Erscheint jeden Samstag Einzelpreis 10 Rpf STAJEBSKIGOSPODA Verlag und Schriftleiiung: Marburg a. d. Drau, Badgasse 6 - fernrui 25-6? - Bezugspreise: in der Ostmark Vierteljährlich RM 1.20 einschl. 9 Rot Postgebühr: im allreich: RM 1.20 einschl. 9 Rpf Postgebühr, zuzüglich IBRdiS __Postscheckkonto Wien Kr. 55031) II. Jahrgang Marburg a. d. Drau, Samstag 24. Oktober 1942 Nr. 43 Novi nemški uspehi vStalingradu Globok prodor v severni del mesta - Velika tvornica traktorjev „Džeržinski" v nemški posesti - Livarna topov „Rdeča barikada" v naskoku zavzeta - Uspešno prodiranje v Kavkazu - Med Donom in Volgo poraženi sovjetski odredi VVeltblM-Olisse Na jugu vzhodne fronte se je tudi v preteklem tednu odigravala bitka za Sta-lingrad z vso srditostjo, že pretekli četrtek so nemške čete zlomile s pomočjo tankovskih odredov zagrizen odpor bolj-ševikov v hišnih skupinah in na barikadah ter so prodrle globoko v severni del mesta. Letalstvo je nemške napade uspešno podpiralo z neprestanim bombardiranjem boljševiških gnezdišč odpora. Medtem so v Kavkazu prodrle nemške in slovaške čete v pogozdovljenem hribovju nove boljševiške postojanke ter so zavzele 50« oporišč in bunkarjev. Ob Donu so odbile romunske čete lokalne sovjetske napade. V petek je bilo sporočeno, da so nem-Mte žete jugovzhodno od Novorosij- ska obkolile in uničile večje sovjetske odrede. V smeri naTuapseso nemške čete zavzele nove višinske postojanke, ki so za nadaljevanje operacij posebnega pomena. V Stalingradu je neka nemška oklopna divizija prodrla v drznem ponočnem napadu do Volge ter je skupno s pehotnimi odredi zavzela v trdih posestnih bojih severni del tvorniškega predmestja skupno z veliko tvornico traktorjev »Džeržinski«. Tudi v teh bojih je letalstvo odločilno sodelovalo. Ob Donu so medtem madžarske čete izjalovile vse sovražne poskuse izkrcanja. V srednjem In severnem ollseku vzhodne fronte je letalstvo z uspehom razbijalo dovoz boljševikov v ozadju njihove fronte. Po sobotnem poročilu nemškega vrhovnega poveljstva so nemške čete v izbor-nem sodelovanju vseh vrst orožja v trdih bojih zavzele več postojank vStalingradu, kjer so vdrle tudi v bolj-ševiško livarno topov »R d e C a barikada«. Vsled nemškega sunka proti severu so bile odrezane severoza-padno od Stalingrada sovražne skupine, ki so bile kmalu nato uničene. Nemško letalstvo je v teku teh bojev z vso silo razbijalo boljševiške baterijske postojanke ob Volgi. Nemški lovci so pri tem popolnoma izključili sovjetsko letalstvo ter so brez lastnih izgub v teku sobote zbili 18 sovražnih letal, V ostalem delu fronte so se vršili samo boji lokalnega pomena. V odseku Novorosijsk—T u a p -s e so nemške in zavezniške čete po nedeljskem poročilu, uspešno nadaljevale svoje napadalne operacije. Južno od Te-reka je bil odbit nek boljševiški protinapad z velikimi izgubami za sovražnika. V Stalingradu so nemške čete v teku nadaljevanih napadov docela očistile vse dele livarne topov »Rdeča barikada«, ob- Uit petdukbelu von 1930 bis 6« Uhr! enem pa so vrgle boljševike iz sosednjega dela mesta. Ob vzhodnem obrežju Volge je nemško letalstvo v teku teh kombiniranih operacij razbilo več sovjetskih baterij. Boljševiške sile, ki so bile obkoljene severozapadno od predmestja Spartakovka, so bile uničene. V srednjem In na severnem delu vzhodne fronte v tem času razen lokalnih operacij ni bilo pomembnejših dogodkov. Po poročilu, ki je bilo izdano pretekli ponedeljek, je bilo pri prodiranju v Kavkazu zabeležiti nove uspehe. V Stalingradu sq nemške čete očistile ves zavzeti mestni in industrijski okoliš. Letalstvo je bombardiralo cilje v Stalingradu in okolici, vzhodno od Volge pa boljševiški dovoz. Pri tem je bilo uničenih enajst vlakov, med njimi dva petrolejska vlaka. V Kavkazu se je po poročilu z dne 20. t. m. poslabšalo vreme. Kljub temu so nemške in zavezniške čete v zapadnem delu Kavkaza zlomile sovjetski odpor na novih utrjenih črtah. Ob Tereku so se izjalovili sovražni protinapadi. V severnem delu Stalingrada S0( nemške eete po poročilu od torka zavzele neko nadaljnjo skupino hiš. Borbe okrog očiščenja tvorniškega terena livarne topov »Rdeča barikada« so se V torek še nadaljevale. Medtem je letalstvo bombardiralo močno izgrajena bolj-ševiška oporišča tovarne »Rdeči oktober«. Drugi letalski odredi so medtem v območju Spodnje Volge uničili več transportnih vlakov, nek parnik in šest na tleh se liahajajočih letal. Ob Donu so* romunske fcete odbile vse sovražne napade. Po poročilu, izdanem v sredo, je poslabšano vreme že dan poprej ovlrplo operacije v zapadnem Kavkazu. Kljub temu so nemške čete s pomočjo letalstva zavzele nov teren, potreben za nadaljevanje napadov. V Stalingradu so se boji istega dne še nadaljevali. Med Volgo in Donom »o ponovili boljševiki svoje vehementne razbremenilne napade s pomočjo novih pehotnih in tankovskih odredov. Kljub temu pa so se zrušili tudi ti napadi v ognju nemškega orožja. Pri tem je bilo uničenih 40 tankov. Italijanske in romunske čete »o medtem onemogočile več sovražnih poskusov prehoda ob Donu «>• velikih izgubah za sovražnika, V. V J'K-Kriissberioiucr Herber . Gefangene in den Straßen von Stalingrad Immer wieder sieht man in den Straßen der völlig zerstörten Stadt lange Züge bolschewistischer Gefangener auf dem Wege ins Sammellager Vojna z Anglijo Malta v ognju nemških bomb - Velika letalska bitka nad egiptovsko fronto - Angleži se ne brigajo več za ženevsko konvencijo Pretekli Četrtek so nemški odredi bojnega letalstva podnevi in ponoči bombardirali razne cilje na Malti. Padale so bombe vseh kalibrov. Nemški in italijanski lovci so pri tem nad Malto sestrelili 25 angleških letal, od teh pa Nemci sami 18. Dvoje lastnih letal se ni vrnilo. Nemški hitri čolni so ob angleški obali potopili štiri sovražne parnike s skupno 800 brt. Vsi čolni so se vrnili. V noči na 14. oktober je prišlo v Kanalu do pomorske praske med nemškimi varovalnimi edinicami in skupino angleških rušilcev in hitrih čolnov. V trdih bojih je bil eden izmed hitrih čolnov potopljen, pet drugih pa poškodovanih oziroma zapaljenih. En lastni čoln se je potopil. Lahka nemška bojna letala so dan poprej bombardirala važne cilje in naprave ob južno-angleški »bali. Po petkovem poročilu je bila Malta podnevi in ponoči bombardirana s strani nemških in italijanskih odredov, pri čemer je bilo zbitih osem sovražnih letal. Angleško letalstvo je v noči na 16. oktober napadlo Rheingebiet. Civilno prebivalstvo je imelo izgube. V več krajih je nastala poleg požarov škoda na hišah. 22 sovražnih bombnikov je bilo zbitih na tla. V soboto se je nadaljevalo bombardiranje Malte podnevi in ponoči. Zbitih je bilo petnajst sovražnih letal ob izgubi dveh nemških letal. V južni Angliji so lahka nemška letala bombardirala zbirališča izkrcevalnih čolnov, pri čemer jih je bilo šest potopljenih. V noči poprej so bile bombardirane pristaniške hi ladjedelniške naprave v Severovzhodni Angliji. Tudi po poročilu z dne 18. t. m. so povzročile nemške in italijanske letalske »lip velika razdejanja na Malti. 12 sovražnih letal je bilo v teku tega bombardiranja zbitih na tla. Angleško letalstvo je istega dne bombardiralo južni del zasedenega francoskega ozemlja. Francosko prebivalstvo je imelo izgube in manjšo škodo na hišah. Eden izmed bombnikov je bil sestreljen. Na egiptovski fronti so nemški in italijanski odredi bojnega letalstva napadli angleška zhirališča tankov in tovornih avtomobilov. Štiri angleška letala so bila pri tem zbita na tla. Obenem so Nemci in Italijani nadaljevali bombardiranje Malte. Nemško letalstvo je pa 19. oktobra izvajalo obsežne napade na vojaške cilje vzhodne Anglije. Po poročilu z dne 20. oktobra se je odigrala nad egiptovsko fronto letalska bitka z močnimi sovražnimi odredi. Nemški in italijanski lovci so skupno s protiletalsko artilerijo dosegli velik uspeh, ki pa še po prvih poročilih .ni točno zajet. Bombardiranje Malte so obenem nadaljevali nemški bombniki. V sueškem zalivu so nemška letala potopila sovražno pe-trolejsko ladjo s 5000 brt. Nekaj angleških letal je 20. oktobra napadlo Severno Nemčijo, pri čemer so posamezne bombe povzročile izgube med prebivalstvom ter škodo na hišah. Eno Izmed sovražnih letal je bilo sestreljeno. Na severoafriški fronti so angleški bombniki napadli neko nemško obvezova-lišče, ki je bilo zelo vidno označeno z Rdečim križem. Operacijski šotor je bil uničen. Med ranjenci in osebjem so nastale izgube. Angleži torej nadaljujejo svoje postopanje, ki se roga mednarodnemu pravu in človečanstvu sploh. Vrhovno poveljstvo nemške vojske smatra potemtakem, da angleška vlada ne polaga nikake važnosti na to, da se vzdržuje ženevsko konvencijo. Nemški narod ima sedaj svoj prostor Velik govor državnega ministra dr. Goebbels-a v Kunchenu — „Našega položaja ni primerjati s četrto vojno zimo 1.1917/18" Reichsminister dr. Joseph Goebbels je imel nedavno pred Feldherrnhalle v Miinchen-u velik govor, v katerem se je dotaknil najaktuelnejših vprašanj sedanje vojne situacije. Govor je tako zanimiv, da prinašamo ,tudi našim čitateljem njegove glavne misli. Dr. Goebbels je uvodoma izjavil med drugim, da poseduje nemški narod v teh letih sicer svojo zadnjo, toda največjo šanso svoje nacionalne zgodovine. »Mi se borimo za biti ali nebiti. Če zmagamo v tej borbi, nam je odprto vse življenje. Če bi jo pa izgubili, bi s tem izgubili pravico do nacionalne zgodovine. Naši sovražniki so bili dovolj odkriti; povedali so nam, kaj bi imeli potem pričakovati. Tokrat ne gre zgolj za ideale, tudi ne za prestol ali oltar, tu gre za naše življensko pravo, pa tudi za možnost našega življenja. Mi hočemo spremembo življenskega standarda našega naroda, da se bo nemški narod že končno vsedel k svetovnemu loncu masti. Tu gre za premog, železo, olje in predvsem za pšenico, za vsakdanji kruh na mizi našega naroda. Mi pal ne zavojujemo dežel samo za to, da bi jih posedovali, mi