama, cerkveni zastopnik je p“ priča pred Bogom. Mlade je treba opozoriti na vse, kar se jim bo verjetno v zakonu dogodilo, predvsem pa jim je treba povedati, da je lepo biti poročen.
Na zakon naj se pripravljajo v zavesti božje bližine. Povedati jim moramo, da je ljubezen božji izum kot dar človeku. Da je nedolžnost vrednota, ki je ne gre poklanjati kar mimogrede. Nekatera darilu so enkratna in za vedno. Biti moraš popolnoma svoboden, ko se odločaš za zakon. Človekovo svobodo je treba jemati resno, ker na njej vse sloni. j
Zakonca imata za svojega sopotnika Kristusa. Trpečega in Vstalega. Morda se tega zakonci
Skrb za družino
MORDA na malokaterem področju doživljamo, kako velikega pomena sta medsebojna pomoč in sodelovanje, kakor pri skrbi za družino. Naj se na lem mestu uradno in javno zahvalim vsem, ki kakor koli pomagajo, bodisi v pripravi na družino ali v skrbi za družino, pa naj bo to v dušnem pastirstvu, na socialnem področju, v prizadevanju za ureditev družinskega življenja, v raznih posvetovalnicah, kakor vsem, ki s predavanji in spisi, knjižicami in na druge načine prispevajo k boljšemu spoznanju družinskih vrednot, k novi vzgoji in globoki duhovni ter moralni prenovi.
Kot kristjani se vedno zavedamo, da je molitev in prošnja za božjo pomoč pri delu za družine temeljnega pomena. To naj bi bila molitev za družino, a predvsem tudi molitev v družini in skupaj
2	družino. Če še tu in tam slišimo, kakšna je bila včasih družinska molitev, moramo ugotoviti, da je to skoraj domala izginilo. Vendar naj bi bilo leto družine močna spodbuda, da bi se obnovila, Poglobila in še bolj zaživela molitev za družino, v družini in z družino.
Zdravje družine je odvisno od oseb, ki družino sestavljajo. Zato je treba vedno znova poudarjati skrb za telesno, duhovno in moralno zdravje vseh v družini. Kjer se srečam z mladimi in me vprašajo, kuj bi jim najbolj naročil za njihovo življenje, je navadno moj prvi odgovor: Skrbite za zdravje, za telesno zdravje, saj toliko mladih z neodgovornim
Življenjem uničuje svoje telesno zdravje in svoje duševne sposobnosti. A skrbite tudi za osebno duhovno zdravje, za kulturno, moralno in versko zdravje!
Za vse to pa je potrebna svobodna odločitev. Marsikje mladi, žal, nimajo moči, da bi se ustavljali vplivom od zunaj. Tokovi jih potegnejo s seboj in pridejo v tako nevarnost, da naravnost obupujejo sami nad seboj, še bolj pa obupujejo starši nad njimi.
NADŠKOF ŠUŠTAR
Naj nekdo zakriči!
UPAIMO sami sebi povedati: tudi naša slovenska družba je bolna! Smrtno nevarno bolna: če javno pišemo, da imamo na leto recimo 10.000 otrok premalo, da bi si zagotovili preprosto reprodukcijo, če naši strokovnjaki razpravljajo, ali bomo izpuhteli Z zemeljske oble v 21. stoletju ali pa že kar v 20., je to alarmantna situacija. Naj nekdo zakriči, je zapisal Janez Janžekovič že pred desetletji. Medtem se je položaj drastično poslabšal, zato moramo kričati vsi, na ves glas, da prodre tudi skozi ušesa, ki jih je zamašil egocentrični liberalizem.
Pred leti nam je nerazumna industrializacija začela zastrupljati okolje, dušilo nas je. Ekološko gibanje je bila zdrava reakcija naše družbe in še kar uspešna.
Kaj pa ekologija duha:	zastrupljanje naše
mladine, uničenje naše sposobnosti za ljubezen, uživaštvo kot edina vsebina življenja? Razglašanje tudi najbolj protinaravnih oblik kot enakovrednih zdravi, odgovorni, osebnost gradeči ljubezni, ki je hkrati služenje naši skupnosti v njenem osnovnem pričakovanju novih življenj?
Duhovna ekologija je živec našega obstoja. Sanacija družine je prva naloga, neskončno pomembnejša od sanacije bančništva, gospodarstva, športa... Vse to je seveda potrebno, toda brez etične sanacije bo vsaka druga sanacija vlivanje vode v sod brez dna.
Etična sanacija pa je najprej sanacija družine: družina je temelj družbe. To se ne tiče le neke stranke, neke cerkve, neke amaterske zadeve. To je nadpolitična, nacionalna naloga. To je bistven del našega nacionalnega programa. Naloga, od kateri se rešuje naš biti ali ne biti.
Ob tem se moramo vsi srečati in se povezati. Naj bo ta kongres močna spodbuda v pravo smer in če ne ob pravem, vsaj v zadnjem času.
MIHA ŽUŽEK
 C5—i
SVETA DRUŽINA APELAIDE |
Fr. Janez Tretjak, O. F. M.,
Holy Family S/ovene Mission,
51	Young Ave, W. Hindmarsh, S. A., 5007 (P. O. Box 479, VValland, S. A., 5007)
Tel.: (08) 346 9674 - Fax (08) 346 3487
Slovenski misijon v Adelaidi je zadnji čas zabeležil tri smrtne primere med našimi rojaki Južne Avstralije.
Dne 1. marca letos je v bolnišnici adelaidskega okraja Modbury zaključil svojo zemsko pot JULIJAN LAVRENČIČ in bil pokopan 5. marca. Pokojnik je bil rojen 8. januarja 1938 v kraju Logje pri Kobaridu. Bil je najmlajši od osmih otrok družine Karla Lavrenčiča in Amalije r. Terlikar. Oče je emigriral s hčerko Ljudmilo v Avstralijo leta 1949, Julijan pa je prišel za njima leta 1955 z mamo in sestro Elko, zdaj obe že pokojni kakor tudi oče. Poročil se je v marcu 1967 v cerkvi sv. Rožnega venca, Prospect, z Evo Marijo Burjan, rojeno v Avstriji. Z njo žalujeta za njim tudi sinova Karel ter Mihael.
IVAN ŠAINA je umrl dne 20. marca v Gallipoli House v Adelaidi. Rojen je bil 23. junija 1938 v Podbežah, župnija Hrušica, v družini Jožefa in Jožefe r. Vatovec. V Avstralijo je prišel k sorodnikom kot mladoletnik in se v septembru 1964 v cerkvi Srca Jezusovega v Hindmarshu poročil z Mary Frances Persolja, rojeno v Gorici. Rodila se jima je hčerka Tatjana. Žal zakon ni obstal. Grob je dobil pokojnik na pokopališču Centennial Park dne 23. marca.
Isti dan smrti kot pokojni Ivan ima vsaj uradno tudi rojak IGNAC MERC, ki je živel sam v adelaidskem okraju Taperoo in so ga našli mrtvega na njegovem domu šele po daljšem času. Pokojnik je bil doma v kraju Vosek, župnija Sv. Marjeta ob Pesnici na Štajerskem, kjer je bil rojen 20. julija 1928. V Avstralijo je prišel preko begunskih taborišč dne 20. maja 1957. Pogreb je bil šele 10. maja, ko so njegovi zemski ostanki dobili zadnji domek na zemlji, grob na pokopališču v Enfieldu.
Vsem trem pokojnim rojakom naj bo lahka avstralska zemlja. Spominjajmo sc jih v svojih molitvah.
Samo to sem mogel na hitro napisati pred odhodom v Evropo 12. maja. V moji odsotnosti me bosta izmenoma nadomestovala p. Tone iz Melbourna in p. Valerijan iz Sydneya.
P. JANEZ
Slovenska razstava v adelaidskem Emigrantskem muzeju bo po treh mesecih v juniju zaključena, v spomin nanjo in slovenske priseljence Južne Avstralije pa bo ostala ploSča, ki jo je ob otvoritvi razstave — dne 6. marca letos — blagoslovil adelaidski nadškof Leonard Faulkner.
.Jožko Kragelj
rvtsrv)
(NOVO LETO 1950 )
Približal se je 15. januar, dan delitve paketov. Še sem upanje, da so domači prejeli mojo dopisnico.
Verjetno nisem ne prej ne pozneje tako nestrpno pričakoval paketa kot v tistih dneh.
Paznik Povž je rožljal s ključi po "ladji", odpiral vrata in klical posameznike v dežurno sobo. Skozi špranjo sem kukal na drugo stran, kjer so se odpirala vrata. Videl sem neznane obraze. Na njih pa je žarelo zadovoljstvo in sreča. Čutili so, da je s paketom prišlo v celico vsaj košček domače hiše.
Vsak predmet, ki so ga poslali domači, je prinesel nekaj ljubezni, pa četudi le skorjica prepečenca.
Paznik se je preselil na našo stran. Vrata so se odpirala in mimo moje celice so hiteli koraki. Nepremično sem stal pri špranji. Srce mi je močno utripalo.
"Danes bom pa tudi jaz na vrsti," sem si šepetal.
