Edini sloYeitski dnevnik
f Zedinjenih državah« m ■ m
Vetja za vse leto. .. $3.00 Ima 10.009naročnikov:-
GLAS NARODA
1*1» e only Slovenian da% < in the United S&šec >
m
m
ii/i
E30
i
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Isoued every day gxcepft Sunday and Holidays s
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
Nd. 6. — ŠTEV. 6.
NEW YORK, FRIDAY, JANUARY 8, 1915. — PETEK, 8. JANUARJA, 1915.
VOLUME XXin. — LETNIK XXIII
O BO NAJBRŽ POSEGLA RUMUNSKA
NEMŠKA OFENZIVA NA ZAPADNEM R
v v
Ostri naskoki pri Lassigny ob reki Oise, v Argonih in pri Verdunu. - Nemci so zavrnili francoske naskoke v iztočnih Argonih. -- Nemci dementirajo vest, da je bil aretiran belgijski kardinal Mercier. -- Vsled neugodnega vremena so ustavljene vse nemške operacije na Poljskem. -- Turške čete se nahajajo na perzijskem ozemlju, a dotično turško poročilo rb vsebuje nobene vesti glede poraza v Kavkazu. - V Franciji se je prepovedalo zavživanje absinta. - Nemčija želi dobiti mornariško postojanko v Severnem morju.
Rumunska bo posegla v vojno.
London, Anglija, 7. januarja. — Posebni poročevalec 'Morning Post" v Parizu je izjavil, da je sklenila Rumunska stopiti na stran zaveznikov. Dotično poročilo je poslal neki dr. Diamandi ter se glasi v njem, da je sklenil rumunski narod aktivno vdeležiti se vojne proti Nemčiji in Avstro-Ogrski.
Ruska zima.
Berlin, Nemčija, 7. januarja. — Veliki nemški generalni štab je danes izjavil: Na vzhodnem bojišču se ni ničesar posebnega pripetilo. Nase vojne operacije zelo »vira slabo vreme. Ceste so tako zasnežene, da težkih topov sploh ni mogoče prevažati.
Nemzko poročilo.
Berlin. N emčija, 7. januarja.— Iz poročila nemškega velikega generalnega štaba je razvidno, da je prodiral centrum avstrijske in nemško armade po zavzetju rne-hta Holimova še bolj proti zapadu in dovpel do reke Suhe. Kakor kaže, bodo Nemci vseeno oblegali Varšavo, čeravno se je zadnji čas razširila govorica, da se za to trdnjavo sploh ne bodo več menili. Severno in južno od reke Visle se vrne težki artilerijski boji, ki pa dosedaj še niso bili odločilni.
Dopisnik nekega dunajskega časopisa naznanja, da je začelo Rusom primanjkovati munieije. H«je streljajo le takrat, če so prepričani, da bodo zadeli.
Rusko poročilo.
Petrograd, Rusija, 7. januarja. Poročilo, ki ga je izdal danes zvečer ruski generalni štah, se glasi: Včeraj je na levem bregu Visle * se mirovalo. Posamezni spopadi
se vršili na bojni črti Sohačev-Holimov.
Blizu Sohačeva s*' je (»osrečilo Nemcem z naskokom zavzeti del naših strelnih jarkov, naslednji dan s<> jih pa pregnali kozaki. Pri tej priliki nkiio zaplenili več strojnih pušk in vjeli precejšnje število Nemcev.
Rusi pognani nazaj.
Dunaj, Avstrija, 7. januarja. — Vsa prizadevanja Rusov, da bi znova prodrli do Bohnije in No-vef» Saudeca, so ostala dosedaj ( brezuspešna. Avstrijske čete «toje' v ofenzivi in potiskajo sovražnika nazaj. Tla so tako omehčana, da je transport težkih topov nemogoč.
Avstrija bo poslala v Srbijo Nemce!
Rimt Italija, 7. januarja. — Da-««■8 je dospelo s Tirolskega več potnikov, ki so pripovedovali, da je odpotovalo v Sarajevo 60,000 nemških vojakov. Poskušali bodo vdreti preko meje in si osvojiti ono ozemlje, katerega so Avstrij-I ei izgubili. Dosedaj še ni znano, če so dospeli nemški vojaki z vzhodnega ali zapadnega bojišča.
Turška armada popolnoma
uničena.
Petrograd. Rusija, 7. januarja. Tukajšnje časopisje pravi, da je zmaga nad Turtti največji triumf ruske armade. Vsa turška inva-zijska armada, sesrtoječa iz treh armadnih zborov, je popolnoma uničena. Včeraj je ruska kavale-rija dohitela umikajoči se deseti turški ar mad ni »bor in z vso silo navalila nanj, Kar ue padlo pod sabljami kozakov, se je udalo. V Kam je doepelo že 6000 turških jetnikov. Med jetniki se nahajajo vsi iiani turškega generalne
ga štaba in 2000 drugih častnikov. Turki pripisujejo vso krivdo vrhovnemu 'poveljniku.
Boji v Perziji.
Berlin, Nemčija, 7. januarja. — Zadnje dni so imele turške čete ob perzijski meji precej uspehov. Tozadevno poročilo, ki je bilo izdano v Carigradu, se glasi: Naše vojaštvo je prodrlo do Sa-moja in Badširga ter zavzelo pri Krmiji neko važno rusko strate-gično postojanko. Pri Miandogbu je 4000 Perzijcev popolnoma uničilo neko rusko kolono.
Rusi razdejali italijansko ladij o.
Berlin, Nemčija, 7. januarja. — Neka druga brzojavka iz Carigrada naznanja, da je bila pomorska bitka, ki se je vršila med dvema turškima in sedemnajstimi ruskimi bojnimi ladijami, neodločil-na. Rusi so obstreljevali tudi neko italijansko trgovsko ladijo, ki se je kmalu zatem potopila.
Indijci protestirajo.
Berlin, Nemčija, 7. januarja. —
V	Beirutu izhajajoči arabski časopis "El Ilai Osmani" naznanja, da so sklenili mohamedanski duhovni v Indiji svečano protestirati proti angleški vladi, ker je poslala Indijce na zajjadno bojišče.
Revolucija v Carigradu.
London, Anglija, 7. januarja. -Danes so sporočili iz Aten in iz Odese, da je izbruhnila v Carigradu revolucija. Ljudstvo je prepričano, da je vlada zakrivila poraz v Kavkazu. Ljudje so se začeli oboroževati in demonstrirati po mestu. Kalkorhitro bodo odstavili sultana in njegove svetovalce, bodo sklenili z Rusiji, Francijo in Anglijo mir.
V	ruskem vjetništvu.
Petrograd, Rusija, 7. januarja.
V	ruskem vjetništvu se sedaj nahajata Franc Lehar in Leo Fall, komponista znanega valčka "Vesela vdova*'. Vjeli so ju v Galiciji, kjer sta služila kot rezervna častnika v avstrijski armadi.
Nemški častniki zapustili Carigrad.
London, Anglija, 7. januarja. — Po strahovitem porazu v Kavkazu so zbežali vsi nemški častniki, ki so se nahajali v Carigradu, v Malo Azijo. Ogorčenost ljudi je dospela do vrhunca.	j
Grška se bo skorajgotovo pridružila zaveznikom in udarila na Turčijo.