jih zavojujemo, da bi jih organizirali za naše potrebe. V teh preteklih mesecih smo odsekali desno roko bolj-ševiške vojske. Danes kontroliramo Dnjepr, Don, in ko bo Stalingrad po težkih bojih dokončno v naši posesti, tudi Volgo. Ko bo v danem času končan sunek v Kavkaz, bomo imeli najbogatejša petrolejska polja Evrope v naši posesti. Vojno bo pa dobil samo tisti, ki bo imel pšenico, olje, železo in premog, povrh pa še naj-jačjo vojsko. Poprej smo bili narod brez prostora. Tega sedaj ni več. Prostor, ki so ga naši vojaki osvojili, moramo le oblikovati, organizirati in izkoristiti. To traja nekaj časa. Ako pa Angleži zatrjujejo, da izgubljamo vojno, ker izgubljamo čas, dokazujejo s tako argumentacijo vso svojo neumnost. Druck und Vc( tac : Marburger Verlags- und Druckerei-Oes. in. b. H. — Verlagsleitung: Ego» Baumgartner: Hauptschriftleiter Friedrich Oolob: allé in Marburg a. d. Drau, Badnas.se 6. Zur Zeit für Anzeigen die Preisliste Nr. 1 vom 1. Juli 1942 gttltix. Ausfall der Lieferung des Blattes bei höherer Gewalt oder Betriebsstöruni gibt keinen Anspruch auf Rückzahlung des Bezugs-geldes. PK-Aufnahme: Kriegsberichter Heine (Wb.) Vom Kampf um Stalingrad. Sowietische Zement-Übungsbomben werden von unseren Soldaten zur Abdeckung _und als Splitterschutz für den Unterstand verwendet. Rooseveltov napad na nevtralnost Turčije Turčija se hrabro otepa ameriškega poseganja v njene zadeve Turški tisk v obrambi naravnih interesov Turčije Iz Ankare poročajo: Ameriški prezident Roosevelt, ki mu lebdi pred očmi svetovno gospodarstvo, je prejel te dni iz Ankare diplomatično brco, ki je besni vojni hujskač nikakor ne more preboleti. Zgodilo se je namreč sledeče: To leto poteka angleško-turška pogodba, po kateri je imela Anglija monopol na dobave kroma iz Turčije. Kakor znano, pa igra krom pri predelavi železa v jeklo veliko vlogo. Turčija pa te pogodbe z Anglijo ni obnovila, ker si je pridržala v tem pogledu proste roke. Pogodila se je pa na osnovi gospodarske pogodbe z Nemčijo, da bo odslej dobavila krom za potrebe Reicha. Tu se je pa nenadoma oglasil prezident Roosevelt, ki je mnenja, da mora tudi on v tej zadevi spregovoriti besedico. Svojo jezo nad zadržanjem Turčije si je ohladil Roosevelt v trenutku, ko so stopili povabljeni turški novinarji na ameriška tla. Po preziden-tovem naročilu so izjavili turškim novinarjem, da so turške dobave kroma Nemčiji naravnost nezaslišana stvar. Amerikanci so tako dolgo pritiskali na turške novinarje, dokler niso odposlali^ ameriškim željam odgovarjajoče kablo-" grame v svojo domovino. Odmev v Ankari pa ni izostal. Znani poslanec Sadak je napisal v istanbulskem listu »Akšam« strupen članek, ki odbija ameriški poizkus vmešavanja v turške zadeve. Sadak je v svojem članku opomnil ameriške prijatelje, da odloča Turčija na osnovi svoje suverenosti in nevtralnosti popolnoma sama glede uporabe njene produkcije. Sadak je obenem pripomnil, da dobiva Turčija za krom iz Nemčije orožje, dočim Amerikanci ne bi mogli nič približno vrednega dobaviti za turški krom. Ves dogodek je zbudil v Turčiji veliko pozornost, ker je pokazal, kakšno stališče si prisvaja Amerika v svoji politični megalomanijl napram svobodni Turčiji. Turčija pa ni ozlovoljena samo radi omenjenega slučaja s turškimi novinarji na ameriških tleh. Turška "vlada je namreč prosila oba vojna tabora, naj ne otvarjata na turških tleh svojih propagandnih uradov. Amerikanci se niso ozirali na to željo turške vlade In so v svojem propagandnem prizadevanju otvorili v Istanbulu velik »Informacijski urad«, obenem pa so skušali z velikimi denarnimi obljubami pridobiti uradnike Ana-tolske agencije za sodelovanje s tem ameriškim informacijskim uradom. Turški tisk je zabeležil tudi to nesramnost Ame-rikancev, ki jo odklanja vsa turška javnost. Vodilni listi Turčije, med njimi Čas deluje samo proti tistemu, ki nima prostora in tudi ne surovin. Mi danes nismo blokiranci, kajti blokado izvajamo mi. Medtem ko smo mi za bodočo zimo, čeprav tudi samo nekoliko, zvišali prehranjevalne obroke, se trudijo Angleži s tem, da bi pripravili angleško prebivalstvo na nadaljnje omejitve. Naši sovražniki si v svoji bojazni za življenje bahavo utvarjajo, da bodo takozvane »nemške vojne zločince« po vojni postavili pred sodišče. V tej nameri že sestavljajo pravila za dotično sodišče. V tem prizadevanju jih ne maramo motiti. Kdo ve, ali ne bomo kedarkoli po vojni rabili ta pravila proti njihovim avtorjem. Tako ne preostaja našim sovražnikom nič drugega kot njihovi teroristični letalski napadi. Ti napadi nam vsekakor prizadevajo občutno škodo. S temi svojimi napadi bi Angleži samo radi poskušali omajati moralo našega prebivalstva. To se pravi: na te napade lahko odgovorimo samo kot narod. Ali smo jim kot narod dorasli, potem nam ne m^fejo ničesar storiti, ali pa jim kot narod nismo dorasli, potem bi Angleži svoj cilj dosegli. Smatram za veliko nesramnost, ako izjavljajo Angleži, da lahko izdržujejo take napade, dočim za to mi nimamo živcev. Noben Nemec ne misli kaj takega. Naš narod bo prestal tudi te napade. V ostalem sem pa mnenja, da bi v slučajuf ako bi Angležem na ljubo kapitulirali pred temi napadi, naši Otroci, ki so danes stari pet ali deset let, v petnajstih letih gledali s prezirom na nas, in sicer s polnim pravom. Ako je nemški narod nekoč prestal skozi trideset let najgrozovi-tejšo vojno in je padlo število nemškega prebivalstva zelo nizko v vojni za vprašanje protestantizma ali katolicizma, bomo tudi danes imeli dovolj moči, prestati neizmerno krajšo vojno, ki jo bijemo za naš vsakdanji kruh. So ljudje, ki vprašujejo, zakaj ne izvajamo maščevalnih napadov. Tem ljudem lahko odgovorimo samo takole: Ker je velik del naših bombnikov pri Stalingradu in v Kavkazu, kjer jih nujneje rabimo. Danes je važneje, da nadaljujemo napad v Kavkazu, da . zapremo Volgo in da se borimo V Egiptu, kot da bi na ljubo Angležem razblinjali naše moči. Samo tisti bo zmagal v tej vojni, ki bo znal svoje moči koncentrirati na težišča borbe: Ko sem bil poslednjic v Rhein-landu, sem bil do dna duše presunjen ipričo skoro nepojmljivega moralnega zadržanja našega naroda, Fiih- rer je nekemu pomorskemu mestu več kot enkrat ponudil evakuticijo žena in otrok. To mesto je ponudbo s ponosom odklonilo. Ako to mesto zamore prenašati mnoge letalske napade, mislim, da bodo druga mesta lahko prenesla tudi maloštevilne napade. (Viharno pritrjevanje). To nas nikakor ne sme premotiti. Ves naš položaj se je do tal spreme- nil. Nikakor ga ni mogoče primerjati s četrto vojno zimo leta 1917/18. Takrat smo se nahajali pred zimo pod-žemljice. Danes se nahajamo v srečnem položaju zvišanja prehranjevalnih obrokov. Naš prehranjevalni položaj se bo polagoma zboljšal. Is nemaničev so nastali medtem že posestniki in posestniki se vedno bolj in bolj izpreminjajo v nemaniče.« Ameriške skomine po Madagaskarju Churchill je prehitel Roosevelta - Amerikanci ozlo volj eno kri-tikujejo angleške operacije na Madagaskarju Iz Pariza poročajo: V Vichyju se je izvedelo iz krogov, ki so blizu tamkajšnjemu ameriškemu poslaniku, da je ameriška vlada zelo ozlovoljena nad angleško akcijo na Madagaskarju. Amerikanci kri-tikujejo zbadljivo dosedanji potek angleških operacij na Madagaskarju ter poudarjajo, da bi bili morali Angleži premagati Francoze že v prvih štirinajstih dnevih, to tembolj, ker so imeli Angleži glavno luko, Diego Saurez, že poprej v svojih rokah. V resnici pa vojni pohod Angležev na Madagaskarju še sedaj ni končan, čeprav je poteklo že osem tednov. Amerikanci pravijo, da so Angleži na ta način zopet izgubili na svojem ugledu ali prestižu. Krivdo si lahko pripišejo sami, ker so se »premalo pripravili« in »prenaglo začeli«. * Ker govore Amerikanci istočasno tudi o nekem »amer/škem načrtu« glede Madagaskarja, je ameriška jeza povsem razumljiva. Amerikanci so nameravali sami zasesti Madagaskar, ker zastopajo v Washingtonu mnenje, da je treba Indijski ocean z ozirom na drugod izgubljene pozicije proglasiti kot »ameriško morje«.... Tako torej tvori Madagaskar del stalne ameriško-angleške kontrover-ze o Afriki. Ob zapadno-afriški obali se prepirajo Angleži in Amerikanci samo še za takozvana »področja upliva«. Na Madagaskarju je vsekakor Churchill prehitel Roosevelta, slično kakor na St. Pier-re et Miquelon-u ob novofundlandijski obali. Rooseveltova jeza je tem večja, ker je imel Madagaskar po njegovem načrtu igrati veliko vlogo v ameriškem uplivu na južnoafriško politiko. Sicer pa bodi samo mimogrede omenjeno, da se' je za Madagaskar zanimal tudi južnoafriški ministrski predsednik general Smuts. Medtem pa Angleži še vedno niso prodrli francoskega odpora pri mestu Am-bositra na Madagaskarju. V Vichyju poudarjajo uradno, da borbi" še niso končane. Ameriško izkrcanje v Liberifi Amerikanci iščejo na afriški obali strategične prednosti, ki bodo Angležem nekoč še neprijetne Kakor poročajo iz New Yorka, je odposlal prezident Roosevelt ameriški eks-pedicijski korpus v Liberijo. Ameriške čete so se medtem že izkrcale v glavnem mestu in ob najvažnejših obalnih postojankah. Zedinjene države so že več mesecev poudarjale v vabljivem in v grozilnem smislu, cla jim je mnogo do popolnega zavojevanja Liberije. V Londonu so bili spričo ameriškega izkrcavanja »Tasviri Efkiar«, objavljajo iz ameriških oficijoznih mesečnikov članke, v katerih prikazujejo Amerikanci demokratično sliko bodočnosti: Turčijo, ki so jo spodili iz Tracije ter porinili proč od obale Egej-skega morja! dočim sedijo v Dardanelskih ožinah — boljševiki... Turški listi se tudi niso ustrašili objave grožnje, ki jo je izustil ameriški admiral Stirling, ki je dejal, da je treba z orožjem odpreti morske ožine. Tako si Amerikanci zamišljajo uničenje turške nevtralnosti, da bi tako lažje pomagali boljševikom. Turški tisk je svoje čitatelje dobro pripravil na vse ameriške lumparije. Vsekakor ima turška javnost zelo dober