Povž je odprl sosednjo celico.
Zapustil sem špranjo in čakal, da zaškrta ključ v vratih. Iskal sem opravičilo, ker nisem imel škatle.
Sosed je prinesel paket in vrata so se zaprla.
"Zdaj! Zdaj!" sem tihceno ponavljal. Srce je razbijalo.
Paznik je šel mimo moje celice. Ni se ustavil. Ni odprl, ni me poklical.
"Kako to? Saj ni mogoče! Zmotil se je. Gotovo je tudi moj paket v dežurni sobi. Saj sem pisal domov! Ni mogoče, da bi domači pozabili name!" sem skoraj na glas ponavljal.
Hotel sem udariti po vratih in ga poklicati.
"Zakaj mi ne izročite paketa? Zakaj me mučite? Lačen sem!" bi mu rekel.
Premagal sem se. Šlo mi je na jok. Ali so res pozabili name?
Nemirno sem stopal po celici od okna do vrat in nazaj. Sam sebi nisem mogel verjeti. Razočaranje je nekaj strašnega.
Pomiril sem se, ko sem razmislil, da je tudi to načrtno. Štef se je še enkrat poigral z mano. Postal sem igračka. Igračka v rokah božjih. Bog se je poslužil teh ljudi, da me prerešeta, da preizkusi
goj'1
mojih
NASE nabirke
TISKOVNI SKLAD PATRA BERNARDA ZA NAŠE “MISLI”:
$250,— Niko Krajc; $50.— Evgen Brajdot; $40,—Janez Rotar; $29.— Ana Toplak; $20,— Jožef Štember-ger, Marija Goijan, Stana Lovko-vit, Dragica Babič; $15.— Marija Paunič, Katie Dodig; $10.— Albin Gec, Suzanne Matak, Franc Žele, Danilo Kresevifc, Silva Jereb, Marija Kosi, Stanislav Maria Kolar, Marijo Bembifc, Vekoslav Rutar, Štefan Plej, Karolina Pečnik, Marta Aberšek, Darko Stanič, Anne Pančur, Rajko Vidmar; $5.— Danica Bizjak, Pavla Bisak, Drago Logon-der, Albert Logar, Franc Gril, Angela Letnik, Maria Piotrovvski, Ana Marija MrSnik, Ivan Damiš, Vinko Jager; $4,— Andrea Bosa; $2.— Stanko Schafer. cK MISIJONE IN NAŠE POSINOVLJENE MISIJONARJE: $200.— L.& M. Martin (p. Hugonu); $60,- L. Jug; $50.- J. & A. Topolovec (za uboge); $20,— Anton Kristan z družino (za lačne).
ZA LAČNE SIROTE MATERE TEREZIJE:
$50,- N. N. (Geelong); $20,- Družina J. Gosak; $10,— Marija Kosi. ZA OBNOVO ROMARSKEGA DOMA NA SVETI GORI:
$300,— Terza in Milka Zanier.
VSEM DOBROTNIKOM BOG STOTERO POVRNI!
vabi vse rojake, ki bodo v mesecu juniju na obisku v domovini, na
PRVI TABOR SLOVENCEV PO SVETU, ki bo v soboto, 18. junija 1994 v škofovih zavodih,
Šentvid, Ljubljana Namen srečanja je medsebojno povezovanje Slovencev po svetu, predstavitev njihovega delovanja in problematike slovenskih organizacij in druStev v tujini ter utrjevanje stikov z matično domovino.
Pričakujemo Vas na srečanju, ki pomeni korak naprej v prizadevanju za slovenstvo in reševanje izseljenske problematike.
SPORED bo sledeči:
10.00 odprtje
— Pozdravni nagovor
— Predstavitev organiziranosti in delovanja Slovencev po svetu (predstavniki slovenskih organizacij in društev)
— pogovor
12.30 odmor
— kosilo ob prijetni glasbi
13.30 - 15.30 informativne mize o izseljenski problematiki (državljanstvo, denacionalizacija, šolstvo in drugo...)
15.30 okrogla miza s predstavniki Republike Slovenije in slovenskih izseljencev
18.00 slovesna sveta maša z ljubljanskim nadškofom in metropolitom dr. Alojzijem Šuštarjem
19.30 kulturni program, pri katerem sodelujeta tudi vokalna skupina A ve in plesna skupina Sava iz Kranja.
Lep pozdrav in nasvidenje!
BOŠTJAN KOCMUR, dipl. oec.
predsednik
mojo potrpežljivost. Ta misel me je pomirjala, drugače bi vzrojil.
V	meni je vrelo in kipelo kot vulkan pred izbruhom. I a' neka nadnaravna sila me je zadrževala. Mesec za mesecem samo poniževanje! Kristusova beseda:"ličite se od mene, ker sem krotak in iz srca ponižen," mi je vlivala pogum. Še hujša borba in hujša revolucija je v notranjosti človeka, ko kroti in zadržuje samega sebe. Laže je planiti, vzkipeti in zrogoviliti!
Koraki so utihnili. Paznik je razdelil vse pakete.
"Zdaj po celicah pregledujejo, odvijajo in pokušajo," sem si mislil. Nehote so mi prišle sline v usta. Težko je misliti na drugo, če si lačen in veš, da okrog tebe tolažijo želodce z dobrotami, ki so jih poslali od doma.
"Danes bo mnogim ostala večerja," sem premleval, "Na vrsti je koruzni čaj ali redek močnik. Rogve, se me bo Povž usmilil in mi dal dve porciji?"
Zmračilo se je. Hišniki so postavljali skodelice pred celice. Paznik pa je odpiral vrata. Skozi špranjo sem videl, da so mnogi odklonili. Prišel je do mene.
"Večerja!" je rekel
Preden sem skočil k skodelici, sem se ustavil pred njim.
"Gospod paznik," sem rekel, "ali moj paket še ni prišel?"
Debelo me je pogledal.
"Saj veste, da bi ga jaz ne pojedel! Verjetno vam ga niso poslali."
"Pisal sem, naj mi pošljejo," sem ugovarjal.
"Vam ne morem pomagati," je zmajal z glavo.
"Pobral sem skodelico. Že je hotel zapreti, pa se je verjetno spomnil, da sem lačen.
"Ali hočete še eno porcyo?" je vprašal.
"Prosim," sem mu veselo odrnil.
Prinesel mi jo je.
"Ali bi še?" seje nasmehnil.
"Bi!" sem prikimal.
Dobil sem tri porcije. Z lahkoto sem jih pospravil. Čutil sem, da sem si želodec napolnil, lakote pa nisem utešil. Bil sem sestradan. Tudi pozneje, ko sem začel redno dobivati pakete, sem bil vedno lačen. Minili so tedni in meseci, preden sem dobil občutek, da sem sit.
Paznik Povž je večkrat pokazal dobro srce. Razumel je šalo in sc tudi sam včasih pošalil. Nekateri sc niso ponižali, da bi spregovorili z jetnikom. Če je bil dobre volje, smo se mu od srca nasmejali. Zlasti pri delitvi paketov. Navadno je hišnik zapisoval, kaj je kdo dobil. Nekoč je Povž delil pakete. S zapisoval, kaj je kdo dobil. Nekoč je Povž delil pakete. S škarjami je prerezal vrvico in ovoj, odprl škatlo in zagrabil z obema rokama.
"Pišite!" je rekel hišniku. "Gnilo sadje!" In je kozarec izročil jetniku, čeprav je vedel, kaj je v njem.
Taki prizori so prinesli v marsikatero celico vedrino. Zato smo ga tudi radi ubogali.
V	ponedeljek, 16. januarja, se je spet pojavil Štef. Ves nasmejan je stopil v celico.
"No, ste dobili paket?" je vprašal prav nedolžno.
Kri mi je planila v obraz. Čutil sem, da mi je v očeh zagorel
»gcnj. Najraje bi mu prisolil klofuto.
"Ne smeš!" mi je nekaj reklo.
Ustnice so mi zatrepetale.
"Gospod pomočnik, zakaj se norčujete!" sem mu rekel.
"Kaj? Kako?" je navidezno zmedeno vpraševal. "Ali res niste dobili paketa?"
"Kdo naj mi ga pošlje, če niste oddali dopisnice na pošto?" sem mu očital.
"Ne vem. Bom vprašal. Morda je nastala pomota," se je hinavsko opravičeval. "Dobili boste drugo dopisnico, ki pojde še danes naprej."
Približal sc je mizici in pregledal popisane papirje.
"Ste končali?" je vprašal.
"Napisal sem, kar se spominjam," sem mu odgovoril.
"Ali znate tipkati?"
"Znam," sem rekel.
"Dobili boste stroj in boste prepisali."
Samica se bo torej nadaljevala, sem si mislil.
Prinesli so mi dopisnico. Ponovno sem prosil domače, naj mi pošljejo perilo in hrano. Dopisnica je končno romala domov.
Dne 20. januarja sem dobil paket s perilom. Po dolgem času sem se preoblekel. Čudno se mi je zdelo, ker v paketu ni bilo nič hrane. Verjetno niso imeli pripravljeno. Morda pride kasneje. č'ez štiri dni je res prišlo. Prav na god sv. Timoteja. Vsako leto se spomnim tega dne.