Napetost med Avstrijo in Italije«
London, Anglija. 7. januarja. — Iz Milana naznanjajo, da je poslala Italija Avstriji noto, ki ima smisel ultimata. To se je baje za-raditega zgodilo, ker so Avstrijci aretirali v Belgradu štiri Italijane. Dosedaj ni še nikomur znano, kaj se je zgodilo s temi jetniki.	*
V	notranjost dežde.
Berlin, Nemčija, 7. januarja. —
Nekemu francoskemu časopisu je sporočil njegov earigrajski dopisnik. da so poslali Turki v notranjost dežele 35,000 vjetih Rusov.
Boji pri Arras.
Berlin, Nemčija. 7. januarja. —
V	danes popoldne izdanem ofiei-jelnem poročilu se glasi: "Naza-padnem vojnem pozorišču obstreljujejo Angleži in Francozi francoske in belgijske vasi. ki se nahajajo za našo fronto.
Pri Arras se še ve duo vrše ostri boji za posest zakopov, katere smo v torek vzeli z naskokom.
V	zapadueui delu Argonov smo zopet napredovali. Francoske naskoke, katere se je vprizorilo v iztočnem delu xVrgonov, nedaleč od Courte Chaussee, se je na celi črti odbilo z velikimi izgubami za Francoze. Naše izgube pa so bile primeroma majhne.
Zapadno' od Sennheim so včeraj ponoči Francozi skušali zasesti višino, imenovano grič 425. Njih naskok se je izjalovil in višine so ostale v naših rokah. Francosko situacijsko poročilo.
Pariz, Francija, 7. januarja. —
V	današnjem poročilu francoskega vojnega ministrstva se govori o zavzetju euega dela nemških zakopov v Woevre-distriktu, seve-rozapadno od Flirey. To je važno raditega, ker se da iz tega sklepati da prodirajo Francozi proti postojanki Nemcev na desnem bregu reke <Maas, pri St. Mihiel.
V	Flandriji in Franciji se omejujejo boji v glavnem na artilerijske dvoboje. Nemške letalce, ki so prihajali v smeri proti Dunkirk, so francoske baterije baje pognale v beg.
Glasom istega poročila so obstreljevali Nemci belgijski most južno od DLxinude.
Pri Steinbaeh v gorenji Alzaei-ji in na sosednih višinah so vzdržali Francozi vse pozicije, katere so zavzeli v zadnjih dnevih, vendar se pa izjavlja, da neprestano deževje neizmerno otežkoča vse vojaške operacije.
Francozi so nadalje baje napredovali v smeri proti Altkirch in sicer s tem. da so zasedli gozdove štiri kilometre zapadno od mesteca.
Nemci naskakujejo na različnih točkah.
Pariz, Francija, 7. januarja. —
V	oficijelnein večernem poročilu se glasi:
" Poroča se o ostrih francoskih naskokih v bližini Lassigny ob re-' ki Oise; nadalje na križišču ceste z Four de Paris v Varennes in Haute rhevauches. Istotako se vrše naskoki v okolici Verduna in na gorskih višinah pri Steinbaeh.
Vse dosedanje naskoke se je odbilo."
Zeppelini baje ogrožajo Anglijo.
London, Anglija, 7. januarja. — Neka brzojavka na "Times" poroča, da se je včeraj zjutraj zapazilo na obali med Calais in Gra-velines tri nemške Zeppeline. Pluli so v smeri proti Dunkirk. Nadalje se glasi v poročilu da so bili nemški avijatiki, ki so se prikazali nad Dunkirk ne da bi metali bombe, najbrž poizvedovalei Zeppelinov, ki naj bi slednjim pomagali pri povratnem potovanju ali v drugih slučajih. -
Glasom nekega poročila na 'Daily Mail" se je videlo nemške Zeppeline zadnjikrat v smeri proti Angliji. Drugače pa niso došla glede njih nikaka poročila.
Kardinal Mercier ni bil aretiran?
Haag, Holandsko. 7. januarja. Nemške vojaške oblasti v Belgiji so označile kot popolnoma napačno danes zjutraj v amsterdamskih listih objavljeno vest, da je bil aretiran nadškof v Mechlin, kardinal Mercier. Istotako se demontira vest, da je bilo aretiranih veliko število duhovnikov.
Kot že poroeano, je bil Mercier aretiran, ker je baje v svojem pastirskem listu pozval Belgijce, naj ne priznajo nemških oblasti v Bel-
Za nemško morhariško postajo v Severnem morju.
Kodanj, Dansko, 7. januarja. — Generalni ravnatelj Hamburg-Amerika črte, Albert Ballin, je izjavil, da je po njegovem mnenju vojna dokazala, da ni Helgoland nobena zaželjiva operacijska baza za nemško mornarico. To pa vsled tega. ker je Anglija ustavila vso nemško prekrnorsko trgovino.
Ballin je nadalje izjavil, da je trajen mir nemogoč, dokler ne dobi Nemčija mornariške postojanke ob Severnem morju, ki ji bo dajala iste ugodnosti kot jih ima sedaj Anglija.
Prepoved absinta v Franciji.
Pariz, Francija. 7. januarja. — Predsednik Poineare je podpisal danes dekret s katerim se prepoveduje prodajo ali trgovino z ab-sintom in sličnimi likerji. To bo baje trajna odredba ter se jo bo v kratkem predložilo zbornicama v odobren je.
Sestanek dveh kraljev.
Amsterdam, Hojand&ka, 7. jan. Poročevalec "Koelnisehe Volks-zeitung" v Bukarešti pravi, »lase bosta sestala rumunski in bulgar-ski kralj na rumunskem ozemlju.
V	spremstvu kraljev se bosta nahajala ministrska predsednika o-beh držav.
Japonska hoče zastopnika pri Vatikanu.
Kodanj, Dansko, 7. januarja. — Poročila iz Berlina pravijo, da hoče imenovati Japonska svojega lastnega poslanika v Vatikanu.
v
Nemški uradniki in potni listi.
Washington, D. C., 7. jan. —■ Nemški poslanik je objavil izjavo glede dozdevne zlorabe ameriških potnih listov od strani nemških rezervistov. V izjavi se glasi, da je kršila Anglija določbe haa-ške konvencije in mednarodnega prava, ko je vzela na visokem morju z ladij neoborožene nemške rezerviste. Mogoče je, da se je večje število Nemcev poslužilo napačnih potnih listov, da se morejo vrniti v domovino ter služiti njeni stvari. Na noben način pa niso imeli s tem kakega o-pravka nemški uradniki, ki se nahajajo v Združenih državah.
Pomoč za nemške vojne jetnike v Sibiriji.
Washington, D. C., 7. jan. —
V	soboto se bo poslalo iz San Francisca naravnost v Vladivostok živila, obleko in zdravila v vrednosti $6000. Predmete se bo razdelilo med nemške vojne jetnike v Sibiriji ter bodo preskrbeli to delo ameriški misijonarji.
Postojanka nemške kri žarke 'Karlsruhe'* na Haiti?
Washington, D. C.. 7. jan. — Danes se ni moglo tukaj natančna ugotoviti resničnosti vesti, da uporablja nemška bojna ladija "Karlsruhe" zaliv St. Nicholas na Haiti kot bazo svojih operacij ter da dobiva na tem mestu svoje provizije. St. Nicholas leži na zapadnem delu otoka, ki je odrezan od brzojavne zveze.
Dva pamika razdejana vsled min.
Scarborough, Anglija. 7. jan. Angleški parnik "Alfreida" je zadel v bližini Scarborough ua
mino ter se potopil. Od posadke se je rešilo devet mož, dočim se pogreša kapitan in ostalih dvanajst mož.