čut za političen takt, prav tako pa tudi zelo jasne pojme o čuvanju nevtralnosti. Sedaj so v Ankari spoznali proti komu bo treba braniti turško nevtralnost. baje iznenadeni, obenem pa zatrjujejo, da je pričakovati pristopa Liberije v tabor zaveznikov in da se bo Liberija slično kot v prvi svetovni vojni, udeležila vojne proti Nemčiji. Liberija, republika zamorcev, leži med angleško kolonijo Sierra Leone in med francosko kolonialno posestvijo v Za-padni Afriki. Večina zamorcev se bavi s kmetijstvom. Vodilno plast tvori kakih 15 tisoč liberijancev, ki se udejstvujejo kot uradniki, trgovci in nastavljenci. že leta 1927. je bila Liberija na osnovi posebne pogodbe postavljena pod zaščito Zedinjenih držav. Domneva se, da so Amerikanci poslali svoje čete v Liberijo v glavnem iz gospodarskih razlogov. Silno rodovitna Liberija še namreč ni izkoriščena. V njenih prašumah se nahaja ogromno število kokosovih in oljnih palm, pa tudi kopro pridobivajo Liberijanci. V zadnjih letih so Amerikanci pridobili koncesije za nasad sedem milijonov dreves kavčuka. Liberija poseduje razen tega. še Ni še znano, kaj nameravajo Amerikanci s svojo ekspedicijo v Liberiji. Nedvomno bodo ameriške postojanke ob tem delu zapadnoafriške obale danes ali ju-iri neprijetne — Angležem. Im Sumpf südöstlich des llmensees Von Kriegsberichter Kurt Manch PK. Seit mehr als einem Jahr stehen ■ wir nun in den undurchdringlichen Sumpfwäldern südostwärts des llmensees. Wir sahen es Herbst, Winter, Sommer und wieder Herbst werden. Immer neue Truppenmassen warfen die Sowjets in dieses Sumpfgebiet, das für die Verteidigung ideale Voraussetzung bietet. Hier nutzt die Karte nichts mehr, und selbst der Kompaß versagt, wenn es gilt, einen Weg durch den Sumpf zu finden. Besondere Kennzeichen müssen angebracht werden, damit man die Wege vom Regiment zu den Bataillonen, vom Bataillon zu den Kompanien findet. Ein Schritt vom kaum erkennbaren Sumpfpfad abweichen kann den Tod bedeuten. Immer wieder glitscht der Stiefel bis über den Schaft in den Morast, und die braun-grüne Drecksuppe läuft oben In die Knobelbecher. Manchmal sinkt man bis zur Brust ein, und nur mühsam paddelt es sich wieder heraas. Mann gegen Mann im Kessel In diesem undurchdringlichen Dschungel hatte sich eine Kräftegruppe des Feindes eingenistet. Es gelang, sie von ihren Verbindungen abzuschneiden und in Stärke , von zwei Bn|aden einzukesseln. Diese zwei Brigaden wurden durch konzentriertes "Feuer aller Waffen immer mehr zusammengedrängt, bis nur noch einige hundert Mann übrig blieben. Aber ,was bedeuten in diesem Gelände 100 Gewehre! Man kann den Sowjets nicht mehr mit schweren Waffen zu Leibe rücken, denn der Kessel ist so k>eiti und die einschließenden Kompanien sind dem Feind so dicht auf den Leib gerückt, daß jede Granate in diesem Sumpfwald zugleich die eigenen Leute gefährden v/iirde. So muß Manu gegefl Mann gekämpft werden, wobei der Verteidiger alle Chancen für sich hat. Er kann gut getarnt im Busch liegen und den Angreiter auf wenige Meter herankommen lassen, um erst dann das Feuer zu eröffnen. Und docii muß es getan werden! Der Augriti wird befohlen, denn der Kessel soll endgültig bereinigt werden. Über Stukatriditer geht es vorwärts. Hier haben in der vorigen Woche starke Sowjetkräfte gelegen. An den "Rand der Stukatrichter haben sie ihre Bunker gebaut, sich immer wieder eingegraben. Jetzt Hegen im Wasser der Trichter die grünen, gedunsenen Leichen und verbreiten einen pestilsaz-artigen Gestank. Unsere Artillerie hat diese vorletzte Widerstandslinie buch-stabBch umgepilügt. Granattrichter neben Granattrichter.. Überall liegen Uniform- AS DEUTSCHE ^uED -m SfiaduieUaietä ! AM u-m. OKTOBER KB! ECS Wf NT B RH I LF5 WERK1942/43 Prispevajte pri cestni zbirk?, ki se vrši v soboto in v nedeljo, dne 24. m 25. ok obra 1924 v vojno zimsko pomoč (Kriegswinterhiifswerk) ™ 24. Oktober 1942. »STAJEKSKI GOSPODAR,* sate 5. .stücke und Ausrüstungsgegenstände der vernichteten Sowjets-herum. An den vielen Stahlhelmen erkennt man, daß es weh Uli eine besonders gute Truppe handelt, üefangenenaussagen bestätigen es. Keiner der Eingekesselten ist unter 30 Jahre alt. Alles ianggediente Soldaten, viele Aktive. Die Bereitstellung mitten im weglosen Sutnpf geht schnell voran. Die Schützen des Hanseatiscnen Traditionsregimentes, die hier zum Angriff antreten, sind durchweg srtanicne Kne-ger. Es ist ihr Schicksal, von beute auf morgen an einen anderen Abs;h bodisi iz lastnega nagiba, bodisi ker ga je oblast prisilila k temu — zasadil pred Seite 8. . » ""■—--———"- sen naravnih in normalnih težav, ki jih prvi otročji razvoj povzroča, so izredni primeri otroških bolezni, pa najsi gre samo za preprečevanje istih ali pa za zdravljenje, najbolj občutni. Samo mati, ki v globini svojega srca čuti in se miselno popolnoma zaveda, da je otrok, ki ga je rodila, njeno najbližje in najdražje živo bitje, je v stanu, vse težave okrog prve vzgoje, dejanja in negovanja opra» viti tako, kakor je treba in da je to za njo in za otroka pravilno in v redu. Najdejo se matere, ki dobesedno vsaj prvo leto otročjega življenja vse svoje sile posvetijo samo negi, čuvanju in krat-kočasenju svojega otroka. Neprestano ga vozijo v vozičku, zibajo v zibelki, nosijo na rokah, čuvajo na krilu itd.; pri vsem tem se pa res materinsko pogovarjajo z njim, da ga na ta način kratkočasijo in učijo govoriti. Vsak napredek v drži otroka jo razveseljuje in vspodbuja. Čim otrok začne razločevati mater od drugih oseb, je njena materinska sreča narasla, kakor ji sreča in zadovoljstvo raste z vsakim razvojnim napredkom, ki ga opazi na svojem malčku. Otroci so roditeljem v veselje in srečo. V srečo in veselje so jim, dokler živijo. Dokler je dete drobno in malo ima svoje privlačnosti, ko pa postane večje, je ljubezen med starši in otroci ista, če ne še večja, ko pridejo otroci do pameti in znajo starše bolj ce-«niti. Kjer so otroci, tam je naravna vez med starši, ki v mnogih slučajih, ako pride do nesoglasja, ki bi lahko razdrlo zakonsko zvezo in družinsko srečo, tvorijo nov most in zvezo, po kateri se zravnajo nesporazumi, ki bi sicer lahko od-dvojili in' ločili zakonce ter jih pahnili v nepotrebne težave in nadloge. Otroke imeti, se pravi tudi zavedati se, zakaj prav za prav živimo in za koga delamo. Roditelji, ki imajo otroke, so navadno vedno bolj delavni, štedljivi in podvzetni v svojih poklicih, ker vedno mislijo na svoje otroke, za katere radi skrbijo in katerim bi tudi po smrti radi nekaj zapustili, kar jim naj olajša življenje. Ljubiti svoje otroke, je takorekoč že v naravi roditeljev. Saj vemo, da živimo po naši smrti v naših otrocih podzavestno naprej. Naši otroci so naša kri in naše meso. Kakor je vsaka žival polna ljubezni do svojega naraščaja, tako je narava človeku dala nagon, da si želi naraščaja in da ga ljubi. Brez veselja in prazno je življenje tistih zakoncev, ki nimajo otrok. Vse, kar smo lepega popisali o sreči in radosti roditeljev, primanjkuje ljudem, ki niso poznali materinske in očetovske sreče. V življenju srečamo večkrat takšne ljudi, ki te svoje boli ne prikrivajo, še bolj bridko občutijo pomanjkanje naraščaja tisti ostareli zakonci, ki so morebiti sami do neke meje pomagali, da niso postali srečni očetje in radostne matere. Ko je človek dosegel gotovo starost in se ne more več uvrščati med mlade, se nehote in sicer iz čisto naravnih razlogov pojavi neka otožnost in prikrajšanost v sreči, če nima otrok. Narava je pač Ustvarila moškega in žensko, da skrbita za človeški naraščaj. Zato je velik greh in protinaravno, če se kdo namenoma izogiba tej najsvetejši nalogi in dolžnosti narave. Naravno in pravično pa je na drugi strani zopet, da ga na stara leta, potem ko je prepozno, mučijo očitki, da si je otožnosti in samote sam kriv. Da so ostarelim roditeljem otroci v onemoglosti in bolezni najlepša in najboljša pomoč, doživelim roditeljem, ki zapušča- jo življenje in svet, pa ob zatonu življenja in ob zadnji uri najprijetneša tolažba in uteha, ne potrebuje nikake razlage. Končno naj bo pripomnjeno, da so tisti narodi, ki imajo veliko otrok, narodi bodočnosti. Tam, kjer je število zibelk ali vozičkov vedno večje kakor števila! letno izkopanih grobov, tam je narod, ki živi in se širi, narod, ki mu dobro gre in ki se mu ni bati, da bi ga drugi narodi zasužnjili. Takšen narod je seveda tudi nemški narod, v katerega usodno skupnost spadamo tudi Spodnještajerci, leti na golo posekano gozdno parcelo z gozdnimi sadikami, je mnenja, da je s tem že vse potrebno za obnovo svojega gozda izvršil. Kakšna zmota! Četudi se namreč mlade gozdne sadike lepo primejo in prvo ali celo prva leta lepo uspevajo, jih vendar robidje, srobot in razno grmovje v teku let popolnoma preraste in uduši, ako nasada skrbno ne trebimo. Pa ne samo, v prvih letih, ko je treba trebiti mlad nasad od grmovja in plevela, potrebuje mlad gozd nege, marveč enako tudi pozneje. Ko si namreč po prvih letih boja s plevelom in grmovjem mlad gozdni nasad pribori prvenstvo, se začne boj na življenje in smrt med drevesci v nasadu samimi, boj za svetlobo, za zrak, za zemeljsko hrano. V prvih letih ima vsaka sadika vsega tega dovoli, ako je nasad skrbno negovan. Toda takoj, ko zavzame krona mladih drevesc večjd površino, kakor pa znaša razdalja med posajenimi drevesci, lahko posamezna drevesca širijo svoje krone in svoje koreninske mreže samo še na račun in v škodo sosednih drevesc. V tem boju — ki traja vsa leta rasti gozdnega nasada — zmagujejo drevesca, ki zaradi večje življenske moči ali zaradi boljših talnih razmer hitreje rastejo in zato prerastejo sosednja drevesca, jim odtegujejo svetlobo, istočasno pa tudi hrano v zemlji s svojimi koreninami. Zatirana drevesca zaostajajo vedno bolj v rasti in se prei alr slej docela posušijo. V nepreredčenih nasadih se v poznejših letih opaža vse polno takozvanih »suš-cev«, to je dreves, ki so se zadušila