Zvečer me je paznik poklical in me po stopnicah peljal na upravo. Sam pomočnik Stef mi je hotel pokazati svoje "velikodušno srce". K njemu so morali nesti moj paket, da mi ga je slovesno izročil, kot bi mi poklonil velik dar. Morda se v svoji oholosti ni niti zavedal, da mi je vse dotlej kratil pravice, ki so mi pripadale kot vsem jetnikom. Po zakonu bi mi bil moral tudi že davno povedati, da sem pomiloščen. Moral bi imeti vsak mesec obisk, vsakih štirinajst dni bi smel pisati domov in dobiti paket. Vse to pa mi je bilo odvzeto. In to po samovolji vsemogočne UDBE, katere član je bil tudi pomočnik Stef.
"Dobili ste paket," je rekel.
"Končno!" sem kratko odgovoril.
"Kaj pa je to?" je vprašal in mi pokazal listek.
Pomotoma sem zamešal med liste, ki jih je odnesel iz celice, kratko pesmico z naslovom "Igračka". V njej sem izrazil misel, da se Bog igra z mano kot otrok z igračko in da me včasih navdaja obup.
"Pesmica," sem rekel. "Ker mi je dolgčas, sem začel kovati verze."
"Ali bi kaj brali?" je vprašal.
"Saj nimam knjig!" sem rekel. Nisem maral izdati Pirnika, ki mi je na svojo pest dal dve knjigi.
"Boste dobili lepo knjigo," je rekel.
Dal mi je paket in mi naročil, naj čimprej pretipkam svoj življenjepis.
Lahkih nog sem odšel v drugo nadstropje. Z velikim spoštovanjem sem odvil paket in se po dolgem časi najedel bolj tečne hrane.
Naslednji dan mi je Japonček prinesel obljubljeno knjigo:
PROŠNJA
Not, razgrni svoja krila, pridi k meni bela vila, in prinesi zlate zvončke in prinesi mi bonbončke!
Sanje,
da me deneŠ vanje, zvončke
za tenko zvončkljanje, a bonbončke za smehljanje.
SREČKO KOSOVEL
Dom na Okrešlju (1378m)
TESNA povezava med družino in družbo zahteva, da se družina odpira družbi in sodeluje pri njenem razvoju, nasprotno pa mora tudi drui-ba spoštovati in podpirati druiino, Če hoče nenehno izpolnjevati svojo temeljno dolžnost.
Prav gotovo se družina in družba medsebojno dopolnjujeta pri obrambi in pospeševanju blaginje vseh in vsakega posebej.
JANEZ PA VEL II.
Zgodovino VKP(b) s posebnim naročilom pomočnika Štefa, da moram preštudirati poglavje o marksistični ideologiji.
Nekaj časa sem listal po knjigi in zmajal z glavo.
"Mož, zmotil si se!" sem si mislil. "Nisi psiholog. Po vsem poniževanju bi me zdaj rad pridobil zase? Da bi zdaj pljunil na svoj poklic in na vse, kar sem prestal v teh mesecih?..." Težko pozabiš vsa nočna zasliševanja, lakoto, mraz, sedem mesecev podzemeljskega bunkerja. Še teže, da so prav Štefovi uslužbenci imeli proste roke in so me v bunkerju slekli.
Iz radovednosti in zaradi splošne kulture sem prelistal knjigo in prebral, kar me je zanimalo. Najmanj pa tisto, kar je bilo otroku ali odraslemu zapovedano.	/Dalje prih /
M.ZIMMCft
SLAVA
MARIJI
Z glasnim šumom s kora orgle so donele, druži se z donenjem glas soseske cele:
"Bodi počaščena, rajska ti Devica, vseh nebes in zemlje, naših src Kraljica!"
Tak soseska poje in na prsi bije.
Skoz visoka okna jasno sonce sije.
Simon Jenko
POKOJNI - V četrtek 14. aprila 1994 je v bolnišnici v Shcllharbour, NSW, umrla MENKA KOPRIVEC r. Stojčevski. Rojena je bila v vasi Brod (Bitola) dne 3. marca 1948 kot hčerka Stojčeta in Aleksandre. Leta 1970 se je v Wollongongu poročila s Francem Koprivcem, po rodu iz Mirne na Dolenjskem. Rodila sta se jima dva otroka, Robert (/daj 23 let, ki je poročen s Susano r. Sibevski) in Ana (/daj srara 14 let). Menka je bila zaposlena kot kuharica v Shellharbour bolnišnici vse do njene bolezni pred dobrima dvema letoma. Dobro sc je naučila slovenski jezik in k temu navajala tudi svojo hčerko. Ko je bila Anica majhna, je velikokrat deklamirala ali pela na odru kluba Planica v Figtree, v velik ponos mami in atu in zgled našim rojakom. Pokojnica je bila tudi na spisku za čiščenje in krašenje naše cerkve v Figtree ter je svoje delo opravljala z veliko ljubeznijo. Sodelavki Ivanki je ob priliki rekla, da cerkev mora biti vedno lepo okrašena ter pri tem ne sinemo skopariti. Menko smo poznali kot prijazno in vedno nasmejano osebo, ki je vedno rada pomagala, kjer je le bila potreba. Z veseljem je sodelovala tudi pri vseh cerkvenih in klubskih dejavnostih. Kakor je sama želela, je bila njena pogrebna maša v naši cerkvici v Figtree. Velika udeležba je pokazala, kakor je bila priljubljena. Pokopali smo jo na Kanahooka pokopališču. Poleg moža Franca, sina in hčerke zapušča tudi starše in brata Živka. Vsem izrekamo naše iskreno sožalje.
V četrtek 21. aprila 1994 je v bolnišnici v Fairfieldu umrl rojak FRANC RAKUŠČEK. Pokojnik je bil rojen 3. oktobra 1929 v Drežnici pri Kobaridu v družini Ignaca in Marije r. Kranec. Izučil se je za zidarja in opravljal ta poklic tudi v Avstraliji, kamor se je izselil leta 1957. Poročen je bil s Slavico r. Semper, ki je umrla leta 1985. Franc je pomagal pri gradnji naše cerkve sv. Rafaela in tudi dvorane. Zadnja leta pa ga je mučila huda astma, ki je bila končno tudi vzrok njegove smrti. Po hudem napadu mu je prenehalo biti srce, a ko so ga ponovno spravili k življenju, ni več prišel k zavesti. Pokojnik zapušča hčerke Marijo por. Hector, Anico por. (Zdrilic in Angelo.
V	Evropi pa ima še tri sestre in dva brata, dva brata pa sta že med pokojnimi. - Na predvečer pogreba smo zmolili rožni venec za pokojnega Franca v pogrebnem podjetju Simplicity Funerals v Smithfieldu. Pogrebno mašo smo imeli v naši cerkvi v torek 26. aprila. Pokopan je bil na pokopališču Liverpool, kjer že osem let počiva njegova žena Slavica.
V sredo 11. maja zjutraj je v Canberri umrl rojak ERNKST ŠTRAMEC. Živel je v okraju
SV. RAFAEL
Fr. Tomaž Menart, O. F. M.,
Fr. Valerian Jenko, O. F. M.,
St. Raphaet Slovene Mission,
313 Merrylands Rd., Merrylands, N. S. l/V. 2160 (P.O.Box 280, Merrylands, N.S.W.,2160)
Tet.: (02) 637 7147 Fax: (02) 682 7692
Slovenske sestre ■ frančiSkanke Brezmadežne St. Raphaet Convent,
311 Merrytands Rd., Merrylands, N.S.W.,2160 Telefon: (02) 682 5478
Chisholm, ACT, pred tem pa med drugim tudi v Sydneyu. Ernest je bil rojen 11. januarja 1931 v Mariboru, kjer še živi njegova mama Marija Smeh. Poleg nje zapušča v domovini še več polsester in polbratov. V kolikor mi je znano, je Ernest bolehal že več let. Pogrebna maša je bila opravljena v petek 13. maja v župni cerkvi sv. Družine, Gavvrie, ACT. Sledila je upepelitev v tamkajšnjem krematoriju.