Kodanj, Dansko, 7. januarja. Danski parnik "Shingolf" je zadel danes v Severnem morju na j mino ter se potopi' Življenje je izgubilo sedemnajst mož.
Piloti se boj© morskih min.
Esbjerg, Danska, 7. jan. Ameriški parnik "Carolyn77 z bombažem na krovu, ki se nahaja na poti iz Bostona v Bremen, leži tukaj ter ne more naprej, ker si je ne upa povesti noben pilot skozi polje rnin. Kap'itan Mitchell namerava voziti skozi Lister-kanal ter najti spotoma kakega pilota, ki ga bo povedel v Bremen.
Proti angleškemu mornariškemu ministru.
London, Anglija, 7. januarja. —
V	gosposki zbornici je rekel lord Sel bourne, da zaupa opozicija v admiraliteto ter v mornarico, da se pa čudi, kako more trpeti vlada privatni besedni hoj proti Nemčiji, katerega vodi prvi lord admiral itete. Winston Spencer Churchill. "To je vsega obžalovanja vredno", je rekel lord Sel-bourne.
Podmorski čolni ogrožajo moč Anglije.
London, Anglija, 7. januarja. —
V	gosposki zbornici je objavil danes marki of Crews, govornik vlade, da je bila bojna ladija "Formidable" potopljena vsled torpeda, izstreljenega, iz nemškega podmorskega čolna.
Zastopnik vlade je izjavil, da se je premoč Anglije na morju u-stanovilo hitro in z malimi stroški, da pa je vsled uvedbe podmorskih čolnov postala tesna blokada nemogoča. Tudi večji skupini podmorskih čolnov ni mogoče nastopiti proti temu delovanju sovražnih podmorskih čolnov.
Čudno nazar&nje.
Washington, D. C.. 7. jan. — Tajnik Brvan je informiral danes nemškega poslanika Berns-torffa, da Združene države ne morejo uvesti oficijelne preiskave glede obdolžbe, da se, je izvažalo iz te dežele Dum-Dum pa-trone in sicer za to ne. da se varuje najstrožjo nevtralnost. — Bryan pa je poslaniku nadalje sporočil, da bo predsednik skušal preprečiti trgovino s prepovedanim vojnim materijalom, kakor hitro se doprinese tehtne in neovrgljive dokaze. Pri tem pa ne smejo biti involvirana postavna ali mednarodno-pravna vprašanja.
Položaj v Mehiki.	K nesreči v newyorski podzemski
Washington, D. C.T 7. jan. — Louis Canova, specialni agent ameriškega državnega depart-
menta v Mehiki, je sporočil, da se bo v kratkem vrnil v Združene države, in državnemu tajniku pojasnil sedanji položaj v Mehiki. Konzul Silliman je brzojavil. da bo najelo Gutierrezovo ministrstvo $150,000.000 posojila.
Brzojavke Carranzove agenture.
Washington, D. C., 7. jan. — Tukajšnja Carranzova agentura je dobila zadnje dni iz Mehike več brzojavk, ki se v prvi vrsti tičejo Ville in Oarranze. Med drugimi so tudi sledeče:
V Saltillo smo pustili malo <li-vizijo. katere naloga je napraviti red v mestu in po okolici. Sovražnik skorajgoto ne bo več poskušal napasti Saltilla.
Nadalje se poroča, da je naša armada pri reki Balzas popolnoma pobila sovražnika pod vodstvom generalov Saldaga in Ca-stilla. Veliko jih je utonilo, ko so hoteli preplavati reko.
Položaj v Tehuantepecu je dosedaj še neizpremenjen.
General Hill, poveljnik Carran-zovih čet pri Naeo, je moral odpotovati v Vera Cruz. Tam bo predložil Carranzi natančno poročilo o situaciji v Naco.
železnici.
V	poročilu požarnega komisarja Adainsona glede nesreče v podzemski železnici s«- nahaiaje težke obdolžbe proti uradni koti te železnice. Le srečnemu sluea ju je zahvaliti da ni izgubilo ve liko število ljudi življenje in k-misar se v prvi vrsti pritožuje raditega, ker se je prepozno obvestilo požarno hrambo.
V	utemeljevanju obdolžbe pravi Adamsoji. da je bilo opaziti znake nerednosti v kablu podzemske železnice eno uro preje kot. se je obvestilo požarno'hrambo.
Da se pa prepreči nadaljne slje-ne nesreče v podzemski železni-ci, je pred vsem potrebno odstraniti lesene vozove. Nadalje je treba zgraditi v gotovih presledkih izhode za slučaj požara ter ustanoviti privatni alarmni sistem, ki naj bi bil v direktni zvezi z glavnim stanom požarne hrambe.
Župan Mitehel je ukazal Adam« sonu. naj uvede .preiskavo de nezgode ter naj »sod. luj ■ s-p-Ko.-metno komisijo.
Prva preiskava glede vzrokov nesreče se je pričela včeraj popoldne pred javno prometno komisijo. Kot glavna priča je bil zaslišan Frank Hedlev. generalni manager te železnice.
STENSKI KOLEDAR
tmo pričeli te dni razpošiljati cenjenim naročnikom in ga v nekaj dneh v* dobe.
Ppravniilvo "CHa
■ V'-
Villovi vojaki premagani.	„
Laredo, Tex.. 7. jan. — Pri :Dcz -7e u?1Cl1	nridelek to-
Viktoriji v državi Tamaulipas, je Carranzov general Caballero
Dospela je
VELIKA PRATIKA
ca leto laifi.
V tej Pratiki so tiskani tudi: Zakoniti prazniki v Zdr. državah.
—	Spomenski dnevi. — Poštne pristojbine. — Volilna pravica.
—	Kako pridobiti homestead. — O potnih listih. — Predsedniki Zdr. držav. — Kako so nastala imena severo-ameriških držav. — Naselniške določbe. — Dan dela
—	Labor Day.
Pratika velja s poStnino tied 12 centov.
Bazprodajalei jo dobe 100 komadov za |8.

popolnoma potolkel del Vil love armade. Natančno število padlih, ranjenih in ujetih še ni znano. Bitka je trajala osem ur, nakar so začeli Villovi ljudje bežati.
Villa in Scott.
El Paso, Tex.. 7. jan. — Pozno zvečer bo dospel na mejo general Villa, kjer se bo posvetoval z generalom Seottom. šefom ameriškega generalnega štaba.
Mornarica ostane nevtralna.
Washington, D. C.. 7. jan. — Del mehiške mornarice bo ostal nevtralen. Ladije so se umakiiUe zaliv Yukatan, odkoder se bo zamoglo videti bitko. Iz brzojavk ki jih je dobil pozno zvečer državni department, je razvidno, da se bo Carranza skorajgotovo preselil i z Vera Cruza v Progre-so. Odpeljal se bo z neko bojno ladijo. ki je že z vsem potrebnim preskrbljena.
Štirikratni umor.
Montreal, Canada. 7. jan. — Ko je danes zjutraj vdrla policija v hišo Roberta Van Locv-ja. je našla na postelji njegovo ženo umorjeno. Umorjeni so bili tudi njeni trije otroei. ki s.o ležali poleg nje. Najmlajši otrok je star osemnajst mesecev, najstarejši pa devet let. Robert Van Tjocy je rodom Belgijce. Pred par dnev; se je podal v svojo domovino z namenom, da vstopi v francosko armado. Policija nima dosedaj o morilcu še nikakega sledu, sumi pa, da ima ta štirikratni u-mor na vesti kak Nemec.
baka na Cubi.