tekom razvoja nasada. Ni treba posebej omenjati, da je škoda, puščati mlad nasad nepreredčen tako dolgo, da se pregosta drevesca posušijo! Ne samo, da je škoda zemeljske hrane, ki io odvisna drevesa porabijo brez koristi, ki pa bi drugim dreveseom tako prav prišla — škoda je tudi v tem pogledu, da nepreredčen nasad mnogo počasneje raste kot preredčen. Nepreredčeni gozdni nasadi imajo prav ,tanka, visoka debla z izredno gostimi letnicanu. Tudi zakorenjena so ta drevesa le šibkd» posebno smreke, ki niso bile preredčene. Zelene veje so ostale samo v vrhu, spodaj pa so se posušile. Take gozdove rad polomi sneg, posebno tak, ki se oprijemlje vej (takozvani »moker sneg«). Pa tudi viharji kaj pogosto taka tanka in visoka drevesa polomijo ali pa prevrnejo s koreninami vred. Pa tudi nasproti raznim škodljivcem so v goščavi zrasla tanka drevesa manj odporna kot ona. ki imajo močno razvito deblo in krošnjo. . Iz vseh naštetih razlogov je jasno, da ie preredčevanje mladih gozdnih nasadov nujno. da pa se tudi v gospodarskem pogledu izplača, kajti s preredčenjem bo j;ozd toliko pridobil na hitrejši rasti, da bo vrednost tega prirastka kmalu presegla stroške preredčevanja. Nadalje pa se s pravočasnim preredčenjem lahko iz gozdnega nasada dobi precejšnje količine lesa, ki se da koristno uporabiti v razne namene: prva leta za božična drevesca, nato za fižolovke, pozneje za hmeljevke, se pozneje za lojternice in žrdi, za tra-miče in jamski les. Ce pa pustimo, da se drevesca stoje posušijo, navadno niso uporabna za drugo, kot za drva. Posebno zdaj, v času vojne, ko je treba vsak uporaben les izkoristiti, ne smemo pustiti, da bi nam propadala mlada drevesca v mladih nasadih, marveč jih moramo pravočasno preredčiti. Najprimernejši čas v ta namen je zdajle jeseni! Krošnje lahko uporabimo za nastilj, suhe veje pa za drva. Zato naf vsak gozdni posestnik pre-redči vse svoje gozdne nasade čimprej in sicer naj se drži pri tem delu naslednjih smernic: Predvsem odstranimo posušena in že napol suha drevesca. Nadalje vsa drevesca, ki stoje prav blizu skupaj, četudi zaenkrat še vsa lepo uspevajo, na račun okolice. Enako odstranimo vsa drevesa s polomljenimi vrhovi, z velikimi ranami v deblih, vsa krivenčasta in grčasta drevesca. Paziti pa moramo, da ostane gozd dovolj gost, ali kakor rečeno, »sklenjen«. To se pravi, gozd mora ostati toliko gost, da se veje krošenj poedinih dreves vsaj še dotikajo ali celo nekoliko segajo druga v drugo. Pri tem pa je upoštevati hitrost rasti posameznih drevesnih vrst in rodovitnost zemlje, kakor tudi nadmorsko višino in podnebne prilike sploh. Tako n. pr. smemo macesen bolj preredčiti kot n. pr. jelko, ker hitreje raste; v dolinah smemo razredčiti nasade bolj kot v gorah, v vlažnih senčnih legah bolj kot v suhih prisojnih kamenitih strminah itd. Pri preredčevanju nasadov izvajamo obenen tudi odbiro gozdnih vrst. Cp stfio namrei. sadili v mešanem nasadu u. pr. smreko in jelko ali jelko in macesen, ali bor in t.iacesen, ali iglavec in jesen, iz-sekavamo pri preredčevanju iz nasada predvsem drevje manj vredne drevesne GOSPODARSKE VESTI X Vinska trgatev na Spodnjem Štajerskem je, v kolikor še ni izvršena, v polnem teku. Vinogradniki trdijo, da bo letos izredno dobra kapljica in da ni povoda za nezadovoljnost. Suho poletje je tudi letos doprineslo svoj delež in ker ni bilo drugih elementarnih katastrof večjega obsega, je narava našim vinogradnikom vsaj do neke meje nagradila trud, delo in stroške. X Stoletnica obstoja kemične tovarne IG-Werke Offenbaeh. Najstarejša tovarna tvrdke IG-Farbenindustrie, ki predstavlja največjo kemično industrijo" na svetu, in sicer IG-Werk v Offenbach-u, obhaja letos stoletnico svojega obstoja. Kakor znano, so mnogoštevilne tovarne raznih kemičnih izdelkov, ki se nahajajo v raznih mestih Nemčije in jih poznamo pod imenom IG-Farbenindustrie, producenti vseh mogočih kemičnih fabri-katov. Kakor že ime samo pove, izdeluje tvrdka v svojih tovarnah barve vseh vrst in za vse svrhe in so seveda ti izdelki radi dobre kakovosti iskani in cenjeni po celem svetu, še bolj poznajo povsod razne zdravilne preparate, ki jih izdelujejo IG-tovarne in jih med ljudstvo raz-pečavajo lekarne, zdravniki itd. ali pa uporabljajo bolnice in zdravniki sami zrn zdravljenje bolnikov. V zadnjih desetletjih je ta vodilna kemična industrija začela tudi z. izdelovanjem umetnega vlakna ali svile ter še s celo vrsto umetnih snovi, ki jih svet preje sploh ni poznal. Nešteti izumi, ki služijo človeštvu, so se porodili v glavah raznih kemikov, laborantov in delaveev te važne nemške industrije. Ako se pomisli, da smo pred komaj sto leti dobili prve tovarne te veletvrdke in da je to, kar izdelujejo te tovarne, višek vede na področju kemije, je to tudi znak, da je nemški kemik, laborant, tehnik, mojster in delavec po pridnosti, delavnosti, vztrajnosti, natančnosti in izumiteljskih zmožnostih prvi na svetu, da je ne- vrste in puščamo drevje plemenitejši vrst. Če se torej borita za prostor n. pr. jesen in smreka, bomo posekali smreko in pustili jesen, če bor in tnecesen, bomo dali prednost mecesnu itd. Posebno v nasadih, kjer je pomešano tudi listnato drevje, moramo preredčenje izvesti jeseni, dokler je listje še na drevju; da moremo ugotoviti obseg drevesnih krošenj, da lažje prepoznamo posamezne vrste med seboj, kar je včasih zelo važno (n. pr. pri hrastu), da lahko ugotovimo sušeča se in hirajoča drevesa itd. Pri čistih nasadih iglastega drevja pa je bolje opraviti preredčenje zgodaj spomladi, ker je mogoče, da bo sneg pozimi del drevesc še polomil. Vsekakor ne smemo preredčevati pozimi, ko leži na krošnjah sneg. Za preredčevanje gozdnih nasadov pride v poštev le izkušen delavec, ki se zaveda odgovornosti in pomembnosti svojega dela, V prav mladih nasadih se odvišna drevesca izsečejo z »vejnikom« (zakrivljen nož), večja drevesa pa izsekamo s sekiro. Če le mogoče, odstranimo zeleno vejev 3 za nastilj, suho vejevje za drva, debelejši les pa primerno izkoristijo. V gozdu na licu mesta smemo pustiti izsekan les le tam, kjer se spravljanje zaradi daljave ne izplača. V tem primeru pa moramo debelca iglastega drevja obeliti, da se nasad ne okuži z lubadarjem. dosegljiv in nenadkriljiv. Kemična industrija Nemčije je radi tega seveda prva in vodilna ter bo taka tudi v bodoče. X Grozdne pečke in koščice sliv bodo izrabljali. V Romuniji so izdali odlok, ki obvezuje viničarje in sadjarje k zbiranju in čuvanju grozdnih pečk in koščic od sliv. Ista obveza velja tudi za tovarne konzerv. Iz obojega bodo izdelovali jedilno olje. X Pridelek konoplje je letos v Romuniji prav dobro uspel. Na kakih 40.000 oralov pričakujejo 120.000 meterskih sto-tov konoplje. Ker znaša domača potreba samo 50.000 meterskih stotov, bodo 70 tisoč stotov lahko izvozili v tujino. X Plinski generatorji bodo gonili evropske ladje. Otežkočen dovoz bencina je nekatere evropske države spravil na misel, da bi ladje, ki vozijo po notranjih vodah in ob obalah, opremili s .plinskimi generatorji. Tako so na primer v Španiji na več ribiških ladjah montirali generatorje na lesni plin in so se vsi dobro obnesli. Francija je v tem pogledu šla še dalje. Izdala je odredbo, ki določa preureditev vseh rečnih motornih ladij in vlačilcev na generatorski plin. Država prispeva tričetrtme k vsem stroškom. V Holandiji in Belgiji so ribiške ladje in čolni tudi že v večji meri predelani na plinski generatorski pogon. X Načrti mesta Rim. Mesto Rim si urejuje in pripravlja gradnjo 200 ha ob-segajočo prostornino, na kateri bo stala bodoča rimska industrijska cona. Mesto Rim, ki naj po načrtih sedanje vlade V desetih letih naraste na najmanj dva milijona prebivalcev, bo dobilo industrijo, ki bo v stanju producirati celoten kon-zum takega velemesta. Razen tega spada Rim v koncept, ki ga je izdelal Musso-lini za bodočo razdelitev produkcije, ozirajoč se pri* tem na centralna in južno-italijanska področja. Električna sila za pogon bodoče industrije v Rimu je že osigurana. Dosegla bo 900 milijonov ki-lovatnih ur letne kapacitete. Scherl-Bilderdienst-M. Aller Anfang ist so schwer. Daß man leicht verzagen kann. Kritzel-kratzel kreuz und quer So fing jeder Schreiber an. MALE VESTI * Zanimivosti ljudskega gibanja v Marburgu. Prva polovica oktobra je prinesla v ljudskem gibanju kar troje presenečenj; posebno v številu smrtnih slučajev. Ves ta čas se je baš število umrlih držalo povprečno na 40 do polovice meseca. Zadnja polovica septembra pa je od te normale prinesla skok na število 76 umrlih. Oktobrova prva polovica pa je to izredno visoko število znižala na —25 v Marburgu umrlih (število pogrebov je le za toliko višje, kolikor je vmes izven Marburga umrlih, pa tu pokopanih!). Od teh 25 je bilo 17 (zadnjič 41) moškega in 8 (zadnjič 35) ženskega spola. — Tudi število rojstev je padlo od zadnjič 120 na 85, od teh 42 dečkov (zadnjič 58) in 43 deklic (zadnjič 62). — število pri Standesamtu sklenjenih porok je poskočilo od zadnjič 38 na 56. — Z velikim zanimanjem čakamo na uspeh druge mesečne polovice. * Mestna knjižnica v Marburg-u objavlja, da posluje za stranke vsak ponedeljek, torek, četrtek in petek med 15.30 in 18.30 uro, vsako sredo pa med 11. in 13, uro. Uprava knjižnice je prepričana, da se bodo meščani pridno posluževali izposojanja knjig, ki so v bogati izbiri na razpolago. Zimski čas, ko vreme navadno ni tako vabljivo za izprehajanja v okolico, je doba čitanja, ki nudi zabavo in izobrazbo. * Veselje spodnještajerskih fantov. Minule dni so po ulicah spodnještajerske prestolnice Marburg-a odmevale stare, znane melodije, ki jih pozna spodnješta-jerski značaj že, odkar poznajo Spodnje-štajerci vojaško obvezo. Kakor vedno, so se naši vrli fantje tudi letos krepko držali stare navade, da se kot tekniti morajo nekoliko ojunačiti z dobrim spodnje-štajerskim vinom ta da morajo okrašeni 8 cvetjem, podarjenim od svojih ljubic, hevest ali žena, prihajati