V	četrtek 12. maja je smrt ponovno segla v naše vrste: v Calvary bolnišnici v Kogarah, NSW, je umrl rojak IVAN ČUFAR. Rojen je bil 12. decembra 1920 v Podbrdu (Most na Soči) kot sin Ivana in Frančiške r. Leupušček. Doma se je izučil za mizarja pri svojem očetu. Pozneje je bil mobiliziran v italijansko vojsko ter poslan na afriško fronto. Vse nevarnosti je srečno preživel in nekaj let po končani vojni (1956.) emigriral v Avstralijo. Med drugim je bil zaposlen tudi pri gradnji hidrocentrale v Snowy. Leta 1958 se je pri Sv. Frančišku v Paddingtonu poročil z Anno Lettich, rojeno v Egiptu dalmatinskih staršev, po rodu z Velikega Lošinja. Z Ano, po poklicu bolniško sestro, se je Ivan prvič srečal že v Egiptu, ko je tam služil vojake. To poznanstvo je končno mladi par vodilo v zakon. - Pokojnik je zadnjih dvajset let bolehal za astmo, v novembru 1992 pa so zdravniki odkrili raka na prostati. Kljub operaciji se je bolezen razširila na hrbtenico in kolk. Bolnik je po svojih močeh tudi v bolezni rad obiskoval službo božjo v krajevni cerkvi, nekaj tednov pred smrtjo pa je prejel tudi zakrament svetega maziljenja in sveto popotnico. Vdan v božjo voljo je bolezen voljno prenašal. Dne 9. maja je moral spet v bolnišnico, po štirih dneh pa je že zaključil svoje zemsko potovanje. Pogrebno mašo smo imeli v naši
cerkvi v ponedeljek 16. maja, nato smo ga spremili na njegovi zadnji zemeljski poti na slovenski del pokopališča Rookvvood. Poleg žene Anne zapušča tudi sinova Franka (poročen z Mary r. Blažič) in Mirka Mihaela (poročen z Wendy r. Stariha), kakor tudi sestro Marijo por. Grujevič, brat Danilo pa je umrl tukaj že pred leti.
Iskreno sožalje sorodnikom vseh pokojnikov. Vsem naj dobri Bog nadomesti izgubo svojcev z drugimi darovi svoje dobrote. Pokojne rojake priporočajmo božjemu usmiljenju!
ZAKLJUČEK ŠMARNIC bo pri Sv. Rafaelu v torek 31. maja zvečer ob sedmih. Poleg maše bodo tudi pete litanije Matere božje. Pridite, da se Mariji zahvalimo za njeno varstvo, saj se ji imamo veliko zahvaliti. Gotovo je najvažnejše, da je Marija obvarovala Slovenijo pred najhujšim, ki ji je grozilo takoj po razglasitvi samostojnosti. Če bomo še naprej računali na njeno pomoč in se k njej obračali, bomo njeno materinsko pomoč tudi dobili. Marija nas ne bo zapustila.
MARIJIN KIP je v maju obiskal kar nekaj naših domov, kjer so se zbirali rojaki in počastili Marijo s petjem in molitvijo ter ji priporočali naše javne in zasebne zadeve. Molitev potrebuje ves svet, pa tudi Cerkev in obe naši domovini, rojstna in sedanja.
TELOVA PROCESIJA je tudi letos na sporedu za praznik Rešnjega Telesa in Krvi, v nedeljo 5. junija. Razvila se bo po slovesni maši ob 9.30 na cerkveno dvorišče, kjer bo blagoslov. Zaključni blagoslov pa bo po vrnitvi v cerkev. Starše prosimo, da pripeljejo ta dan v cerkev otroke Slomškove šole in tudi druge: zlasti birmanci in lanski prvoobhajanci naj tudi ne manjkajo. Otroci bodo poklonili cvetje Jezusu v Sv. Rešnjem Telesu.
PRAZNIK SRCA JEZUSOVEGA je v petek 10. junija. Ta dan in vse petke v juniju bo zvečer v sklopu s sveto mašo pobožnost v čast Srcu Jezusovemu.
BEDENJA IN CELONOČNE MOLITVE se bomo udeležili tudi letos na omenjeni praznik Jezusovega Srca. Začetek bo s sveto mašo ob desetih zvečer. Sledijo razne pobožnosti, zaključek pa bo v soboto ob šesti uri zjutraj s sveto mašo v čast Marijinemu brezmadežnemu Srcu. - Vabljeni ste, da pridete in ostanete vsaj del noči, četudi samo eno uro. Namen tega češčenja je zadoščevanje za žalitve Jezusovemu Srcu in za blagoslov ter božje varstvo Avstralije. To celonočno češčenie bo v cerkvi sv. Benedikta, Broadway.
KRSTA - Dominik Ilector Papagna,
Guildford, NSW. Oče Frank, mati Prudence Clare Doughty. Botra sta bila Ostelio in Michelle Tautini.
-	Sv. Rafael, Merrylands, dne 16. aprila 1994.
Nadja Katarina Laznik, Wcntworth Falls, NSW. Oče Jože, mati Diana r. Dekleva. Botrovala sta Edi in Lucija Dekleva. - Sv. Rafael, Merrylands, dne 24. aprila 1994.
Novorojenčkoma, ki sta prejela prerojenje v božja otroka, staršem in botrom naše iskrene čestitke!
WOLLONGONG-FIGTREE ima slovensko mašo 12. in 26. junija, vselej ob petih popoldne. Ta čas velja za vsako drugo in četrto nedeljo v mesecu.
NEWCASTLE bo imel slovensko mašo in šmarnično pobožnost v nedeljo 29. maja ob šestih zvečer v Hamiltonu, cerkev Srca Jezusovega, Ilunter Street. Pred mašo je prilika za zakrament sprave, po maši pa imamo srečanje v dvorani.
Naslednja maša v Newcastlu bo v nedeljo 31. julija.
SURFERS PARADISE, QI.D., ima slovensko službo božjo v soboto 28. maja ob 7.30 zvečer. Kraj: cerkev Srca Jezusovega, Fairway Drive, Merimac. Z mašo bo združena tudi šmarnična pobožnost.
BRISBANE pride na vrsto takoj naslednji dan, v nedeljo 29. maja ob 11.30 dopoldne. Tudi tej maši bomo priključili šmarnično pobožnost. Obvestite se med seboj. Naslov cerkve je: St. Mary’s Church, corner of Peel & Merivale Sts, South Brisbane. Ta informacija je za tiste, ki se pripeljejo k maši s taksijem.
IGRALSKA DRUŽINA je v soboto 23. in v nedeljo 24. aprila zelo uspešno predstavila Finžgarjevega "Divjega lovca". Za premiero je bila naša dvorana polno zasedena, za ponovitev naslednji dan pa približno polovica. Razumljivo, da so igralci želi buren aplavz, ki so ga tudi res zaslužili. Saj je bilo v igro vloženega mnogo truda in osebnih žrtev vseh, ki so sodelovali. Igra je zahtevala poleg vaj tudi veliko novih kulis, kar je pomenilo mnogo načrtovanja in garanja odrskih mojstrov. Režiser Ivan Koželj pa je poskrbel, da navdušenje igralcev ne bo skopnelo: po treh tednih počitka je že začel z vajami za novo igro...
Režiserju, igralkam in igralcem ter odrskim mojstrom in ne nazadnje tudi šepetalki iskreno čestitamo k uspehu. Po lepi udeležbi lahko sklepamo, da rojaki še vedno cenijo odrske
predstave. Upajmo, da bo vedno več zanimanja tako s strani občinstva kot tudi prirediteljev.
ČETRTI LETNI "CAR RELLY" bo letos na nedeljo 3. julija po maši. Lanska zmagovalca te prireditve, Renata in Boris Kobal, sta organizatorja letošnje. Res se smatra prireditev po eni strani kot "Fundraising event", po drugi strani pa le druži in povezuje med seboj našo mladino in to je važno.
Četudi je prireditev v rokah mladine, to nc pomeni, da je samo za mladino. Vsakdo je dobrodošel in se lahko pridruži - starost ne igra vloge. Čas za prijavo, ki je potrebna, bo ves mesec junij po nedeljski maši v cerkveni dvorani.
IZŠLA JE druga številka lista slovenske mladine v Avstraliji THE AUSTRALIAN SLO VENI AN REVIEW. List prinaša v angleščini zanimive članke izpod peresa naše mladine. Pišejo o Sloveniji kakor tudi o delovanju naše mladine v Avstraliji.
Uredništvo napoveduje za prihodnje seznam tukajšnjih podjetij naših ljudi, kakor tudi imenik rojakov - starejših in mlajših - ki so dosegli uspehe v poslovnem življenju.
Kdor bi želel podrobnejših podatkov v zvezi s tem ali bi želel kakršno koli informacijo o listu, naj sc obrne na uredništvo revije, P.O.Box KL806, Kings Langley, NSW, 2147, Fax (02) 674 4583. Ker list objavlja tudi poslovne oglase, sc v zvezi s tem lahko obrnete telefonsko na Roberta Šuber (02)774-2216.
KER JE P. JANEZ na dopustu, smo si nadomeščanje v Adclaidi razdelili z Melbournom. Zdaj ga nadomešča p. Tone, po prvi junijski nedelji in ves julij pa bo vrsta na meni. Bom torej odsoten iz Merrylandsa. Prepričan sem, da se bo do takrat novodošli p. Tomaž že kar dobro znašel. On bo z junijem dalje prevzel tudi skrb za poročanje v tej sydneyski kroniki.
P. VALERIJ AN
Cerkev sv. Rafaela slovenskega verskega središča v Sydneyu. Stavba za cerkvijo je cerkvena dvorana.