Havana, Cuba, 7. januarja. —■ Veliki, povsem nepričakovani nalivi tekom zadnjega tedna so dokončali uničenje tobačnega pridelka v ckoro vseh delili otoka. Zelo je tudi trpel sladkorni trs, ki je tako nasičen z vodo, da ima le polovico normalne vsebine .saharina.
Draginja.
Chicago, III.. 7. jan. — V teku treh tednov se je podražil sod pšenične moke za pol oziroma za en dolar. Sod, je stal prej $6.50. stane sedaj $7.."H). peki so sklenili prodajati zanaprej hlebec kruha po šest centov.
Denarje v staro domovino.
«—e—»
Promet s Avstrijo se je tolike (boljšal, da zopet pošiljamo de« oar t staro domovino. V slučaj«, ia bi se razmere pozneje na kak aačin predrngačile, in bi se dena* ne mogel izplačati določenim ose« bam, bodemo istega vrnili pošilja* teljem.
V sedanjem poloiaju pa nI ml sliti, da bi denar dospel v roke na« ilovljenca tako hitro, kakor pr* 1® v normalnem času, ker vsakdo re, da sedaj potrebujejo pisma v Evropo, ali iz Evrope sem 33 de 26 dni in v približno tem času bo« i*	v stari domovini tuiH
izplačan.
G • a
Naznanilo glede knjig.
Vsled vojne zelo trpi pomorska vožnja za tovor in za to ne vemo kedaj dospejo sem "Mohorjeve knjige".
Kakor hitro bodemo obveSČe-lii, da se nahajajo na kakem parafira, bodemo to naznanili Zato zasedaj ilkomur ne moremo ustreči i temi knjigami
Hov. FnbL Oa
GLAS NARODA"
I	(Slovenk Daily.)
Owned and published by the Slovenic Publishing Co.
(a corporation.) FRANK SAKSER, President. w LOUIS EENEDIK, Treasurer.
Plač« of Business of the corporation and
addresses of above officers : HZ Cortlandt Street, Borough of Manhattan. New York City, N. Y.
celo leto to) ja list za Ameriko in
Canado........................$3.00
1.60 4.00
2.00 4.50
2.55 1.70
• let
ulleta ........
leto za mesto New York.....
4 pol li ta ta mesto New York
" Evropo za v»e ieto........
" pol leta..........
" "četrtlet*.........
"GLAS NARODA" izhaja vsak dan »tvzem6i nedelj in praznikov.
"GLAS NARODA"
("Voice of the People") Usued every day except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00.
AdvertUcment on ■srenncnt.
Dopiai brez podpisa in osobnosti se ne
priobčujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po —
Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tudi prejiv^je bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
soja jetnižko kazen, ali kot sredstvo za izboljšanje ali edinole kot kazen. Vsi pa morajo soglašati v
tem, da so jetnišniee potrebne za varstvo družbe.
Da se večina bivših kaznjencev po prestani kazni zopet vrne v ječo, je le dokaz, da ni nekaj prav in da je treba najti sredstvo, da se temu odpomore.
Dopisi.
Dopisom in po&iljatvam naredite ta naslov: "GLAS NARODA**
82 Cortlandt Si, New York City.
Telefon 4687 Cortlandt.

Nezgoda v podzemski železnici.
Interborough sistem podzemskih železnic v Mew Yorku ni poznal do pred kratkim časom s-ko-ro niknkili nezgod, vsaj večjega obsoga ne. V zadnjih mesecih pa je postalo precej drugače. Požari v po<fc'.emski železnici so prišli skoro na dnevni red.
Danes je seveda še nemogoče reci, ali 1)1 se moglo predvčerajšnjo katastrofo, ki j«' bila najhujša med vsemi, preprečiti ali ne jn če ni nezgode morda kriva hudodelska znnikrnost od strani u-prave. 1'pati je, da ne bo že uvedena preiskava iztekla v pesek, kot se j" zgodilo z vsemi prejšnjimi. katero je bil uvedel sedanji govrrner Whitman. Iz pomnožit-a«' 14 11 ne/.god pa se da sklei>ati, da je podlaga vsem gotov vzrok, k.iti r»*ga je najbrže treba iskati v |>i « na|M)lnjeuju vlakov, ki na-ra.sc a oil dne <Io dne in prav posebno v takozvanih "rush''-urah.
V resnici je komaj najti kak ekspn sni vlak. ki bi ne bil že od brook I v'nskega mosta prenapolnjen in potnik, ki stopi v vlak na ]4. cesti, niti v sanjah ne misli na to, <la bi dobil sedež, do katerega jr opravičen. Edino sredstvo, ponuiožitev vlakov, pa je glasom izjave vodstva podzemske železnice nemogoče in to iz tehničnih vzrokov. S tem izgovorom se je <1 i j« j še vedno zadovoljila ta-mozna Public Service Commission. Ako bi se Citizens Union ali kaki slični organizaciji posrečilo potom nepristranske preiskave pojasniti to točko, potem bi se \<-lik<» pridobilo za varnost potnikov v podzemski železnici.
Poleg nezgode so bile še druge okolišr-iiie, ki naravnost izzivajo kritiko. Prodajalo se je listke še t r i deset minut i>otem, ko je bila blokada gotova stvar. Nadalje je manjkalo prevaževalnih sredstev za potnike, zajete v tunelu počitniške železnice. Z eno besedo: uprava pinLzemske železnice je 1 m)kazal a, da je popolnoma nepripravljena za slične slučaje.
ti o« poda nima vspričo skrbi za kolikor mogoče visoke dividende nobenega ča.sa. da bi se pobrigala za varnost potnikov.
Reforma jetnišnic.
S svojim nagovorom pred člani "City Clubs" glede moderne jet niške vede je hotel Thomas Mott Osborne, ravnatelj jetnišniee v Sing Siirgu, ml valit i od sebe očitanje, da «o njegove reforme jetnišnie nepraktične in da je on sam sanjač. Listi, ki se pečajo z njogovimi reformnimi stremljenji, niso glasovi izjave govornika za deli njegovih ciljev. Dajstvo, da s«dita polni dve tretini vseh jetnikov v *Sing Singu že drugič ali tri*tie. dopušča le en sklep in ta . da so jetnišniee popolnoma iz-»i nameri. Pri tem je stališča se pre-
Pogum,
Waukegan, 111. — "Vremena Kranjcem bodo se zjasnila, milejše zvezde bodo jim sijale!" Odkrito bodi povedano, da sem nad temi vertzi že popolnoma obupal v sedanjem evropskem klanju. Tisti bič poljubujejo Slovenci danes, ki je tepel naše dede, naše očete, in katerega občutimo tudi mi, ki se pehamo v tujini za koščkom kruha. Ponosen sem pa, da so med nami tudi zavedni možje, ki se ne plazijo po kolenih pred gnilo Avstrijo, ki je že storila toliko gorja. Kdor je le količkaj čital zgodovino, kako je bil naš narod teptan, in kdor zasleduje zadnje dogodke na Slovenskem, nikakor ne more simpatizi-rati z Avstrijo. Dobe se sicer tudi v nasi naselbini rojaki, ki so pri čaši pive največji pat riot je, naj-rajše bi kar na mestu umrli za Avstrijo, če ga pa kdo s šivanko zbode, pa že zavpije, kakor da bi mu ruski šrapnel tzxl rob i 1 nogo. Kako je v Avstriji? Ko sem imel največ apetita, sem stradal kruha. Sedaj je kruh, ali tisti apetit je šel k vragom. Vidite, to je življenje. Tam si nisem mogel toliko zaslužiti, da bi bil pošteno živel. Zakaj bi bil hvaležen Avstriji? Moj oče se je tepel na Laškem za domovino leta 1866. toda njegovi otroci jo nimamo, mati je pa vzgojila pet sinov, od katerih se trije bore proti Rusom. Nikdo nas ni preje poznal, stradali smo na svoji lastni grudi, dokler si nismo sami pomagali ter da smo postali dovolj trdni služiti si kruh zase in za sta riše. Kot ameriškemu državljanu mi je vseeno, če zmaga v Evropi ta ali oni, srce se mi pa trga ob spominu, ko vidim v duhu tolkko krepkih slovenskih mož in fantov ležati ranjenih ali mrtvih na bojišču. Slovenski krnet, katerega je avstrijska diplomacija izžemala do mozga, se tolče sedaj za tiste lenuhe, ki se v času najhujših bitk pri polnih steklenicah šampanjca valjajo po Dunaju. In dobe se še ljudje, ki vpijejo: "Živio Avstrija!" "Ne doli, ampak gori z orožjem!" "Kdor je zoper Avstrijo, je zoper mene!" it-d. Taki ljudje po mojem mnenju ne spadajo drugam kakor v blaznico. — Delavec.