z vriskom in prepevanjem pesmi na zbirališča za odhod v vojaško službo. Oblečeni v svoje praznične obleke, spremljani od svojih deklet, ki so jim pomagale nositi jedačo in pijačo, v kolikor so jo lahko nosili s seboj, so vriskali in prepevali strumno korakajoč po mestnih ulicah, da je bilo veselje gledati te mladje može, ki se odpravljajo v svoje enote z istim veseljem iii navdušenjem, kakor so nekoč odhajali njihovi očetje v svetovno vojno in pradedje v razne prejšnje vojne, ko je šlo za obrambo naše domovine. Stari vojaški duh Spodnještajercev ni samo še živ kakor vedno, temveč se je celo oja-čil in razmnožil. * štajerska noša zaščitena. Gauleiter in Reichsstatthalter dr. Sigfried U i b e r-reither je z dekretom, objavljenim v Verordnungs- und Amtsblatt-u z dne 17. oktobra, zaščitil štajersko ljudsko nošo, in sicer tudi dele te noše. Odslej ne smejo nenemški inozemci nositi štajerske ljudske noše. * Spodnja Štajerska za vojno zimsko pomoč. Za zadnjo zbirko vojno-zimske pomoči je Spodnja štajerska prispevala čedno vsoto 205.897 RM. Na čelu vseh okrožij v celem gau-u stoji mesto Marburg, käterega povprečen prispevek znaša 2,59 RM od vsake družine. * Več vlomilcev in tatov je prijela kriminalna policija v Graz-u. Med aretiran-ci se nahajajo trije Spodnještajerci in nek Hrvat. Gre za ptiče, ki so policiji povzročali mnogo dela in truda, predno se jih je posrečilo odkriti in poloviti. Razume se, da bodo sledile najstrožje kazni. * Učitelj Adolf-a Hitler-ja je umrl. V St. Andrä-ju pri Wolfsberg v gau-u Kärnten, so minuli ponedeljek ob navzočnosti Gauleiter-ja dr. Rainer-ja in njegovega štaba ter zastopnikov države, stranke in oborožene sile, priredili žalno proslavo po nekdanjem učitelju našega Fiihrer-ja, profesorju dr. Leopold-u Pötsch-u, ki je tam v visoki starosti preminul, žalni govor je imel Stellvertr. Gauleiter Thim-mel. žalni venec Führer-ja je položil na grob kot njegov zastopnik Gauleiter dr. Rainer. * Nacionalsocializem kot Učni predmet na univerzah. Na univerzi Friedrich-Schiller-ja v Jeni začne oktobra meseca tekočega leta univerzitetni profesor dr. iur. Johann von Lehrs, ki je doslej predaval v Berlin-u, predavati o nacional-socializmu. Na sporedu ima predmeta:» »Svetovni nazor nacionalsocializma« in »Zgodovina nacionalsocializma«. * Dva in pol tisoč let v barju pokopan mrlič. Pri nekih zemeljskih delih na meji barja Osterode-Niedenburg, so delavci trčili na neki odpor. Ko se je bližje pogledalo, so našli nekaj, kar je danes v muzeju Niedenburg predmet največje pozornosti. Gre za mrliča, ki so ga na istem rrjestu pred 2500 leti pokopali; 141etno deklico, katere telo nima nikakšnih znakov trohnobe — celo temni lasje so se ohranili — so našli v obliki paketa v koži jagnjeta všito, kakor so ga pokopali. * V nemški državni upravi je in mora biti red. Dva uslužbenca urada dela sta za kmete posredovala delovne sile. Ker je v Nemčiji povsod pomanjkanje delavcev, je nekaterim kmetom prišlo na misel, da bi bilo dobro obenfk nastavljence-ma dati nekaj živil, da bi jim pri dodelitvi kmetijskih delavcev šla bolj na roko. Moža sta res vzela večkrat nekaj teh daril, kar se je pa začelo šušljati in so za to končno izvedele tudi nadrejene oblasti. Prišla sta pred izredno sodišče v Nürnberg, ki je vsakemu prisodilo 5 let ječe in pet let izgube državljanske časti. * Gospodinjski tečaji za neveste. V raznih gauih Nemčije imajo šole, v katere sprejemajo nad 18 let stare neveste, da se praktično in teoretično naučijo do-mačinstva. * Zakaj porumeni listje? Ta jesenski pojav si je razlagati kakor sledi: Zelena barvna zrnca, ki se nahajajo na površini rastlin in ki opravljajo isto funkcijo kakor rdeča krvna telesca, pri venitvi in izumiranju izginejo. Na tistem mestu se potem pokaže rumenobarvna snov, ki se tudi nahaja v rastlinskih delih in sicer v obliki kapljic in se ji z znanstvenim izrazom pravi kantofil. Zelenim barvnim zrncem se pa pravi klorofil. — Z alkoholom se zeleni rastlini lahko odvzame klorofil, če se to raztopino pretrese z bencinom, se rumeni kantofil loči od zelenega klorofila, čist klorofil da lepo zeleno, krvavo rdečo curkajočo raztopino. Na klorofilova zrnca v rastlini ima svetloba upliv. Izumrle rastline, kakor na primer, slama, so rumenega izgleda. Znane so pa tudi rastline, ki v temi razvijajo zeleno barvo (klorofil), na primer praprot in mladike bodičastega drevja. Rastline, kakor gobe, ki se hranijo od razpadlih produktov drugih rastlin, ne tvorijo klorofila. Pozimi se večkrat opazi tudi rdečkaste dele rastlin. To pa nastane iz dejstva, da vsebujejo rastline tudi rdečo barvo, ki jo pa zakriva klorofil. V cvetju raznih rastlin so vidne tudi druge barve. * Angleži kot roparji na Madagaskarju. Po najnovejših poročilih so Angleži iz-ropali na Madagaskarju francoske vojne ujetnike. Niti žepne ure in poročni prstani niso bili varni pred angleškimi dol-goprstneži. * 145kratnl diamant so našli v diamantnih poljanah Gran Sabana, v bližini Santa Elena. Diamant cenijo na 100 tisoč dolarjev. Našel ga je ubogi iskalec diamantov, ki je to delo opravljal na lastne stroške. PK-Aufnahme: Kriegsberichter Llitzow (Wb) Im wegearmetf Kaukasus. Hier ist der Nachschub besonders schwierig. Verpflegung, Munition und Ersatzteile, alles muß durch Tragtiere herangeschafft werden. * Kako se obnašajo ameriški državniki, ie potujejo v diplomatskih misijah. V našem listu smo že pisali o potovanju Rooseveltovega posebnega diplomatične-ga zaupnika Wendell Willkie-ja v London, Moskvo in Cungking, kjer je s svojimi nepremišljenimi izjavami posebno v Moskvi in Cungkingu škodoval Roosevel-tovi vojni politiki. Sedaj se je po nevtralnih virih izvedelo še sledeče: Ko so poročevalci listov v Cungkingu rekli Will-Jtie-ju, da v Washingtonu niso zadovoljni z izjavami, ki jih podaja in da je sam Roosevelt izjavil, da niso vredne, da bi jih kdo sploh čital, je Willkie, ki je novinarje sprejel brez suknje in zavihanih srajčnih rokavov, v angleščini izjavil sledeče: »Jaz sem Wendell Willkie in delam kar hočem. V ostalem je za mene glasovalo 23 milijonov Amerikancev. Prokleto, še enkrat.« Za misleče zasledovalce voj-nopolitičnih dogodkov je dovolj razumljivo, da je politik kakor Willkie s svojim potovanjem, ki je imelo namen, da koristi Amerikancem in Angležem, koristilo le silam osi, prvim pa škodovalo. Iz njegovega obnašanja si Evropejci hkrati lahko napravijo sliko o inteligenci in zmožnosti ameriških politikov sploh. 23 milijonov Amerikancev je pri zadnjih volitvah glasovalo zato, da bi politični bebec, kakor je Willkie, postal predsednik Zedinjenih držav. Posekal ga je seveda Roosevelt, ki je dobil veliko več glasov in je seveda tudi nekoliko inteligentnejši, kljub temu pa so, za Willkie-ja oddani glasovi ogledalo, ki nam potrjuje naše neštetokrat iznešene misli, da politična zrelost ameriškega ljudstva ni ravno na zavidljivi višini. * Šest let ječe je dobil 361etni Žid Salomon Israel Stern iz Romunije, ker je v Wien-u in Berlin-u oskrunjal nordijsko raso s tem, da je stopal v intimne razmere z nemškokrvnimi dekleti in ženami. * Romunski kralj Mihael je obiskal pretekli petek v spremstvu vojnega ministra, generala Pantacija, več edinic romunske vojne mornarice v Constanzi, kjer je odlikoval celo vrsto častnikov in moštev, ki so se izkazali v bojih na Črnem morju. PK-Aufnahme: Kriegsberichter Grimm (Wb.) Ein deutsches Flugzeug wird auf einem Feldflughafen zum Feindflug fertiggemacht * Dnevi brambnega moštva v Ander-burg-u. V Anderburg-u so nedavno bili dnevi brambnega moštva Sturmbann-a V Wehrmannschaftsstandarte Cilli-Ost. Razen pouka in šolanja, ki ga je priredil Sturmbann, je moštvo obiskal tudi vodja celotnega brambnega moštva Spodnje Štajerske, SA-Oberfiihrer Blasch, kateremu so SturmfUhrer-ji poročali o stanju jezikovnih tečajev. Blasch je nato v tehtnih besedah orisal preporod Velike Nemčije. Zvečer je bil tovariški večer z godbo, petjem in humorističnimi nastopi. Drugi dan je bila budnica z godbo. Ob 7. uri je korakal Sturmbann na slavnosten travnik, kjer se je pred Oberfuh-rer-jem Blasch-em izvršil program nastopa. Vsi šturmi, s šturmom udeležencev svetovne vojne, so pokazali svoja znanja. Višek je bil dosežen v paradnem korakanju. Brambno moštvo je na celi črti pokazalo voljo in pripravljenost vedno in povsod slediti Fiihrer-ju. * Plače ameriških Židov v vodilnih službah privatnega značaja. »Daily Herald« objavlja izpod peresa svojega dopisnika v Washingtonu podrobnosti o plačah raznih židovskih direktorjev v ameriških industrijskih in trgovskih tvrdkah. Zid Le-wy Meyers, ki je podpredsednik družbe Loews, ima 700.000 dolarjev letne plače. V našem denarju znaša to en milijon, sedem sto tisoč in šestdeset RM. * Churchill ne ceni in ne spoštuje Stalinovega darila. Po poročilih iz angleških virov, je Stalin Churchillu pri sestanku v Kremlju podaril cel zaboj najboljših sovjetskih cigar, ki jih je Churchill v svojem letalu odpeljal domov. Churchill pa kljub dejstvu, da je eden izmed naj-strastnejših kadilcev močnih cigar, Stalinovih cigar ne mara. On jih baje daruje drugim. Angleška poročila govorijo, da je Churchill stavil dotične cigare za »poljubno uporabo« na razpolago. Ker ni povoda dvomiti v angleška poročila, je jasno, da Churchillu Stalinove cigare ne prijajo. * Ameriška reprezentančna zbornica (parlament) je odobrila Rooseveltov predlog o znižanju vojno-obvezne starosti od 20 na 18 let. * železno poroko sta praznovala te dni v Wienu Johann in Christina F r i t s c h. Mestna uprava je podelila zakonskemu paru lepo diplomo in častno darilo. * Stalinov najnovejši izbruh sovraštva. Nemški uspehi so prisilili Stalina k novemu izbruhu sovraštva. Izdal je oklic, ki se glasi med drugim: »Nemogoče je premagati sovražnika, ako ga ne sovražimo z vso svojo dušo«. »Krasnaja Zvezda« je podčrtala Stalinove besede z nadaljnjim pozivom stalingrajskim branilcem: »Vsako hišo in