V	DRUŽBI, ki jo pretresajo in razdvajajo napetosti in spori kot posledica spopadov med različnimi individualizmi in egoizmi, si morajo otroci pridobiti čut za resnično pravičnost. Samo ta daje jamstvo za spoštovanje do osebnega dostojanstva vsakega človeka, predvsem pa čut za resnično ljubezen ter za iskreno skrb in nesebično služenje drugim, zlasti najrevnejšim in najpotrebnejšim. Družina je prva in temeljna šola družbenega življenja; kot občestvo ljubezni najde v podarjanju samega sebe zakonitost, ki jo občestvo vodi in mu daje rast. Podarjanje samega sebe, ki je značilno za ljubezen zakoncev, je vzor in vodilo za tisto nesebično predanost, ki se mora uresničevati med brati in sestrami ter med različnimi rodovi, ki žive skupaj v družini.
JANEZ PAVEL II.
Z VSEH VETROV
UMRL JE delegat slovenskih dušnih pastirjev v Argentini, prelat dr. ALOJZU STARC. Smrt je prišla nenadoma dne 27. aprila v jutranjih urah, kakor poročajo iz Buenos Airesa. Pokojnik je bil požrtvovalni	duhovnik,	neutrudni	delavec	in
duhovni voditelj slovenske skupnosti v Argentini, ki ga bo težko	pogrešala.	Naj mu	bo	Bog bogat
plačnik za vse!
Prelat dr. Starc je bil rojen leta 1926 v Ribnici, mašniško posvečenje je prejel leta 1953 v La Plata v Argentini ter leta 1955 doktoriral iz bogoslovnih ved. Po smrti msgr. Antona Oreharja pred nekaj leti je bil imenovan na njegovo mesto kot vodja slovenskih duhovnikov v Argentini.
JUŽNA AFRIKA je s svojimi prvimi demokratičnimi volitvami pokazala vsemu svetu, da je skupno življenje belih in črnih ljudi možno. Seveda vemo, da bo rasizem še obstojal ter bo nemirna dežela videla še nič koliko krivic z obeh strani. A prvi	korak je bil	storjen,	hvala Bogu!	Po
dolgih letih	političnega	zapora	je	prišel	na
predsedniško mesto črnec Nelson Mandela, Nobelov nagrajenec, ki sicer ni več mlad, a je še vedno poln načrtov, ki jih hoče uresničiti za doslej zapostavljene in brezpravne črne rojake.
SE PA ZATO na debelo koljejo črnci v Ruandi, kjer je nedolžnih žrtev že na stotisoče in genocida še ni konec. Trije slovenski salezijanski misijonarji
-	Avgust Horvat, Danilo Lisjak in Jože Mlinarič -so komaj ušli smrti. Morali so zapustiti Ruando in pripovedujejo grozotne zgodbe. Samo na misijon Avgusta Horvata se je zateklo okrog 1300 ljudi, 600 med njimi je bilo otrok. Nobeden ni
Melbournskim Slovencem se priporoča KAMNOSEŠKO PODJETJE
LUCIANO VERGA & SONS ALDO and JOE	r<
MEMORIALS P/L ^
10 BANCELL STREET. CAMPBELLFIELD, VIC Te!.:
359 1179	—-'5*7''
A.H.: 470 4095=aas=^^^'
3061
Vsa dela so pod garancijo!
utekel pokolu maščevalnih hutujskih tolp.
Med slovenskimi misijonarkami, ki so še v Ruandi, je tudi Anica Burgar, sestra melbournskega rojaka Janeza Burgarja. Novica po mučnem molku je bila vesela: še je živa, nekje v gorah v delu za preplašeno ljudstvo.
SREBRNI JUBILEJ je praznovala 17. aprila slovenska skupnost v Milanu. Seveda je kar lepo število Slovencev živelo tam že prej. A pred 25 leti so se formalno povezali: ustanovili so skupnost, se začeli srečavati na sestankih in obhajati skupno mašo. Idejni začetnik skupnosti je pokojni Msgr. Ignacij Kunstelj. Prvo srečanje je bilo v cerkvici sv. Sigismunda v parku ob baziliki sv. Ambroža. Zdaj se srečujejo vsako tretjo nedeljo v mesecu pri karmeličanih v ulici Maria Pagano. Od leta 1980 dalje skrbi za slovensko mašo g. Oskar Simčič. Z mašo je vedno združeno tudi družabno srečanje. Pride jih redno okrog petdeset, včasih še več.
Za praznovanje srebrnega jubileja je prišel med milanske Slovence koprski škof Pirih, ki ima na skrbi slovenske izseljence. Slovesnost sta popestrila tudi združena pevska zbora iz Rupe in Štandreža.
HRVAŠKI ŠKOFJE so ob tragediji Goražda upravičeno poočitali mednarodni javnosti in ustanovam, da tudi one nosijo del krivde zanjo. V svoji izjavi se sprašujejo, ali tudi moderni svet ob nadaljujočem se popuščanju napadalcu sam ne doživlja "neizbrisno sramoto". "Kaj sploh pomenijo izjave o človekovih pravicah, če šibki niso zaščiteni, marveč s silo teptani?" se s škofi sprašujemo tudi mi. Pravičen mir ni mogoč, če ogroženi niso zavarovani pred močnejšim napadalcem.
MINISTRANTKE je končno Rim dovolil. Pri prvem poskusu, da bi se tudi dekleta pridružila strežbi pri maši, je Vatikan odgovoril negativno. Po posredovanju ameriških škofov pa so dobile zdaj ministrantke enakopravno mesto z ministranti. Se bodo morali fantje kar potruditi, da jih dekleta ne bodo	popolnoma	spodrinila izpred	oltarja. Gotovo
bodo	imela, vsaj	v začetku,	več navdušenja za to
lepo bogoslužno službo, kot ga imajo fantje. Včasih smo	bili ponosni	na to, da	smo	smeli streči pri
maši,	danes pa je	fante čudno	sram	priti pred oltar.
AFRIKA postaja, kljub žalostnim novicam množičnih pokolov in stotisočev beguncev, krščanska dežela. Katoliška Cerkev uspešno napreduje. Leta 1927 je bilo na afriški celini 3,202.993 katoličanov, letos pa njih število dosega
že 90,000.000. Cerkev vodi v 53 neodvisnih afriških državah 497 škofov, od katerih je že 384 domačinov. Duhovnikov ima Afrika 20.768, med njimi 10.903 škofijskih in 9.865 redovnih. Bogoslovcev je 14.649, od teh 3.169 redovnih. Redovnic je 43.976, od teh domačink 17,655. Stalnih diakonov ima Afrika 290, redovnih bratov 6.073, laiških misijonarjev 1.392, katehistov pa 246.114.
Vseh župnij je na "črni celini" 9.189, poleg njih pa še 68.754 misijonskih postojank.
IZ UKRAJINE je prišlo poročilo, da so bile za velikonočne praznike vse grško-katoliške cerkve prepolne in so morali mnogi ostati zunaj poslopja. Ukrajinski radio je prenašal velikonočno mašo, televizija pa je tudi posredovala obsežno poročilo o papeževi slovesni maši na Trgu sv. Petra v Rimu in njegovemu blagoslovu "urbi et orbi" - mestu Rimu in vsemu svetu.
Po dolgih letih zatiranja vsega verskega so ljudje naravnost lačni in žejni Boga in božjega.
PAPEŽ JANEZ PAVEL II. je padel v kopalnici in si zlomil nogo v kolku. Ko bi moral biti v Sirakuzah na Siciliji, da bi posvetil svetišče v čast "jokajoči Materi božji" (čudež jokajočega Marijinega kipa se je zgodil kmalu po zadnji vojni),
je bil na polikliniki Gemclli v Rimu. Iz bolniške sobe je govoril romarjem, ki so bili zbrani 1. maja na Trgu sv. Petra:"...Danes, na dan prvega maja, molim predvsem za delavski svet. Gospodu priporočam posebno, tiste, ki delajo v slabih razmerah, in tiste, ki so nezaposleni, posebno če so mladi in skrbijo za družino. Želim, da bi čim prej premagali zapletene gospodarske razmere, v katerih se že kažejo obetavna znamenja izboljšanja. Moja misel se na poseben način obrača k družinam, ki jih gospodarske težave zaradi nezaposlenosti bolj obremenjujejo. Naj bi leto družine zaznamovala iskrena	zavzetost vseh v službi te	temeljne	celice
družbe.	Končno	bi se rad zahvalil	vsem, ki	so	se
me v teh dneh spomnili in so mi blizu ter me podpirajo z molitvijo. Vse zaupam varstvu presvete Device	Marije,	na začetku tega	meseca,	ki	je
posvečen Njej..."
TULIPAN obhaja letos štiristoletnico, kar je prišel iz Turčije v Evropo. Ta eksotična lepota se je zares udomačila na Nizozemskem, kjer je še danes najbolj cenjena in velja tudi za narodno cvetlico. Najprej pa je prišla v cesarske vrtove na Dunaj. Od tam je nekaj čebulic odnesel s seboj na Nizozemsko flamski	botanik	Carolus Clusius.	Gotovo	se	ni
zavedal, da je deželi prinesel simbol - nič manj močan kot mlini na veter in lesene coklje.