Sweetwater, Wyo. — Tukaj vain pošiljam par vrstic z željo, da jih priobčite v vašem listu. Ker imam dovolj prostega časa, da grem lahko od "Sladke vode" do Clevelanda na izpreho«l in zopet nazaj, gotovo ne zamudim ničesar, čc svojim prijateljem in
znancem malo bolj obširno sporočim, kako se mi godi. Včasih grem s svojimi tovariši na božjo pot k
sv. Xinnrodu. Tam streljamo nedolžne izajčke, ki nam niso še nikdar ničesar hudega prizadeli. Pri takih prilikah se večkrat prigodi, da z občudovanja vredno preciznostjo zavrtam marsikatero luknjo v zrak. zajček se pa prav potuhnjeno skrije za skalco. Neki dan smo napravili pristen kozaški poho<l in smo hodili več kot petdeset milj. Zvečer smo se vsi utrujeni vrnili z bogatim plenom — dvema zajcema. Da nimain nobenega teh dveh na svoji vesti, je že samoposebi umevno. Stanujem v hotelu sedme vrste. Ker nima slučajno nobenega imena, smo mu nadeli ime "Hotel Slon". To mesto je tako veliko, da ne more nikdo priti do nas. Posrečilo bi se mu mogoče šele v tem slučaju, če bi imel tako velik zemljevid kot ga imajo Nemci, ki že sedaj delijo Avstrijo in Ogrsko. Vsako drugo soboto imamo praznik. Pa nikar ne mislite, da smo postali Izraelci in da praznujemo soboto, ne, ta dan namreč premogarska družba plača, kar smo zaslužili. Ta plača se lahko primerja z ministrskimi dijetami, samo škoda, da smo mi ministri 77. činovnega razreda. Vsako drugo soboto se toraj vrše velike slavnosti, nastopajo slavnostni govorniki, mi pa pojemo mile slovenske pesmi. Pri takih prilikah se tudi pogovarjamo o evropski vojni, nje vzrokih in nje posledicah. Ali ni to lepo življenje? Pozdrav! — J. Š.
LISTNICA UREDNI&TVA.
P. P., Davis, W. Va. — Pišite s črnilom in samo na eni strani pole!
Nek časopis je priobčil sledečo vest:
Boulogne-sur-ller, 22. januarja. Pišejo: Ko je hotela ladija ribiča Javela pristati, jo je valovje gnalo proti zapadu, kjer se je raz-bila ob pomolu. Štirje možje in en deček so utonili. Ker vihar še ni pojenjal, se je bati novih nezgod.
Kdo je ta ribič Javel ? 31orda brat onega, ki ima samo eno roko ?
Ce je res oni, na kojega mislim, je bil pred osemnajstimi leti priča neke druge žaloigre, ki se je ravno tako strašno in priprosto končala, kakor vsi dogodki na morju.
Starejši Javel je bil tedaj lastnik male ladjice.
Z njo je križaril po morju in lovil.
Ko je zapihljal hladeu veter in se je valovje pomirilo, so začeli ribariti. Mreža je bila v vsej svoji dolžini pritrjena na dolg železen drog, ki je segal ob strani ladye skoraj od rilca do krmila. Drog je bil na obeli koncili privezan na debelo vrv, ki je bila navita na debel valjar. Ce so hoteli loviti, so odvili valjar in spustili mrežo v morje.
Javel je imel na krovu svojega mlajšega brata, štiri može in dečka.
Iz ponižnega vetra je postal vihar in prisilil ribiče, da so si iskali zavetja. Dospeli so do angleške obali, toda zaradi nemirnega morja niso mogli pristati. Obrnili so hin se zopet približali francoski obali.
Ko se je čez par ur vihar po miril, je zapovedal Javel vreči mrežo.
Železni drog z mrežo so vrgli čez krov in začeli odvijati težki valjar. Močan val je nagnil la-dijo, mlajši Javel se je zazibal in pri tem nehote vtaknil roko med močno konopno vrv in valjar.
Z obupnim naporom se je liotel oprostiti vrvi, toda vrv ni odje-njala.
Zakričal je. Vsi so prihiteli in poskušali oprostiti zdrobljeno roko. Vse zastonj.
"Prereizati bo treba!" reče eden mornarjev ter potegne iz žepa oster nož. Vrv prerezati se pravi izgubiti za vedno mrežo, vredno petnajst frankov.
Starejši Javel pa ves prestrašen zakliče: "Ne, ne reži, počakaj, da obrnemo!"
Tekel je h krmilu, toda ladija se je pomaknila komaj za par čevljev nazaj.
Mladi Javel je bil pokleknil, stisnil zobe in izbulile so se mu oči. Ničesar ni rekel. Njegov brat je še enkrat zaklical: "Nikar prerezati, nikar, bom vrgel sidro, takoj!"
Sidro je padlo, vrv se je nekoliko odvila in Javel je oprostil zdrobljeno roko.
Ko so mu slekli krvavo obleko, so zapazili nekaj strašnega zmečkan kos mesa, iz katerega je lila kri.
Pogledal je na roko in zamrm-ral: "Izgubljena je!"
Na tleli je bila mahoma eela luža krvi.
"Poglej, vsa ti bo odtekla. Žilo bo treba pod vezati."
Vzeli so rjavo debelo vrvico in podvezali z vso silo roko ravno nad ramo. Kri se je polagoma popolnoma ustavila.
Ko je Javel vstal, rnu je roka obvisela ob strani. Vzdignil jo je z drugo roko in jo stresel. Vse je bilo razmesarjeno, vse kosti zdrobljene. Ogledoval jo je z motnim, žalostnim pogledom. Tovariši so mu nasvetovali rano neprestano izmivati, da se prepreči prisad. Postavili so pred njega goli-do, iz katere je zajemal s kožar cem vodo in jo polival po rani.
"Kaj bi ne bilo bolje, če bi šel leč?" ga vpraša brat.