vsak kamen je treba braniti dtf zadnjega«. Ta parola seveda ni nova in jo je Stalin izdal že takrat, ko so se nahajale nemške čete še par sto kilometrov oddaljene. Pa tudi v svojem notranjem območju imajo sovjetl razne težke skrbi. Tako je predsednik Sovjetske Unije, Kalinin, izjavil na nekem delavskem zborovanju v Jaroslavlju, da je potrebna budnost napram nemškim vohunom in saboterjem. Svaril je zlasti pred tujci in inozemci ter se je ogreval za največjo molčečnost v vojaških zadevah. * Generalni ravnatelj za prehranjevalna vprašanja na Hrvatskem. Na Hrvatskem so v okviru znane preosnove vlade ustanovili tudi posebno ravnateljstvo za prehranjevalna vprašanja. Za generalnega ravnatelja je bil imenovan generalni konzul dr. Kraft, ki je v činu državnega tajnika. PK-Aufnahme: Kriegsberichter Dreyer (Wb.) Sie wäscht für unsere Soldaten. In den besetzten Ostgebieten hilft die Bevölkerung in Stadt und Land unseren Soldaten gern in allen Dingen des täglichen Lebens. * Roosevelt je poslal Cangkajšku novo posebno poslanico. Ameriški prezident Roosevelt je imenoval nekega Ower Lat-timore-a kot političnega svetovalca pri vladi maršala Cangkajška v Cungking-u. Ower Lattimore je sedaj prispel v Čungking ter je baje izročil maršalu Cangkajšku novo osebno poslanico Roosevelta. * V angleških glavah se že nekoliko svita. Angleški časopis »Daily Mail« piše: »V bodočih 12 mesecih bo pomanjkanje ladjevja tvorilo osrednje težave zdiuženih narodov«. Bivši angleški vojni minister Hore Belisha je pa v listu »Ra-zon« trezno ugotovil, da je angleško gospodarjenje na morju začelo omahovati ter povprašuje, kaj 3e je zgodilo, da bi se to stanje popravilo. — Gospodu Be-lishi bodi povedano, da je na naši strani storjeno vse, da se to omahovanje spremeni v popolno uničenje angleškega go-spodstva po svetovnih morjih. Naša odlična letala in podmornice bodo pri tem imele glavno besedo. * Nov šef generalnega štaba hrvatskega domobranstva je postal general Ivan Prpič. Mož je izšel iz vojaške nižje realke v Sarajevu ter kadetnice v Budimpešti. Ob razpadu bivše monarhije je Kot generalštabni častnik vstopil v bivšo jugoslovansko armado, kjer je leta 1939. postal general. Služboval je nazadnje kot načelnik oddelka v glavnem generalnem štabu. V hrvatski armadi je bil najprej poveljnik divizije, nazadnje pa šef pisarne poglavnikovega glavnega stana. Prpič je star 56 let. Njegov predhodnik je bil general Laxa, ki je na lastno željo odstopil. * 14 oseb pri padcu bombnika ubitih. V Angliji je po Reuterjevem poročilu padel bombnik na neko hišo. V ruševinah dotične hiše je bilo pri tem ubitih 14 oseb. * Silna eksplozija v Južni Ameriki. V mestu Port Elisabeth v Južni Ameriki, je po poročilu londonskega lista »Sven-ska Dagbladet« eksplodiral ogromni bencinski tank, v katerem se je nahajalo nič manj kot 4,5 milijonov litrov bencina. * Zakaj gre v bojih na Novi Gvineji. ,rova Gvineja je otok, ki predstavlja ne-akšno predozemlje Avstralije. Zato se ni čuditi, da so se Japonci, ki mislijo asesti Avstralijo, najprej polastili važ-iih točk tega velikega otoka. Da je temu tako, je razvidno iz japonskega prodiranja na britanskem južnovzhodnem polotoku Nove Gvineje proti Port Mo-' resby-ju, ki ga branijo Avstralci in Amerikanci. Avstralsko-ameriskim četam zapoveduje znani ameriški beži-general Mac Arthur, ki je v Pacifiku srečno odnesel pete, da ga niso ujeli Japonci. Kako bo ta mož japonskim napadalcem zabranil zavzetje mesta Port Moresby, ki predstavlja nekakšno skakalno desko na avstralski kontinent, je vprašanje za se. Gospodar Porta Moresby-ja je hkrati gospodar morske ceste Torres, ki je ozka in rad: tega lahko obvladljiva s pomočjo minske in ostale mornariške zapore. Preko te ceste pa leži polotok Kap-York, kjer se je lahko izkrcati. * Pretirane upe si delajo. V Zedinjenih državah Severne Amerike si mnogo obljubujejo o kavčuku, ki jim ga*bo dobavila Bolivija, kjer so investirali ogromne vsote. Po poročilih, ki jih je objavil angleški gospodarski list »Economist«, so pa ti ameriški upi pretirani, številke, s katerimi žonglirajo Amerikanci, so fantastične. Po doslej znanih številkah, je Bolivija v rekordnem pridelovalnem letu 1917. pridelala 6000 ton kavčuka, svetovna produkcija je pa takrat znašala 260.000 ton. Bolivijski strokovnjaki trdijo, da bo Bolivija z ozirom na povečane nasade v bodočem letu pridelala največ 7 do 8 tisoč ton kavčuka, kar predstavlja le mali del v oboroževalnih načrtih Roosevelta, ki potrebuje najmanj 15-krat več gumija. Ameriške astronomske oboroževalne številke se z dneva v dan bolj spreminjajo v prazen nič. * Italijanski general padel na egiptovski fronti. Dne 18. oktobra je padel na egiptovski fronti, sredi svojih pešcev, italijanski general Prederico Ferraro-Orsi, komandant nekega armadnega zbora. Za svoje junaštvo je prejel večino vseh italijanskih odlikovanj. * Dolgozoba Eleanor Rooseve5t-ova je govorila, žena predsednika Roosevelta rada posega v politiko ter pomaga svojemu možu vladati narodom Zedmjenih držav Severne Amerike. Nedavno je v mestu Salisbury sklicala zborovanje Črncev ter jim govorila o zaposlitvi črncev v podjetjih, ki so last beiokožcev. Obljubila jim je, da bo odslej sčasoma in potrpežljivo spremenjena praksa, ki se je doslej izvajala. Črnci ne bodo zadnji med tistimi, ki se bodo sprejemali v službe in v delo ter prvi med tistimi, ki bodo odpuščeni. Njen* rfiož bo s svojimi vodilnimi možmi to zadevo uredil ter belemu plemenu dopovedal, da se mora to vse zravnati in urediti, da črnci ne bodo nikjer prikrajšani. Vsi ljudje so enaki, brez ozira na barvo. Razdelitev dela bo pravična in enaka za vse. Končno se je prva dama Zedinjenih držav Severne Amerike slikala skupno s črnci. Pri tem je izpod roke držala črnce ter v največjo jezo in nevoljo belih prebivalcev Salis-bury-ja delala tako, kakor da bi ji nikdo drugi ne bil tako blizu srca, kakor črnci. — Vse skupaj je samo komedija, ki gre za tem, da ,bi črnci raje služili v ameriški oboroženi sili in da bi pri bodočih volitvah oddajali svoje glasove za stranko, ki drži Roosevelta na konju-. Če bi belo ameriško pleme res hotelo črnce družabno izenačiti, bi se to bilo že davno lahko zgodilo. Po ustavi in zakonih itak ne »bi smelo biti razlike. Razlika je pa takšna, da linčajo belokožci črnce, če se eden ali drugi spozabi ter pregreši nad žensko belega plemena. * Besedilo Atlantik-karte se nahaja v javni knjižnici. Gospa,, Roosevelt-ova je javni knjižnici v New York City kot zasebna tajnica svojega moža, podarila rokopis Rcoseveltove Atlantik-karte ter po Rooseveltu lastnoročno pisan osnutek govora, ki ga je^ imel po radiu letos februarja. Ta dva dokumenta ležita sedaj v knjižnici v razstavi med 19 drugimi rokopisi vodilnih mož takozvanih zaveznikov, ki se bojujejo proti silam osi. Med slednjimi se nahajajo izvirni sestavki govorov Cangkajška, neguša Haile Sellassija, Stalina in še nekaj manjših glav. Lastnik knjižnice ima. nalog, da morebitnim ogle-dovalcem razstave razloži njen smisel, ki je v. tem, da vsakdo lahko na podlagi lastnoročnih dokumentov vidi, kaj mislijo voditelji združenih narodov o bodočnosti in da se bojujejo za mir, ki bo za vse prebivalce zemeljske oble, ne ozirajoč se pri tem na raso, barvo ali svetovni nazor, dostojen in odgovarjajoč. — Po naše se lahko v par besedah in brez vseh razstav dokumentov pove, o čem sanjajo sedanji Churchillovi zavezniki, za katerimi tiči židovstvo. Porazili in uničili bi radi Nemčijo, da bi potem zopet lahko gospodarili in eksploatirali Evropo in z njo vred ves svet. Ker bo pa zadevo uredila nemška oborožena sila tako, da bo zmaga naša, je vse, kar podvzamejo zavezniki in tudi to, kar dela gospa Roo-seveltova, mlatenje prazne slame. * Kaj je časopis? časopis je najožje povezan s človeštvom, časopis prinaša človeku, ki je zmožen čitanja in pisanja, informacije o vsem, kar se po svetu dogaja, kar človeka zanima in tudi mora zanimati. Bralcu je časopis hkrati tolmač celotnega gradiva, ki ga objavlja. Dober in obširen časopis svojim bralcem krepi in oblikuje prepričanje in pogled na življenjg ter mu je lahko vodnik in učitelj njegove miselnosti, časopisje je danes, ko je čas draga stvar, in je treba varčno postopati z njim in ga dobro izrabljati, spremljevalec človeštva, kakor je nekoč bila samo knjiga. S tem ni rečeno^ da so danes dobre knjige odveč in da so izgubile svojo kulturno veljavo. Res pa je, da je za čitanje knjig potrebno veliko več časa, ki ga marsikomu primanjkuje. Dobi;o časopisje je namreč po svojem urejevanju danes že v precejšnji meri nadomestek za knjige in je tistim, ki jim čas ne dopušča Citati debelih knjig, s časopisom to v precejšnji meri nadomeščeno. Saj pozna moderno časopisje želje in potrebe bralcev in je kolikor je največ mogoče urejevano tako, da je vsebina vsestransko pestra. Raznovrstnost časopisne vsebine s svojimi mnogimi stolpci in rubrikami ■ ima namen, da najde v časopisu zanimivo čtivo vsak, ki ima željo in voljo do čitanja. Tudi pridni bralci knjig so hkrati čitatelji časopisov. Novosti in dnevnih dogodkov tudi ti ne morejo najti v knjigah. Tudi naše glasilo se trudi, da svojim bralcem v mejah možnosti nudi čim več. Med vojnimi, političnimi, gospodarskimi, kmetijskimi, malimi, raznimi in ostalimi stolpci najde v »štajerskem Gospodarju« ravno tako moški kakor ženska, staro in mlado, kmet in delavec, viničar in majer, kakor tudi obrtnik in trgovec itd. čtivo, ki ga zanima. Bralci in prijatelji, ki se učijo in spo- -RAM-D-IAMPE MIT DER DOPPELT- o % IU o Q P L Besser für Dich— 0 | besser für alle! ™ 5 g 5 Durch die Arbeit vieler » ^ fleißiger Köpfe und Hände s entstand die Osram-D- 6 o Lampe mit der Doppel- j £ wendel, die viel Licht für 2 ® wenig Strom gibt. Verlan- 5 5 gen Sie deshalb beim 2 £ Glühlompen - Austausch ^ ^ stets ausdrücklich Osram- £ -f D-Lampen, damit der elek- o 9 frische Strom, der meist mit ® Kohle erzeugt wird, ein