[if»iHvunDm
f m m I moTon gomMnv
V.F.L
MITSUBISHI
PANELCARE P/L
ACN 007 152 203
MELBOURNE, VIC. 265 PRINCESS fflGHWAY, DANDENONG, 3175 Ph: 793 1477 Fax: 793 1450
*MAJOR & MINOR SMASH REPAIRS *PRESTIGE CAR SPECIALISTS *ALL MAKES AND MODELS *BODY JIGGING SYSTEM FOR ALL MAKES ■“INSURANCE WORK *3 YEAR GUARANTEE
A.H. Frank Kampuš - 560 5219
Za nujno potrebo imamo tudi avto na razpolago.
C
COLONIAL MUTUAL
7
ArmovF.D
Kr.PAlRF.R
KOTTČEK naSih mladih
V	GALERIJI MLADIH vam danes predstavljamo kar dva melbournska prijazna para v narodnih nošah: Žnidaršičevo Anito (desna na sliki) smo vam že predstavili v lanski decembrski številki skupaj z Barbaro Brožič, zato se bomo zdaj ustavili pri ostalih treh. Dekle v ospredju ja TANJA GRILJ, za njo stoji njen brat SIMON GRILJ, za Anito pa je DA VID HVALICA. Kot je Anita, so tudi ostali trije od mladih let tesno povezani z melbournskim verskim in kulturnim središčem v Kew. Kdaj so zrasli od takrat, ko so kot plašni maliki začeli hoditi v našo Slomškovo šolo, si ne morem niti predstavljati: čas res neizprosno hiti svojo pot. . . Simon in David sta dolga leta tudi ministrirala in za večje praznike še priskočita na pomoč. Poleg tega so vsi trije peli pri Glasnikih, plesali pri folklorni skupini ter so še aktivni pri naši mladinski sskupini. Radi sodelujejo pri naših odrskih nastopih in drugih prireditvah nastopanja v narodnih nošah. Tanja je mlajša, Simon pa že študira elektroniko na LaTrobe univerzi, dobim se David posveča
MARIJI
MARIJA, NAŠA MAMICA,
KAKO BOGATAŠI:
V NAROČJU VEDNO SE SMEHLJA NEBEŠKO DETE Tl.
S TEBOJ MU RAJSKI ANGELI USPAVANKO POj6;
V NAROČJU TVOJEM NAM ŽARI ŽIVLJENJE IN NEBO.
MARIJA, DAJ NAM JEZUŠČKA,
DA BOMO TUDI Ml S TEBOJ - KOT Tl - NOSILI GA IN MU PREPEVALI:
ZAHVALJEN JEZUS, TISOČKRAT, KER Sl PRIŠEL NASVET,
POSTAL PO MILOSTI NAŠ BRAT, otr6k NAJLEPŠI CVET.
GREGOR MALI
knjigovodstvu na TAFE v Greensborough. Kakor Anita, so tudi vsi trije obiskovali državno sobotno šolo slovenskega jezika ter maturirali iz slovenščine, k i jim zelo dobro teče.
Kaj naj še povem o Simonu in Davidu? Neločljiva prijatelja sta, dober prijatelj pa je zaklad. Zlasti danes, ko na dorašČajoco mladino preži sto volkov iz sto zased. Želel bi, da bi bilo več tu rojene naše mladine tako zveste našemu verskemu središču, tako redno pri slovenski mali in tako v pomoč duhovniku ob vsaki priliki. Prepričan sem, da sta oba, kakor tudi Tanja in Anita, svojim staršem v veselje in ponos, pa tudi naši slovenski izseljenski skupnosti. Želimo jim, da bi ostali vedno zvesti rodu, iz katerega so izšli in v katerem so doraščali.
20. MLADINSKI KONCERT v priredbi slovenskih verskih središč bo letos v Adelaidi in sicer v soboto dne 24. septembra med Šolskimi počitnicami. Kdor bi želel nastopiti, posameznik ali skupina, naj se prijavi v najbližjem slovenskem verskem središču!
O B V E STIL C)
Veleposlaništvo Republike Slovenije v Canberri bo nudilo konzularno pomoč Slovencem s področja Sydneya in Melbourna kot sledi:
SYDNEY, četrtek dne 16. junija 1994:
Od devete do dvanajste ure dopoldne v slovenskem verskem središču Merrylands in od pol tretje (2.30) do pol šeste (5.30) ure popoldne v prostorih Slovenskega društva Sydney.
MELBOURNE, petek dne 17. junija 1994:
Od devete do dvanajste ure v pisarni SNS v verskem središču v Kew in
od pol tretje (2.30) do pol šeste (5.30) ure popoldne v prostorih slovenskega društva "Planica", Springvale.
Prosimo vse Slovence, ki želijo konzularno pomoč, da predhodno pokličejo telefonsko veleposlaništvo ter se dogovorijo za točno uro sestanka.
Veleposlaništvo RS v Canberri ima vsak delovni dan uradne ure od desetih do ene ure popoldne. V tem času lahko dobite vse potrebne konzularne informacije, osebno ali telefonično. S tem se bomo tudi lahko izognili napačnim tolmačenjem nekaterih konzularnih vprašanj.
Naše veleposlaništvo uraduje na naslovu:
ADVANCE BANK CENTRE - Level 6,
60 Marcus Clarke Street, CANBERRA C1TY.
Številka telefona je (06) 243 4830.
Številka faksimila pa je (06) 243 4827.
Pisma in drugo pošto pa pošiljajte na naš poštni predal: EMBASSY OF SLOVENIA,
P. O. Box 284, Civic Square,
Canberra, A.C.T. 2608
ALJAŽ GOSNAR, odpravnik poslov
CARINA, QLD.- Danes pa najprej spet nekaj od Janezovega "konjička" - zbiranja znamk. Gotovo je kdo zadji čas prejel od domačih iz Slovenije kako pošto z novo spominsko znamko in sicer kar v treh jezikih: v slovenskem, nemškem in italijanskem. Izšla je izven letošnjega sporeda, namreč za 850 letnico, odkar se je prvič pojavilo v listinah slovensko ime naše bele Ljubljane. Naravno bo letošnje že razglašeno kot "turistično leto" veljalo tej visoki obletnici in priprave so že v teku. Med drugim bodo zasadili tudi nekaj tisoč dreves in tako
K ZIZ£M
AVfT&AL iK£ (lamiUL
bo naša prestolnica pridobila več zelene površine in tudi sence. Da bo volk sit in koza cela, nosi spominska znamka (udi besedila obeh sosednih dežel in tako še nekako bolj poudari svojo zgodovinsko preteklost. Prepričan sem, da bo znamka našla pristojno zaslužno mesto pri zbirateljih znamk.
Drugo pa je novica iz naše srede: Starosta brisbanskih Slovencev, rojak Anton Konda in njegova življenjska družica, sta pred kratkim praznovala zlati jubilej obljube zakonske zvestobe pre4 Bogom. Saj doba petdesetih let ni kar tako in prinese v družino sladko in grenko: pridejo tudi težkočc in nesporazumi, a z dobro voljo, s potrpljenjem in uvidevnostjo se vse premaga. Visoki jubilant je kljub letom - nosi jih že 84 - še kar korajžen. In vedno je dobrodošel med nami - stalni udeleženec slovenske maše in obiskovalec slovenskega zelenega hribčka. Gospa je pred časom prestala večjo operacijo. Obema veljajo naše srčne čestitke in dobre želje za nadaljna leta, kolikor jima jih je bilo zapisano v zibelki. Srečno in Bog vaju živi do skrajnih meja tega našega zemeljskega potovanja!
Pozdrave vsem! - Janez Primožič
CIIADSTONE, VIC. - Naznanjava Vam veselo novico, da sta si najina hčerka Sonia Maria Gec in Douglas Alexander MacDonald obljubila večno zakonsko zvestobo. Dne 16. aprila letos sta stopila pred oltar katoliške župne cerkve St. Mary Magdalen’s v Chadstonu. V isti cerkvi je Sonia prejela tudi prvo sveto obhajilo in birmo, zato je želela biti tam tudi poročena. Rojena je bila 30. junija 1964 v Oakleigh in tam krščena v cerkvi Srca Jezusovega. Njen zakonski drug Douglas je bil --------------
DISTINCTION PRINTING PTY. LTD.
Lastnik Simon Špacapan
Tiskarna za brošure, knjige in barvna dela
164 Victoria Street, Brunswick 3056 Telephone: 387 8488
rojen 12. maja 1959 na Škotskem in je prišel v Avstralijo šele v decembru lanskega leta. Bog jima nakloni obilo blagoslova, da bo zakon srečen in zares trajen. Oba sta nama staršem v ponos in veselje. Vsem gostom, ki so z nama slavili veliki dan, še tukaj prisrčna hvala za vse dobro želje.
Lepo pozdravljava - Albin in Zora Gec
YARRAVILLE, VIC. - Najlepša in iskrena zahvala vsem, ki ste spremili mojo pokojno ženo STANISLAVO DUŠO ŽERJAL na njeni zadnji poti. Prav lepa hvala patru Baziliju za molitve pri krsti v soboto, enako patru Tonetu in našemu farnemu župniku za pogrebno mašo v ponedeljek 18. aprila 1994 v naši župni cerkvi Corpus Christi in za spremstvo na pokopališče Memorial Park, Altona.