Sel je v spodnje prostore, pa se je po preteku ene ure vrnil, ker mu je bilo dolgčas.
Lov je bil nepričakovano dober. Velike ribe z belimi trebuhi so ležale poleg njega in se tresle v smrtnem boju.
Ko so se hoteli vrniti nazaj v Boulogne, je izbruhnil znova vihar, ki ni odjenjal do jutra. V zgodnji jutranji uri so začeli jadrati prodi francoski obali.
Proti večeru je poklical mlajši Javel k sebi tovariše in jim pokazal črne maroge na ranjeni roki, ki ni bila več njegova.
Vsak je povedal svoje mnenje.
"Črni prisad je", reče prvi.
"Morske vode vi i j na rano", svetuje drugi.
"Da, da, morske vode."
Prinesli so morske vode.'
škripal z zobmi, a ni zinil besedice.
"Daj mi nož!" reče naposled bratu.
Brat mu ga je dal. "Vzdigni mi roko in mi jo ravno drži!"
Brat je ugodil prošnji. Nato je začel rezati z ostro na-brušenim nožem počasi in premišljeno kite in kmalu je imel mesto roke samo kratek štreelj, ka terega je takoj pomočil v vodo.
"To se je moralo zgoditi, drugače bi bil sam izgubljen."
Drugi dan je pobral Javel stal svojo odrezano roko in jo začel natančno opazovati. Na vsak način bi bil nastopil prisad. Tudi drugi mornarji so se približali, ogledovali in duhali roko ter si jo podajali drug drugemu.
"Vrzi jo v morje, pa bo!" se oglasi starejši Javel.
Mlajši se je razjezil.
"Ne, tega ne bom storil! To je moje, saj je bila moja roka."
Vzel jo je in položil na koleno.
V glavo mu je šinila dobra mi sel. Ribe se v soli ohranijo sveže, in če se ribe, se bo tudi roka.
Položil jo ie prav na dno sodčka, posolil, drugi pa so naložili ribe nanjo.
Ranjeni si je polival rano z vodo ter hodil po krovu semtertja.
Tretji dan so prispeli v pristanišče.
Zdravnik je preiskal rano in izjavil, da je v dobrem stanju. Obvezal mu jo je ter mu velel, naj gre k počitku. A ou ga ni ubogal ter se vrnil nazaj na ladijo, odprl sodček, stresel ribe iz njega, zavil roko v belo obrisačo in odšel proti domu.
Njegova žena in otroci so z zanimanjem otipavali ta kos mesa in poklicali mizarja, ki je moral napraviti malo krsto.
Naslednji dan je šlo vse moštvo ribiške ladij e za pogrebom.
Brata, oblečena v črno obleko, sta stopala tik za krsto, katero je nosil cerkovnik v naročju.
Mlajši Javel ni šel od onega časa več na 'morje. V pristanišču je dobil malo službico, in ko je pripovedoval ljudem svojo zgodbo, je vedno pristavil:
"Ce bi dovolil takrat brat odrezati mrežo, bi imel še danes roko. Toda kaj se hoče: skopuh je skopuh!"
Raznoterosti.
Proč s havelokom!
Neki berlinski sangvinik hoče odstraniti z nemščine besedo "ha-velok". Svojo namero utemeljuje tako: "Vsakdo ve, kaj je to ha-velok, ni pa vsakemu znano, od kje izhaja ime. Beseda havelok služi v počastitev angleškega generala junaka sir Henryja Ha\ve-loeka, ki je bil po uspešnem uničenju indijskega upora najpopularnejši angleški general. S tega da sledi, da ni pravilna raba angleške besede. Morebiti pa bi se mogel liavelok v nemščini popularno imenovati "Hindenburg".
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam.
da
NAZNANILO.
Podpisani naznanjam vsem ro-j
r i
imam se nekoliko suhih ZDRA- jakom po Združenih državah, dal VILNIH RASTLIN in CVETJA, I sem se preselil s svojo trgovino iz
kakor lipovo cvetje, bezgovo eve tje, polaic, pravi pelin in prave gomilce. Kdor mi pošlje $1, dobi 1 funt agoraj navedenih rastlin po pošti, razun gomile, ki stane Vi funta $1. Poštnina plačana.
Martin Rudi, (8-9—1)	Clinton, Ind.
Edisonova prorokovanja.
Pred nedavnim časom je obiskal slavnega iznajditelja Tlio-masa Edisona dopisnik nekega li sta in ga prosil, da mu pove o iz najdbah dvajsetega stoletja. Edison se je zamislil, nato pa je de-jal:
Pohištvo se bo delalo mesto iz lesa iz jekla. Jekleno pohištvo bo petkrat cenejše kot leseno, poleg tega pa trpežno in lahko. — Papir izgine. Za knjige bodo rabili mesto sedanjega papirja listke iz lirkla, ki bodo štiri tisočine mili metra tenki. To bo znamenita u-godnost, ker niklasti papir bode brez mikrobov in bacilov. Črnilo prime niklasti papir ravno tako kot običajni. Dva centimetra debel zvezek bo imel 40,000 strani in bo veljal samo $1.25. — Najvažnejše pa bo delanje zlata. Moderna alkimija najde "kamen modrijanov". Slutim velikanske finančne revolucije, ker delanje zlata bo našim otrokom igrača in vsa'kdo si bo lahko naredil kupe zlatnikov. — Konečno proroku-jem še, da zgrade ljudje velikanske stroje, ki bodo gnani z elektriko sami orali, sejali in želi. Poljedelec bodočnosti bo moral biti kemik, botanik in ekonom.
Kaka škoda, da se uresničijo ta prorokovanja šele tedaj, ko ne bo nihče od nas več živ. Ali tolažimo se laihko s tem, da bodo naši o-troci tako srečni, da vidijo šolarje, kako hodijo v šolo e niklasti-mi knjigami, kako delajo tete namesto nogavic zlatnike, ko ne dela kmet drugega kakor da opazuje delo strojev in kako sede sami na jeklenih stolih. Za lepo sliko bodočega življenja pa smo Edisonu lahko hvaležni.
General Angeles ujet. Naco, Ariz., 8. jan. — Včeraj so vjele Obregonove čete generala Filipa Angelesa, enega najboljših poveljnikov v Villovi armadi. To poročilo sicer še ri potrjeno, pa je skoraj gotovo resnično.
Poljska zima.
V "Berliner Tageblattu" piše dr. Weilis: Z ozirom na splošno skrb radi zimske kampanje na Poljskem je treba predvsem koa-statirati, da zima na Poljskem ni posebno ostra, zato pa vztrajna; treba jo je torej strogo ločiti od strahovite ruske zime. Do čim znaša srednji letni minimum vzhodno od Urala — 40 stopinj Celzija, v srednji Rusiji — :j0 stopinj, znaša v Varšavi — 20 stopinj. Snega je vsekakor dosti Ker pa snežna odeja brani zemljo pred globočjo zmrznitvijo, bi snežnobogata zima niti od daleč ne bila tako strašna. Varšava ima podnebje, kakor da bi se nahajala najmanj za kakih 5 sto pinj zemljepisne širine proti ju gu. Z ozirom na zelo milo podnebje v Berlinu (normalno 8.6), je konstatirati hudo zimsko podnebje v okolici Marggrabowe na Pruskem. Prvi sneg zapade na Poljskem navadno začetkom novembra. "Sveti Mihael" (29. septembra) jaha na "belem konju", se navadno zlaže. Zgodnji sneg ali mraz pa nikakor še ne more biti znamenje predstojeee hude zime. Malo nerodneji so snežni zameti na Poljskem. Železniški promet se v tem slučaju deloma prekine. Na drugi strani pa zato dostikrat zmrznejo vodovja, kar bi služilo potem operirajočim četam za nove naravne ceste. Po liidrografični statistiki je na primer Visla, ki otežuje sedaj vpad na Poljsko, v srednjem teku povprečno ll:{ dni na leto pokrita z ledom in sicer pretežno s 40 do 70 cm skorjo, ki bi zamogla nositi najtežje topove. Na splošno se lahko reče, da poljska zima ni ravno prehuda.