S £ Höchstmaß an Licht ergibt. S ° Jtdi&MfiuwaugiAnml 1 ss t26 o °jffam-d-i.ampe mit der doppel^ polnjujejo v nemščini, najdejo v našem tedniku razen povedanega, še jezikovni kotiček, ki jim brezplačno omogoča uk in spopolnitev nemškega jezika, »štajerski Gospodar« je vez med mestom in deželo, poročevalec o dogodkih doma in po svetu, svetovalec v kmetijskih zadevah, tolmač uradnih odredb, glasilo političnega, gospodarskega, poučnega in vzgojnega značaja itd., z eno besedo, tednik za vse Spodnještajerce doma in v drugih krajih. V kolikor še niste naročnik, zadostuje, da izjavite najbližjemu poštnemu uradu željo, da bi ga radi dobivali. Tam vam bodo takoj sprejeli naročnino in boste list dobivali po pošti na vaš dom, ne da bi vam bilo treba dopisovati z našo upravo in prositi za kakšne denarne nakaznice. Po poteku naročnine kasira pošta obnovitev naročnine. * Ponovne spremembe v vodstvu angleškega vojnega letalstva. Glavni letalski maršal Anglije, Sir Willfred Fre-man je bil odpoklican ter imenovan za poverjenika v ministrstvu za letalsko produkcijo. Istočasno je bil vicemaršal Med-hurst imenovan za sekcijskega načelnika v letalskem štabu. Medhurst bo do nadalj-nega izvrševal tudi funkcije namestnika šefa letalskega štaba. * Tudi v Čungkingu nimajo zaupanja do Angležev in Amerikancev. Angleži in Amerikanci so obljubili maršalu Čang-kajšku, da bodo odpravili eksteritorijalne pravice, ki so jih doslej uživali na kitajskih tleh amerikanski in angleški državljani. Te pravice — posedovali so jih kar 16 — so bile v zasmeh kitajski suverenosti in tako je povsem razumljivo, da so Kitajci v Čungkingu zelo nezaupljivi, češ, da bi se utegnila tozadevna pogajanja še nadalje zavleči. Kitajci namreč že zatrjujejo, kakor piše tiencinski list »Ta Kung Pao«, da za odpravo eksteri-torijalnih pravic ni treba nikake prehodne dobe, kakor jo zahtevajo ameriški in angleški zastopniki. * Cripps bo izstopil iz vlade? Kakor poroča londonski list »People«, je razširjena med angleškimi poslanci vest, da bo Stafford Cripps vsled nekih nesporazumov izstopil iz angleške vojne vlade. Domneva se nadalje, da je morda indijsko vprašanje bilo vzrok za nastale težave. So pa tudi taki, ki mislijo, da se tako nasprotujoča temperamenta kot sta Cripps in Churchill ne moreta Znajti pri sodelovanju. Unsere wöchentliche Sprachecke DER GÜTE KNECHT. * Angleži so ustrelili 120 iranskih nacionalistov. V nedeljo je prispela v Ankaro iz Teherana vest, da je angleško vojno sodišče v Širasu obsodilo 120 iranskih nacionalistov na smrt. Obsojenci so bili takoj ustreljeni * 751etnica izuma dinamita. Ravnokar je minulo 75 let, odkar je švedski izumitelj Alfred Nobel izumil dinamit ter z istim zrevolucijoniral razstreljevalno tehniko. Sodobna strelna in razstreljevalna tehnika bi težko shajala brez dinamita. Nobelov izum je dvignil tudi vojno tehniko na današnjo višino, še več je pa koristil rudarski industriji, ki se je s pomočjo tega modernega razstrelilnega eredstva zelo razširila in svojo produkcijo povečala.. * 75 milijonov pezet je dovolila španska vlada za izkoriščanje domačih nahajališč petroleja. Težnja gre za tem, da se v lastni državi najde nadomestilo za gonilna olja, katerih uvoz je radi vojne otežkočen. TO IN ONO o Ameriška filmska produkcija hira. Radi vojne in težav z izvozom filmov je ameriška filmska industrija, ki jo tarejo seveda še druge vojne težave, začela nazadovati. K vsemu temu je pa še prišlo dejstvo, da iščejo razni dosedanji odjemalci ameriških filmov filme, ki bi jim bolj odgovarjali. To je razumljivo, saj se mnogo narodov otresa plutokrat-skih življenjskih načinoV in ker so ame-¡riški, filmi prikrojeni vsi po njihovih metodah in so vse drugo prej, kakor primerni za neplutokratsko usmerjeno prebivalstvo. y dokaz lahko navedemo primer s Turčijo, ki je nedavno protestirala zoper ameriške filme. Svoj protest je utemeljila s tem, da filmi ameriške produkcije kvarijo mladino, ki je glavni obiskovalec kinematografov, življenjske načine in luksus kakor ga vidimo v filmih severnoameriških filmskih izdelkov, ne prikazuje obiskovalcu ničesar drugega, kakor način, kako se po gangsterskih in banditskih metodah pride do takšnega življenja, kar je strup za mladino. o Otok Sercq v Rokavskem zalivu. Kakor znano, ležijo pred francosko obalo v zalivu St. Malo britanski, takozvani Kanalski ali Normanski otoki. Ti* otoki ležijo zapadno od francoske luke Cher-bourg, in so jih nemške čete med svojim zmagovitim prodiranjem v Franciji zasedle. To je bil prvi primer v sedanji svetovni vojni, da se je v nekem kraju na ozemlju Velike Britanije snelo britansko zastavo ter na njeno mesto obesilo zastavo nasprotnika, ki je Veliko Britanijo premagal. Od vseh kanalskih otokov je otok Serdq, o katerem smo nedavno či-tali v poročilu vrhovnega poveljstva nemške oborožene sile, kako je na istem 16 Angležev napadlo neko delovno poveljstvo, sestoječe iz podčastnika in štirih mož, najmanjši. Število prebivalcev znaša 675 oseb. Otok je pet in pol kilometrov dolg ter dva in pol kilometra širok. Razdeljen je v dva dela, ki sta medsebojno zvezana s 100 metrov dolgim in 90 metrov visokim ter samo štiri do pet metrov širokim pasom, preko katerega je speljana cesta. Otok je seveda v nemških rokah, medtem, ko Angleži in Amerikan-ci kot vojaki še nikjer niso stopili na nemška tla. o črnci In Angležinje. Črnci, ki jih je Roosevelt poslal v Anglijo, da bi se bojevali za Angleže, so istim kot topovska Der Gutsbesitzerl) Vormann hatte einen braven^) Knecht. Daß dieser brav war, erfuhr3) Vormann zuerst!) durch eine kleine Begebenheitä), an die sich spätere) viele andere reihten?). Der Knecht hatte nichts davon gewußt, daß ein Auge8) ihn beobachtete»), als er sich brav benahmio). Es war nämlichn) ein heißeri2) Mittagi3), als der Knecht Konrad mit seinen Pferden vom Ackern heimgekommen^) war. Die beiden Pferde wurden abgeschirrt 15) und gefüt-tertiß); denn jeder, der es wissen will, weiß, daß auch ein Tier nicht zur rechten Ruhe kommt, solange es das Geschirrt?) auf dem Leibeis). hat. Vielei9) wollen dies nicht wissen, um sich die Mühe des Ab- und Aufschirrens zu ersparen. Das tat aber Vormanns Konrad nicht und es kann wohl sein, daß ihm selber darum auch das Essen hernach umso besser schmeckte««). Es war ein eigenes Behagenai), mit dem sich Konrad nach dem Mittagessen^) auf einen Stein23) neben der StalicUrs») setz-te25) und mit einem Strohhalm-'«) seinem Pfeifenrohr") Luft machte, während28) er einstweilen den runden29) Pfeifen-kopfso) auf das G«simsesi) des kleinen Staufensterss2) gelegt hatte. Als er jetzt nach defli Pfeifenkopf griff»), rollte.«) dieser unversehrtss) in den Stall. Schon wollte Konrad herabsteigend) und durch die Tür in den Stall gehen, um den Pfeifenkopf zu holen, aber plötzliche) hielt er inne38); er sah39), daß die beiden Pferde sich niedergelegt«) hatten, und er wußte, daß sie sogleich aus der ihnen nötigen«) Ruhe«) aufspringeni3) würden, wenn er in den Stall träte. Er setz-te25) sich daher ruhig«) nieder und hielt«) das Rohr4S) seiner Pfeife rauch-los47) un Munde. Als der Besitzer Vormann, der dies alles aus seinem Fenster beobachtet48) hatte, an Konrad (He Frage*«) richtete.1»«), warum er nicht rauche, sagte dieser: »Ich will die Gäulesi) nicht ufwecken52), will lieber warten, bis es wieder ins Feljl geht«. »Du bist ein braver*) Knecht«, sagte Vormann, und reichte ihm die eigeness) silberbeschlagene54) Pfeife. »Da nimm und behalte sie zum Dank dafür, denn wer die Ruhestunden-M) eines Tieres",«) schont, der ist auch rechtschaffendä -) gegen Menschen«. Ausschneiden und aufheben! ihrana prav dobrodošli. Da bi jih pa smatrali za ljudi, ki se lahko svobodno mešajo med angleško ljudstvo, to pa še dolgo ne. Po časopisnih poročilih, ki prihajajo preko nevtralnih držav, delajo v Angliji mnogo vetra glede dejstva, da se angleška dekleta in žene preveč bavijo s črnci. Razne grožnje, opomini in svarila se objavljajo, kar pa prav malo zaleže. Ljubavnih odnošajev med črnci in Angležinjami je vedno več. Iz povedanega je razvidna nižina morale angleških žena in deklet. Kdor pozna življenje, mu je jasno, da se tam, kjer dekle ali žena nimata volje in želje, navadno ne zgodi nič. Moški sam, pa naj si bo Rooseveltov črni vojak, brez pristanka ženske najbrž tudi ne bo oskrunil časti angleških deklet in žena. Bilo bi bolje, da se Angleži pobrigajo za moralo svojih žena. Tam, kjer je morala ženskega sveta na pri- 1) Posestnik 2) priden 3) izvedel 4) najprej 5) dogodek 6) pozneje ") vrstili 8) oko a) opazoval 10) obnašal li) namreč 12) vroč is) opoldan 14) se vrnil domov is) razkomatati 18) nakrmiti .17) jermenje 18) telo i») nni.¿ 20) teknao 21) zadovoljstvo 22) kosilo 23) kamen 24 ) hlevska vra^ 25) vsedel -«) slamnata bilka 27) cev pipe 28) medtem 29) okroglo 30) glava pipe 31) zidec 32) hlevsko okno 3Ž) segel 33) segel 34) skotalil 35) nepoškodovan 36) stopiti dol 37) nenadoma 38) obstal 39) videl 40) vlegla 41) potreben 42) mir 25) vsedel 44) mirno 45) držal 46) cev 47) brez dima 48) opazoval 49) vprašanje &"i 51) konja 52) zbuditi 2) priden 53) lastno 54) s srebrom okovano 55) počitek 56) žival 57) pošten Izreži in shrani! merni višini, tudi ni strahu, da bi se ženske pokvarile. Poceni ali zastonj je Kakor znano, le tisto blago, ki veliko vredno ni. In tako je tudi z ženskami. o Kakšno plačo ima predsednik Ze 10 Kilometer von Hauptplatz, an der Straße mit Autobusverkehr, wird nach Vereinbarung auf halbe Fechsung mit 1. November vergeben. Adresse in der Verw. 1477-2a r ZU VERKAUFEN Verkaufsanzeigen (Oebrauchtwaren) dürfen nnr mehr mit Preisangabe veröffentlicht werden Düngekalk aller Art waggonweise 3 sofort lieferbar durch die Firma Anton Birgmayer, Marburg (Drau), Tegetthoffstraße 74, Tel. 24-97 1384-3 Abfälle Altpapier, Hadern, SchneL derabschnitte, Textilabfälle, Alteisen. Metall. Glasscherben, Tierhaare und Schafwolle kauft laufend jede Menge Alois Arbeiter, Marburg (Drau), Draugasse 5. 