Posebej se zahvalimo Dušini sestri ter njeni družini za vso pomoč v dneh bolezni in žalosti. Najlepša hvala Marceli Bole za lepe besede v cerkvi ter vsem ostalim za cvetje ter pismeno ali ustno izrečeno sožalje.
Žalujoči mož Franc, hčerki Sandra in Neva ter njen mož Bernie, kakor tudi vnuki Laurcn, Berth in Tom.
BERRI, S.A. - Uredništvu Misli sporočam, da je našo slovensko sadjarsko naselbino spet obiskala smrt. Dne 14. maja je v Domu onemoglih naše tukajšnje katoliške župnije umrla ANA PERKIČ r.Titan. Dočakala je lepo starost, saj je bila rojena 30. junija 1905. Njen rojstni kraj so Bakovci v Prekmurju. V Avstralijo sta prišla z možem Jožefom v februarju 1962 in sicer v Naugwarry,
S.A., k sinu Alojzu. Z njim iu njegovo družino sta se po nekaj letih preselila v Berri na farmo in se kljub starosti lepo vživela v novo okolje. Oba sta bila vse življenje zdrava in žilavo delovna. Mož Jožef je lani v novembru umrl, zdaj mu je sledila še Ana.
Ko to pišem, Titanova mama, kot smo jo klicali, še ni pokopana. Pogrebno mašo bomo imeli v torek 17. maja, potem jo bomo spremili na naše krajevno pokopališče, kjer že počiva njen mož. Naj ji bo
|	Melbournskim	Slovencem	se	priporota	,
«	KAMNOSEŠKO PODJETJE	;
; GIOVANNI VERGA MEMORIALS Pty. Ltd. Inc.
VIZZINI MEMORIALS Pty. Ltd. Inc. !
J 85—87 Travvalla Ave,, Thomastovvn, Vic.	|
< Tel. 359 5509, po urah na domu 478 4474
i	r	>
'j	Nagrobne spomenike izvrSujemo po dogovoru. J
,	Garancija za vsako naie delo!	»
<	m	w	m	w
~~ HEIDELBERG CAmETS
FRANK ARNUŠ	PTY.	LTD.
Priporočamo se melbournskim rojakom ; /a izdelavo kuhinjskjh omar
in drugega pohištva po zmerni ceni.
7 LONGVIEVV COURT,
THOMASTOVVN 3074	TEL.	465	0263
(Bundoora Industrial Park)	A.H. : 459 7275
lahka avstralska zemlja!
Tako je naša tukajšnja slovenska naselbina spet za eno osebo manjša. Vedno nas je manj, staramo se in žal smo tudi vedno manj aktivni kot narodna skupnost. Vsak smrtni primer med nami nas pretrese. Pa naj bi nas žive tudi spomnil, naj bi se bolj zavedali, kaj skupnost pomeni. Vsi potrebujemo drug drugega, da je življenje lepše.
S slovenskimi pozdravi! - Slavko Kregar
GREENSBOROUGH, VIC. - Prijatelj me naproša v pismu, da bi poskušal najti tri osebe, ki so nekje v Avstraliji, verjetno v NSW. Menim, da bi jih najlaže dobil preko Misli, zato pošiljam Ivanovo pismo uredništvu v objavo:
"Soseda moje žene, MARIJA KECELJ iz Nadgorice, se je približno leta 1965 preselila v Avstralijo. Tam se je poročila s Slovencem Alojzom LENC-om. Njun prvi naslov je bil:	10/133
Carramar Avenue, Carramar, 2163, Sydney, N.S.W. Imela sta tri hčerke:	DANIELO in
SLO VENI A N FUNERAL SERVICE
&/).
A F O A
Tel: 724 5408	e/ss	Fax:	728	2253
Sydneyskim Slovencem v č*isu žalovanja 24 ur dnevno na uslugo: v velikem Sydneyu, na deželi, v Canberri A.C.T., kakor tudi pri meddržavnih ali prekomorskih prevozih pokojnih
Melbournskim rojakom je na uslugo
ZOBNI TEHNIK — DENTAL TECHNICIAN LUBI PIRNAT 18 WRIDGWAY A VE.. BURWOOD. Vic.
Telefon: 808 4159 Izdelava umetnega zobovja in vsa popravila. Full denture Service and repairs.
Admiral Motor Inn
VaSa gostitelja sta MURRAY in FRANK BERIC Eno-, dvo- in trisobna odlično opremljena stanovanja.kopalni oazen.sončna terasa,pralnica, TV, ventilatorji, zajtrk po želji . . .
Samo par minut hoje do plaže in »rediSča mesta. Vprašajte za ostale informacijel 2965-2967 Gold Coast Highway (ali pa P. O. Box 691)
SURFERS PARADISE, QLD.4217 Telefon: (075)398 759
"Mama, ti si moja prava mati! Nobene druge jaz nočem poznati!" Jožo hvaležnost tako je ganila, kot da bi iz pekla v nebesa skočila.
Vse žene, ki opravljate matere delo, danes naj poje vam srce veselo: Živel Materinski dan, po celem svetu spoštovan!
Jr
MARCELA BOLE
GABRIELO ((dvojčici) in ANO-MARIJO. Potem je mama umrla, ko so bili otroci še majhni in dopisovanje je prenehalo.
Prosil bi te, če morda lahko poizveš, kako je s temi otroki in kje živijo. Dekleta morajo bili stara okrog 25 ali 2(> lct.Ce so se poročila, je seveda tudi njihov priimek LENC zamenjan z drugim..."
Ce dekleta kdo izmed bralcev Misli pozna, naj javi uredništvu, ker bi rad ustregel iskreni želji. /,a uslugo že zdaj iskrena hvala! - Jože Veedetz
PASCOE VALE, VIC. - Resnična zgodba, ki sem se je spomnila ob Materinskem dnevu in jo pošiljam Mislim:
Mater, vredno imena, bom opisala, četudi otroka na svetu ni dala.
Z možem naslednika nista dobila, zato sta tuje dete posvojila.
Mali Tonček, v hiši žarek sreče, a prišel je kmalu - dan nesreče: mož je pustil Jožo in otroka, ni mu bilo mar skrbi in joka.
Joža Tončka srčno je ljubila, proč od sebe ne bi ga pustila, ponoči v tovarni delila je moči, da je podnevi dete imela pred očmi.
Tonček je dober mladenič postal, veliko veselja je Jožici dal.
Doraslemu o materinstvu resnico pove, fant pa jo pritisne na svoje srce:
HORVATOVA DRUŽINA v Melbournu se ob prezgodnji smrti sina SILVINA 11. aprila 1994. iskreno zahvaljuje vsem, ki ste ji stali ob strani v dneh žalosti in ji kakor koli nudili pomoč. Iskrena zahvala tudi vsem, ki ste bili blizu Silvinu v času bolezni, se udeležili molitev in svete maše za pokoj njegove duše, darovali cvetje ali pa namesto cvetja dar za raziskavanje rakove bolezni ter v druge dobre namene, končno pa spremili Silvinove zemske ostanke v prerani grob. Bog Vam vsem stotero poplačaj!
Žalujoča starša Ivan in Silvija, brat John z družino, Antonietta s sinom Sandyjem in ostalo sorodstvo.
.Mamilucturor ot
m
Premium Quulil\
Small^ood'
m.
Melbournskim Slovencem se priporoča
SM ALLGOODS
209-215 St. George's Rd. North Fitzroy, Vic. 3068
Tel.: 481 1777 Facsimile: 482 5411
Nudimo prvovrstne kranjske klobase, sveže meso, kvalitetno suho meso, raznovrstne odlične mesne izdelke. Hitra in brezplačna dostava. Obrnite se na nas: naše mesno podjetje nadaljuje tradicijo vam vsem znanega dolgoletnega podjetja JOHN HOJNIK
KDO BI VEDEL POVEDATI,
... kje v Avstraliji sc nahaja MARJAN PANDEL, ki je bil rojen leta 1934 v kraju Golavabuka pri Slovenj Gradcu. Do leta 1948 je delal v železarni Kavne, nato sc je izselil. Po njem sprašuje brat Franc, ki živi v Vuhredu.
... kje naj bi bile tri sestre, dvojčici DANIEIA in GABRIELA ter ANA-MARUA rojene LENC. (Beri pismo na strani 158!)
... kje je PETER HOHL. Njegova mama Pepca Lapuh je leta 1959 ali 1960 umrla v Adclaidi. (Bila je teta matere gospe Urške Zupan iz Trbovelj, ki sprašuje o pogrešanem.) Sin je pisal domov o smrti in poslal tudi fotografije s pogreba, potem pa je umolknil.
Uredništvo MISLI bo rado posredovalo kakršne koli podatke o pogrešanih.
IZPOLNJEVANKA
/Ivanka Žabkar/
1. - - -2. - - -
3.	-	-	-	9.
4.	-	-	-	10.	-	-	-
5.	-	-	-	11.
6.	-	-	-	12.	-	-	-
7.	-	-	-	13.
8.	-	-	-	14.	-	-	-
15.