Uporaba papirja v vojne svrhe.
Najinteresantnejši materij al, ki ga Japonci upotrebljujejo v vojni, je papir. Evopejci rabimo papir večinoma v duševne svrhe, nikdar pa ne za obleko. Japonci so v vojni z Rusi uporabljali v Mandžuriji papirnate plašče, a sedaj so ohljbuili Francozom, da jim pošljejo množino papirnate obleke za zimsko opremo njihovih čet. V neki dunajski trgovini so svoječasno prodajali japonske papirnate copate, ki so bile prirejene tako. kakor izrezani
čevlji. Te copate je bilo treba o-buti preko čevljev in noge so o-
stale tople. Ker so nam Japonei odpovedali svoje prijateljstvo, ne. moremo več dobiti takih papirnatih copat. Japonci proizvajajo te copate, plašče in drugo obleko iz posebnega papirja, ki ga ni mogoče raztrgati. Takšne obleke iz papirja o bile svoječasno na prodaj tudi v Berlinu. Da-li je v resnici papir najboljše sredstvo proti zimi in mrazu, to je treba šele preizkusiti. Vsekakor ne izgubimo ničesar, ako to sredstvo naj-preje preizkusijo Francozi.
Poljski krščanski nauk
na Poznanjskem na ljudskih šolah je v poljskih okrajih na Poznanjskem pruska vlada zopet splošno dovolila. Kaj stori vojna!
IŠČE SE
FRANC TOMAŽ iz Št. Vida na Kranjskem. Imenovani naj se zglasi pismeno ali osebno pri av-stro-ogrskem konzulatu.
Austro-Hungarian Consulate General, Battery Park Building, 24 State St., New York, N. Y.
Rad bi zvedel za naslov KAROLA MIIIELIC. Doma je iz Trave pri Dragi pri Kočevju, podo-mače Kuharjev. Sedaj biva nekje v Pennsvlvaniji. Prosim cenjene rojake, če kdo ve, kje se nahaja, da mi javi, ali naj se pa sam oglasi na naslov-. Rudolph Knaus, Box 1J)!>, Kirbv-ville, Texas.	(8-11—i)
ZENITNA PONUDBA.
Slovenec, star 28 let, se želi seznaniti s Slovenko v starosti od 25 do .'13 let. Katero veseli, naj piše za podrobnosti na:
Frank Tik, R. 1, B ox 35, Sand ford, Ind.
Št. 540!) St. Clair Ave. na 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. To-rej rojaki, ako ima kedo kaj za dobiti, ali bi rad kaj kupil od mene. naj se oglasi ali piše na novi naslov, pa mu bom radevolje postregel. Torej ne pozabite novega naslova!	4
Obenem se zahvaljujem vsem • onim, ki so me podpirali dosedaj in mi pripomogli k uspehu. Priporočam se vam še za naprej in vam bodem vedno hvaležen. Obenem vam voščim veselo novo leto. da bi bili boljši časi v 1. 1915 kakor so bili v 1. 1014.
Torej ne pozabite gesla: SVOJ K SVOJ .MU! Moja trgovina so . nahaja blizu E. 55. Street.
JOSIP MARINČIČ, SLOVENSKI UR AR in ZLATAR 5805 St. Clair Ave., Cleveland, O. _(SJl-1)___
LEPA PRILIKA
se nudi možu, ki razume trgovino. Prodam saloon, ki je poleg v velikega rova in pri parku; v rovu se dela že nad 10 let in se bo še več kot 10 let delalo. Saloon je tri leta star, vse novo in ima velik prostor za ples. Sedaj iztržim povprečno na dan. Prodam ga radi tega, ker mislim odpotovati na farmo. Pojasnila daje lastnik:
Loufe Rack, Box 21,	Deer Park, III.
(8-14—1)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem žalostno vest, da je dne 30. decembra 1914 v Gospodu zaspal povsod priljubljeni soprog oziroma oče
ANTON MRAKIČ.
Pokopali smo ga na katoliškem pokopališču v Irwin, Pa., dne 2. januarja. Star je bil let in zapušča ženo s štirimi nedoraslimi otroci v starosti od IS mesecev do 7 let.
Tem potom se zahvaljujemo društvu sv. Barbare št. 46, katerega je bil član, za krasni venec; hvala tudi vsemi onim, ki so ga spremili fk večnemu počitku.
Ranjiki naj ostane vsem v dobrem spominu in lahka naj mu bode tuja žemljica!
Žalujoči ostali: Marija Mrakič, soproga. Anton in Ferdinand, sina. Marija in Ana, hčerki.
Rillton, Pa., 5. jan. 1915.
Villa bo prišel v E1 Paso. El Paso, Tex., 6. jan. — Danes l»o dospel sem general Villa in se bo posvetoval z brigadnim generalom Scottom, šefom ameriške-Javel je smrtno prebledel, za- ga generalnega štaba.
NAZNANILO.
Naiznanjamo tužno vest, da je dne 25. decembra 1914 ob 10. uri zvečer nesrečno preminul, ubit od vlaka, rojak
JANEZ BONČA v najlepši dobi 31 let.
Rojen je bil v Mošah pri Smledniku na Gorenjskem. Tukaj je bival dve leti. Ranjki zapušča očeta, ženo in dva nedorasla otroka v starem kraju, v Ameriki pa nekaj daljnih sorodnikov in mnogo žalujočih prijateljev.
Lahka ti bodi svobodna zemlja, dragi Janez!
Franc Dovžan in Matija Rant ter drugi žalujoči. 102 Biss St. W. S., Saginaw, Mich.
Za vsebino oglasov ni odgovor no ti*» nrednižtvo n« UDravniiJrrn
Kje je JOSIP KOVAČ? Doma je iz Stare vasi pri Postojni. Pred štirimi leti je odšel iz Allegheny. Pa., v St. Marys, l'a. Za njegov naslov bi rad zvedel: Anton Merhar, 893 Progress St.. Allegheny, Pa. Čc kdo izmed cenjenih rojakov ve za njegov naslov, naj ga blagovoli na gori naveden naslov naznaniti, ali se pa naj sam zglasi.
(8-11—1)_
Rad bi izvedel, kje se nahaja FRANK HR1UAR, doma iz Zagorja ob Savi na Kranjskem. Pred dvema letoma se je nahajal v Barton, Ohio, kjer sva bila skupaj pri cowboyili. Ako kdo izmed rojakov ve za njc-i govo sedanje bivališče, ga pn, ^ sini, da ga mi javi. ali naj se pa sam oglasi. — Louis Bregant, Blains, Box 218, Belmont, Ohio.
Iščem svojega očeta FRANKA ADAMIČ. Doma je iz Male Račne. župnija Kopanj, pošta Cušperk. Cenjene rojake pro-fcim, da mi javijo njegov naslov. — Joseph Adamič, P. O. Box 292, El v, Minn.