1G0-4 Wildkastanien S^S^t Fernruf 26-23. 1412-4 Tischler Achtung! Brauche für ständige Lieferungen Tische in verschiedenen Größen, Stockerl, Stühle und andere kleine Möbel. Anträge mit entsprechendem Preis an J. Putschko, Setssel- und Kleinmöbelhandlung, Mar-burg/Drau, Triesterstraße 57. 1483-4 Vor Einstellung von Arbeitskräften muB die Zustimmung de< custändlgen Arbeitsamtes eingeholt werden Freiwillige für den Wachdienst in den besetzten Gebieten, auch Pensionisten, Rentner, Jedoch unbescholten nnd einsatzfähig, im Alter von 24 bit 60, zu sofortigen Eintritt gesucht Auskunft bei allen Arbeitsämtern und bei der Werbeleitung fflr die Ostmark: Thiel Rudolf. Werbeleiter, Graz, Sackstraße 27, Tel. 42-42, und Innsbruck, Hotel Mondschein. Mariahilf 6. Anzeigen im „Štajerski Gospodar" vermitteln mit grossem Erfolg! Hemdennäherinnen werden sofort aufgenommen. Wäschefabrik Hido, Lang & Lichtenöcker, Cilli, Unterkötting;__1132-6 Mädchen und Bursche von 14 Jahren aufwärts werden zwecks Ausbildung zum Facharbeiter gesucht. Die Aufnahme erfolgt nach Überprüfung durch das Arbeitsamt. Ebenso werden Frauen und Männer in allen Altersstufen als Arbeiter aufgenommen. Anzufragen bei Anton Pinter Marburg, Reiserstraße 16, oder Zwirnerei Thesen. 1209-6 irXfhin wird sofort gesucht. Anzu-nocnm {ragen bei Frau Lotte Ehrlich, Marburg (Drau), Reitergasse 8. 1413-6 Pferdeknecht verheiratet, Frau als KlerG®K"eCn Hilfe, samt Verpflegung gesucht von Gutsverwaltung Straßenhofen, Platsch 35, Post '»Kunigund. 1452-6 UäiirhPIt oder Frau zur Schweirieb.e-maubiEGii treuungj verheiratet oder ledig* bei Verpflegung gesucht von Gütsverwaltung Straßenhofen, Platsch ,35, Post Kunigund. 1453-6 Küchenmädchen Marbuirg. wird gesucht. Anzufragen: Burgkaffee, 1463-6 Schneiderlehriing (auch aus der Umgebung), wird aufgenommen. Anfr. Herrenschneiderei, Mär-burg, Schillerstraße 10._1461-6 Pprfpkfp Knrhin bei guter Behandlung nmncuun und Bezahlung Vird per sofort aufgenommen. Gut Karolinen-hof, Pettau._1467-6 Meier mit 3—4 Arbeitskräften gesucht für 1. November. Fran-gesch, Tliesen:Marburg. 1466-6 Winzer mit 2—3 Arbeitskräften gesucht für 1. November. Franz Frangesch, Thesen-Marburg/Drau. 1465-6 Erfahrener Schaffer für Landwirtschaft mit 100 Joch gesucht. Anträge unter »Pflichttreu 100« an die Verw. 1462-6 - KÖChin für alles gesucht. Vorzustellen täglich von 9—10 Uhr bei Bader, Schillerstraße 12/11 — Mar-burg/Drau. 1488-6 Verlässiiche fleissige Winzerieute-Ehepaar für kleineren Weingartenbesitz gesucht. Zellnitz — Johannesberg 83. 1479-6 1 Maschinenarbeiter, 1 Faßbinder, 1 Hilfsarbeiter per sofort gesucht. Faßbinderei Sulzer, Kaserngasse Nr. 7. Marburg. _1458-6 Brave verläßliche und selbständige Köchin wird gesucht. Anträge unter »M. L.« an die Verw. 1485-6 Lehrling oder Lehrmädchen mit guter Schulbildung "wird für Gemischtwarenhandlung am Lande aufgenommen. Volle Verpflegung im Hause. Zuschriften: Anton Golenko, Kaisersber'g bei Friedau. 1482-6 wird sofort aufgenommen. Kost und Wohnung im Hause. Auch Lehrlinge mit Vorkenntnissen sollen sich melden. Zuschriften erbeten an Franz Waupotitsch, Bäckerei, Windischfeistritz 160. 1476-6 Bäckerlehrling Herr in leitender Stellung wünscht sehr schönes Zimmer, auch mit 2 Betten, ehestens zu mieten. Anträge erbeten unter »Leitende Stellung« an die Verwaltung. 1471-8 Betriebsleiter Ingenieur zeitweise auf Reisen, sucht nur schönes Zimmer, event. mit Badebenützung. Dringende Angebote unter »Betriebsleiter 007« an die Verwaltung. 1472-8 Kaufmännischer Leiter öfter abwesend; wünscht ein schönes, möbliertes Zimmer in der Stadt oder Villenviertel mit Bad oder zeitweiser Benützung ehemöglichst zu mieten. Angebote unter »Kaufm. Leiter« an die Verwaltung. Herr in gehobener Stellung zeitweise auf Reisen, sucht schön möbliertes Zimmer mit Bad oder Badebenützung in der Stadt oder Villenviertel. Eilanbote erbeten unter »Einkauf 05« an die Verwaltung. 1474-8 Reichsbahner, Untersteirer, 33 Jahre alt, in Obersteiermark in Stellung, wünscht die Bekanntschaft mit Fräulein bis 26 Jahre alt, gutherzig und ruhigen Charakters, sowie netten und liebenswürdigen Äußeren. Köchin oder Schneiderin bevorzugt. Mitgift nicht Bedingung. Nur ernste Anträge mit Bild unter »Treue Liebe« an die Verwaltung. 1480-12 Eisenbahner mittleren Alters, sucht Ehebekanntschaft mit Fräulein oder Witwe. Anträge an die Verw. unter »Bachern«. 1478-12 Die seit beste h e n d e ADRIATISCHE VERSICHERUNGS-GESELLSCHAFT und die INTERNATIONALE UNFALL- UND SCHADENSYERSICHERUNGS-GESELLSCHAFT WIEN die auch in Oberkrain und in der Untersteiermark schon seit vielen Jahrzehnten tätig sind, empfehlen sich für den Abschluß ...... aller Arten der Lebensversicherung und für die nacbgenannten Sachversicherungszweige: Feuer Einbruchdiebstahl Kassenbotenberaubung "Verbundene Hausrat Glas Maschinenbruch Glockenbruch Haftpilicht aller Art Kraftgefahr Einzelunfall Schülerunfall Transport Valoren Reisegepäck Garderobe Hotel-Reiseeffekten Kinderunfall Kollektivunfall Lebenslängliche Eisenbahnunfall Betriebsstillstand Wasserleitungsschäden Zuständige Hauptgeschäftsstellen: Fillaldirektionen: Graz, Bismarckplatz Nr. 3. Filialen: Klagenfurt, Adolf-Hitler-Platz Nr. 13. Hauptagentschaften: Marburg, Sophienplatz Nr. 3, Cilli, Wokaunplatz Nr. 6. Für Oberkrain: Krainburg, Koschatgasse Nr. 21. Vertretungen in allen gröBeren Orten. ' 1470 Neue Vertretungen werden errichtet. Der Chef der Zivilverwaltung in der Untersteiermark Der Beauftragte für Arbeitsfragen Bekanntmachung Die krfegswirtschaftlichen Aufgaben der Untersteiermark gestatten es nicht, die Lösung von Arbeitsverhältnissen im gegenseitigen Einvernehmen ohne Mitwirkung der Arbeitsämter zuzulassen. Sowohl Einstellungen als Lösungen von Arbeitsverhältnissen unterliegen grundsätzlich der vorherigen Zustimmung der für die Arbeitsstätte (im Falle der Lösung von Arbeitsverhältnissen) oder des Betriebes bezw. Haushaltes (im Falle der Einstellung) zuständigen Arbeitsämter. Nach der Zweiten Verordnung über den Arbeitseinsatz in der Untersteiermark vom 12. 2. 1942 (V. 0. u. Abi. Nr. 66, S. 473) sind folgende Ausnahmen gestattet worden: 1. Nach § 2 dieser Verordnung ist eine Zustimmung zur Lösung des Arbeitsverhältnisses nicht erforderlich: a) bei gelegentlichen Dienstleistungen oder Beschäftigungen, die wegen geringfügigen Entgeltes der Sozialversicherung nicht unterliegen, b) wenn der Arbeiter, Angestellte, Lehrling, Volontär oder Praktikant zur Probe oder Aushilfe eingestellt ist und das Arbeits-(Lehr-)verhältnis innerhalb eines Monates gelöst wird. ' ■ 2. Nicht zustimmungspflichtig sind Einstellungen in a) Betriebe der Landwirtschaft, b) Betriebe des Bergbaues, c) Haushaltungen mit Kindern unter 14 Jahren, wenn nicht schon eine Hausgehilfin oder Hausangestellte eingestellt ist und die in Aussicht genommene Arbeitskraft nicht aus der Landwirtschaft stammt. Zuwiderhandlungen gegen diese Arbeitsplatzwechselbestimmungen, deren Einzelheiten in den §§ 1—7 der Zweiten Verordnung über den Arbeitseinsatz in der Untersteierraark enthalten sind, werdet nach Nr. 9 der Verordnung vom 14. 4. 1941 bestraft. 1468 Marburg/Drau, den 16. Oktober 1942. Dr. Henning er. lunger Mann mit Mitgift wünscht Ehebekanntschaft eines Bauernmädels mit eigenem Besitz. Zuschriften unter »Glückliche Zukunft« an die Verw, 1415-12 Reichsbahner, alt, wünscht sofortige Ehebekanntschaft eines hübschen Fräuleins mit reiner Ver-^ gangenheit, 22—28 Jahre alt. Nur ernste Anträge mit Bild unter »Schönes gemeinsames Leben« an die Verw. 1481-12 FUNDE — VERLUSTE 15 Bernhardiner bört auf den Namen »Frühauf«, verlaufen. Otto Berlinger, Gasthaus und Fleisch-liauerei, Martin bei Wurmberg. 1464-13 Dackel schwarz, mit braunen Ab-zeichen, Samstags abends in Cilli entlaufen. Abzugeben gegen gute Belohnung bei Warsberg, Cilli, Grai-Hermann-Gasse 9, 1469-13 Goldene Armbanduhr verloren von Greis bis Sachsenfeld. Abz. gegen Belohnung Pickl, Greis. 1489-13 VERSCHIEDENES 14 Tages-Preise für jede Menge Altmaschinen, Eisen, Metalle, Abfälle aller Art. übernehme Abwracksbetriebe. — Lagernd große Auswahl Autoteile, Maschinenteile und Nutzeisen. Max Weiß — Nagystraße 14, Tel. 21-30. Vormals Gu-stintschitsch. 1375-14= Buta-IUdUsfäde Marburg, Burgplatt 1 CAROLA HÖHN, HERBERT HÜBNER in den spannungsvollen Lebensweg einer Tanztruppe durch die Welt: klit tanzen. AUHXüeM Für Jugendliche nicht zugelassen! 1484-1 ------------------- Zahnpilegß-RßZßpt Im Kriege Wer sVollkornbrot, Früchte und vorwiegend ungekochte pflanzliche Kost gründlich kaut, wer bei gelegentlichem Mangel an Zahnpaste, wie Chlorodont, behelfsmäßig die Zähne — morgens und vor allem abends — mit Zahnbürste, Zahnstocher und lauwarmem. Wasser reinigt, und wer mindestens einmal jährlich eine Zahnuntersuchung durch den Zahnarzt oder Dentisten vornehmen läßt, tut alles, was er im Kriege für die Erhaltung der Zahngesundheit und damit der Allgemeingesundheit tun kann. Verlangen Sie kostenlos die Aufklärungsschrift »Gesundheit ist kein Zufall» von der »Chloro-dont-Fabrik, Dresden N 6. 1475 Prntbpcanjeder Art — Leder — Leicht rruuicociimeta]| _ Ho]z __ ortilopä dische Apparate, Leibbinden, Gummi. Strümpfe, Bruchbänder erzeugt und liefert das führende Fachgeschäft F. Egge Bandagen und Orthopädie, Lieferant samt licher Krankenanstalten u. Sozialinstitute. Marburg/Drau, Mellingerstraße 3, Cilli, Marktplatz 13. 762-14 Besteingeführte alte Großhandelsgesellschaft bietet an: Knochenleim, Hautleim, Leder|eim. Kunstdum^^ Produkte. 1443 »OMNIA« Leim- und Chemikalien- Handelsgesellschaft m. b. H. WIEN C, ESSLINGGASSE 13 Landes-Hvpothekenanstalt für Steiermark i GRAZ, Radetzkystrasse Nr. 15 Kommunaldarlehen Hypotheken auf Grundbesitz in Stadt und Land CILLI, Postfach Siedl ungsdarlehen Haltung des Reichsgaues für sämtliche Verbindlichkeiten der Anstalt