16. - - -
Vstavi besede: 1. težko dosegljiva želja vsega človeštva; 2. del vsakega prostora; 3. premikanje reke; 4. nihče ni brez njega; 5. meja;
6.	veznik; 7. vsebina praznine; 8. oče; 9. svoj čas oroije, danes športna priprava; 10. vzklik tarnanja (medmet); 11. razume, zapopade; 12. vrsta stročnice; 13. oseba v Stari zavezi; 14. jasa, otrebljen svet; 15. doba, vek; 16. časovno merilo.
Pravilno izbrane besede ti bodo v srednji vrsti Črk od zgoraj navzdol povedale, kaj se spodobi slaviti v mesecu maju.
Rešitev pošljite do 12. junija na uredništvo!
PA SPET NEKAJ UVOŽENEGA
IZ REPUBLIKE SLOVENIJE
+ Ni vedno najbolj napreden tisti, ki najhitreje napreduje.
+ Od gozdov so ostali samo se gozdarji.
+ Nimamo preveč administracije, imamo le premajhno državo za obstoječo administracijo.
+ Ni vsak človek na položaju tudi človek na svojem mestu.
+ Jezik bi imel vec svobode, ce ne bi stanoval v ustih. + Je ze res, da nasa kultura usiha, ampak ljub temu je ne bi smeli zalivati z gnojnico.
+ Diplomat mora znati v tujih jezikih držati jezik za zobmi.
+ Doslej, zal, se niso iznajdli britve, s katero bi se dala obriti kosmata vest.
REŠITEV DOPOLNJEVANKE v zadnji Številki Misli:
Besede pomenijo: 1. objem; 2. krasota; 3. Nanos; 4. plemič; 5. pozdrav; 6. pajac; 7. svatje; 8. denarnica; 9. rešeto; 10. plamen.
Tretja vrsta trk od zgoraj navzdol vsebuje^ v zadnjih Mislih zelo poudarjeno ime: JANEZ JANŠA.
Rešitev so poslali: Jože Grilj, Angela Židan, Lidija Čušin, Vinko Jager, Francka Aniin, Vinko Butala, Milan Prešeren, Ivanka Študent, Jože Štritof, Ivan Podlesnik. — Žreb je tokrat izbral Milana Prešerna.
Oče ves jezen zapre svojo denarnico in pogleda ženo ler oba sinova. "Kden od ianlov mi je vzel denar!" reče.
"Kako moreš lo vedeti?" sc oglasi žena. "Lahko da sem ga vzela jaz..."
"Izključeno," reče ou, "saj je še nekaj denarja ostalo v denarnici."
Pri veroučni uri.
"Kakšen greh je storil Adam?"
"Jedel je od prepovedanega drevesa."
"Dobro. In kako je bil za to kaznovan?"
"Moral je vzeti Bvo."
Jože le preveč kadi, zato je žena huda:"AJi veš, da je tobak počasno delujoč strup?"
"Ja, kaj misliš, da bom tebi na ljubo kadil arzenik?"
Posvetitev krščanskih družin
Jezus, naš Odrešenik,
prišel si iz nebes, da si svet
razsvetljeval s svojim naukom in zgledom.
Večji del svojega življenja
si hotel preživeti v nazareškem domu
skupaj s svojo materjo Marijo
in s skrbnim rednikom svetim Jožefom.
Tako si posvetil nazareško družino, da bi bila zgled vsem krščanskim družinam. Sprejmi milostno to našo družino, ki se ti zdaj podari in posveti.
Varuj in brani jo,
ohranjaj v njej vero, utijuj upanje
in poživljaj ljubezen do Boga in do ljudi.
Daj, da vsi njeni člani dosežejo večno srečo.
O Marija, Jezusova in naša Mati, s svojo materinsko ljubeznijo nam izprosi, da Jezus milostno sprejme to našo posvetitev in nam vedno naklanja svoj blagoslov.
Sveti Jožef, zvesti Jezusov in Marijin varuh, pomagaj nam s svojo mogočno priprošnjo v vseh dušnih in telesnih nevarnostih na naši poti v večni dom, da bi se tam vsi člani naše družine veselili v družbi svete nazareške družine in bi skupaj slavili nebeškega Očeta vekomaj. Amen.
HOJA ZA KRISTUSOM Knjižica je v obliki molitvenika in obsega nesmrtne spise Tomaja Kempčana. Cena 5 dolarjev.
KRISTJAN MOLI je naslov molitvenika vredne vsebine na 305 straneh. Cena 5 dolarjev.
LUČ V ŽIVLJENJE je molitvenik z velikimi črkami za ostarele, ki so jim opešale oči. Cena 10 dolarjev.
VSE POTI — V tekoči vezani besedi izražena topla razmišljanja je napisala v Melbournu Draga Gelt. Od vsake knjige gre en dolar za Dom Počitka m. Romane v Kew. Cena 15 dolarjev.
DREAMS VISIONS — Cankarjeva knjiga “Podobe iz sanj” v odličnem angleškem prevodu. Slovenian Research Center of USA. Lepo darilo angleško govoreči osebi. Cena 11 dolarjev.
VVHISPER - Anglesko-slovenske pesmi Danijele HliŠ. - Cena 10 dol.
MEN VVHO BUILT THE SNOWY O življenju ob graditvi Snowy Mountains projekta napisal v angleščini Ivan Kobal. Cena 8 dolarjev.
THE GLIMMER OF HOPE (Svit upanja) — Iz.fla v angleškem jeziku v samozaložbi pisca Jožeta Komidarja, N. S. W. Obsega spomine na Loško dolino med revolucijo in razmišlja o komunizmu. Cena 6 dolarjev.
ČASOMER ŽIVLJENJA Avtobiografska razmišljanja je napisal Lev Detela, Avstrija. Knjiga je izšla v Argentini. Cena 13. dolarjev.
PRATIKA 1994 Celjske Mohorjeve družbe, zelo pestre vsebine, je na razpolago. Cena pet dolarjev brez poštnine. Bo kaj naročil za zbirko knjig tega leta Celjske, Celovške ali Goriške Mohorjeve družbe?
Imamo že več drugih knjig iz rodne domovine, zamejstva in zdomstva
0
LEPOTE SLOVENSKIH CERKVA je monumentalna knjiga z 283 čudovitimi barvnimi posnetki. Avtor fotografij je Jože Anderlič, besedilo pa je napisal dr. M. Zadnikar. Kupi jo, da bo postala tvoj družinski zaklad, ki ga boš s ponosom pokazal obiskovalcem druge narodnosti. Cena 49 dolarjev.
ZA PEST DROBIŽA je najnovej-Sa pesniška zbirka, ki nam jo poklanja adelaidski rojak Ivan Burnik Le-giša. Cena deset dolarjev.
SLOVENSKO AVSTRALSKO DRUŠTVO CANBERRA Inc. pozdravlja vse rojake in bralce MISLI s prisrčnim vabilom: KADAR SE MUDITE V CANBERRI, OBIŠČITE NAS!
Vsem rojakom in njih prijateljem sporočamo: naš DOM, poznan pod imenom TRIGLAV, na Irwing Street, PHILLIP (CANBERRA), A. C. T., je odprt gostom vsak dan (vključno sobote, nedelje in praznike, razen velikega petka in večera božične vigilije) od 11.30 a.m. do 11.45 p.m.
Naš bar je odprt od 11.30 dopoldan dnevno ter nudi tudi številne slovenske pijače. Kuhinja servira okusno domače pripravljeno hrano vsak dan od šestih do devetih zvečer, ob nedeljah pa tudi od poldne do druge ure in od šeste ure zvečer.
KADAR SE MUDITE V CANBERRI - DOBRODOŠLI V SLOVENSKEM DOMU!
Pri nas Vam bo tudi vselej kdo na razpolago za razne informacije o Canberri in okolici.
SLOVENI.;’. AUSTRAUAN I
Naša telefonska številka: (062) 82 1083.
CROUPS FOR SLOVENIJA
Book now for 3 economical groups departing from Adelaide - Brisbane - Melbourne or Sydney on 8 / 6 / 94	-	22/6/94	and 8/7/94
m
SLOVENIA TRAVEL / DONVALE TRAVEL
1042	1044	Doncaster	Road,
KAST DONCASTER, Victoria 3109 Telefon: 842 5666
Lic. N«. 3 02 1 8
SLOVENIJA VAS PRIČAKUJE
PRIGLASITE SE ŽE SEDAJ ZA SKUPINSKO
POTOVANJE: 8/6/94, 22/6/94 in 8/7/94
Zelo dobre ekonomske prilike
za obisk lepe Slovenije
in vseh strani sveta . .
'DONVALE rRAVEL
Pokličite ali obiščite naš urad za podrobnejša pojasnila, da Vam lahko pomagamo pravočasno dobiti potni list in potrebne vize!
Ne pozabite, da je že od leta 1952 ime GREGORICH dobro poznano in na uslugo vsem, ki se odpravljajo na potovanje! PRIDEMO TUDI NA DOM!
F.RIC IVAN GREGORICH Slovenija Travel / Donvale Travel
1042—1044 Doncaster Road, KAST DONC ASTKR, Vic. 3109 Telefon: 842 5666