(7-9-1) '	T
Obrnite promet na svojo stran
Ob nobenem drugem letnem času ni razsvetljeno izložbeno okno bolj zaželjivo kot sedaj, Vsak, kdor pride mimo, je mogoči kupec — seveda privabljen k oni prodajalni, koje izložbena okna in notranjost je najbolj razsvetljena
Nobena razsvetljava pa ne služi v ta namen tako varno, ekonomski in popolno kot ravno električna. Električno razsvetljene prodajalne žanjejo bogato žetev. Ako ni vaša prodajalna. — posebno pa okno — električno razsvetljena, obiščite najbližjo podružnico Edisona, kjer se vas bo naučilo kako obrniti nase polni delež prometa
The New York Edison Company
At Your Service
Genera! Officc^: Irving Place and I5tli Street Tclcplicnc: Stu;-vcsjnt 5t>00 Branch Officc Show Rooms /or ?hc Convenience e' '.he I'nhlir 424 Broadway	Sprinc 9«*W j »121 \V 42nd St	Bryant
126 Dclancey St Orchard I9M>	»151 E JUVth St	J-enox 77*«
10 Irvine PI Stuyvcsant 5600 I *27 C I25:h St Harlem 4020 »362 E 149th St Melrose 3330 »	'Open Until Midnight
Nicht and Emergency Call >laduon Square 6091
Po znižani ceni! i
Amerika in Amerikanci. {
»pisal Rot. J. Al. Trunk	f
JeVlobiti poštnine prosto za $2.50. Knjiga je rezana v platno in za spomin jako prilična.
Založnik je imel veliko stroškov in se mu nikakor n Izplačala, zato je cena pnižana. da u vsaj deloma ookrl-jejo veliki stroški. Dobiti je pri:
4 I I
4 i i
I l
>
i
Slovenic Publishing Company, |
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y f
J
Et
Jigislovanski
B

Katil. Jtdnita
E
Irtkorponrana dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež ▼ ELY, MINNESOTA.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box 57 Brad-
dock, Pa.
Podpredsednik: AIXHS BALANT, 112 Sterling Ave., Bar-
herton, O.
Glavni tajnik: GEO. U BROZICH, Box 424;, Ely, Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE Box 105, Ely, Minn. Zaupmk: LOUIS KASTEUC, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MARTIN J. IVEC, 900 N. Chicago St., Joliet, 111.
NADZORNIKI:
MIKE ZITNICH, 421—7th St., Calumet, Mich. I\ETER ŠPEHAR, 422 N. 4th St., Kansag City, Kan«. JOHN VOGIUCH, 444—6th St., La Salle, III. JOIIN AUSEC, 6413 Matta Ave., Cleveland, O. JOHN KRŽIŠNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St., Lorain, O. JOSEPH PfSHliAR, 308—6th St., Rock Springs, Wyo. OREGOR PORE NT A, Box 701, Black Diamond, Waah.
POMOŽNI ODBOR:
J02KF MERTEL, od društva štv. 1., Ely, Minn. ALOIS CHAMPA, od društva štv., 2., Ely, Minn. JOHN KOVACH, od društva štv. 114., Ely, Minn.
Tai dopid tikajoči ae uradnik zadev kakor tndi denarne poii-Ijatve naj se po&iljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritoifce p« na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani ilanov Oš hsbode olbralo.
Draftveno felmnlei -GLAi NAEOET^,
infanterist Karl Eiter, star 28 let.^nih in bolnih pa je že več. Rajni Dfjali so ga v prisilni jopič in ga'je bil povsod priljubljen, prepeljali z rešilnim vozom v vo- Dva vojaka nmrla. Xa legarju jaško bolnišnico.	ju umrl v deželni bolnišnici v Ce-
Pismo iz ruskega ujetništva, lovcu infanterist Mihael Krzv-Tereza Linčnik v Celovcu je do- szow od 15. pešpolka iz Galicije, bila od svojega moža, ki je služil star 29 let. — Dne 28. novembra
rz'je umrl na zadobljeui rani v re-
NOVICE IZ STARE DOMOVINE.
KRANJSKO.
]zanosom deklamoval pesem pri-"1914". Ljubljanski listi piše-U'oduico' katero je za ta dan zložil jo: V proslavo odlikovanih juna-M>rot^or	Proy«ori«ni
armade izda poseben od-1	vodja Andrej Ipavec
bor umnuiiVeiitalno <jeVo~*~1914 j •'** l>oU*m ,kratkeiu "»govoru v katerem bodo slike vsili odli-	^'Ja-ke tudi na cesarjev
kovanih junakov s primernim be-.»edilom, poleg tega pa tudi slike /bitk <xl prvih umetnikov. Vabimo
vsakogar, kdoi* |>oseduje sliko katerega odlikovanea, da jo pošlje na naslov: I'prava dela "1914", Wiem I., Seitzergasse 6, da pridejo tako tudi junaštva naših ljudi do prave veljave.
Kranjski fantje so le korenjaki. Pod tem naslovom priobčujejo Blovenski listi sledevo notico: NadporoV-nik 3. gorskega t<»i>ni
obisk goriške gimnazije leta 1857 in jih je pozval, naj ravno tako krepko zaklieejo cesarju "živio", kakor so mu klicali oni, ki so ga imeli tedaj v svoji sredi. Trikratni "živio" je zadonel nato po dvorani in gimnazijski pevovodja je intoniral cesarsko pesem.
V proslavo osvojitve Belgrada je pozval goriški župan prebivalstvo, da razobesi zastave, kateremu pozivu je vse prebivalstvo sledilo. — V proslavo osvojitve Bel-
earskega polka pise svojemu stri--frad^ ^ P^edUa dne 3. decem-eu z dne 22. novembra: Že osem | bra	godba imrozov ki se
ga je udeležilo zelo veliko ljudi. Pred mestno hišo je zaigrala godba cesarsko .pesem, ki jo je inno-
dni je sileu boj na vsej črti. Mi bomo, kakor stvari danes stoje, z K>odslo<tnc> gotovostjo Ruse nabili, napredujemo že dva dni od višine do višine in smo že marsikak transport ujetih Rinsov poslali na železnico. Boj je strašen, trdovraten, vsak od nas ve, za kaj sc gre. Avstrijski bajoneti mečejo Ruse po vrst n o iz njihovih jarkov, ko jih je artilerija že mehke napravila. Odločitve — popolnega poraza Rusov — vsak čas pričakujemo. Naše baterije so jako pridne, Slovenci izvrstni in pridni vojaki, jrredo v boj kot vragi, nobene nevolje niti v najhujšem ognju, so že marsikaj napravili. Naše moštvo je priborilo celo vrsto lirabrostnih odlikovanj. Naš polk stoji danes ravno tako vrlo v bo-
gobrojno občinstvo z navdušenjem pelo.
Krompir. Deželni odbor je naročil večje množine krompirja. Krompir bo stal približno 12 kron od kvintala na železniški postaji v Gorici. Ako bi ena ali več občin hotele naročiti cele vagone, se bo blago odposlalo na železniško postajo. ki jo občine navedejo. Višje transportne stroške bodo morali plačati naročniki, oziroma bodo nižji troški na njihovo korist. Blago se bo moralo plačati ob izročitvi. Krompir v množinah pod 1 q se ne bo dajal.
Železnica. C. kr. ravnateljstvo državne železnice naznanja, da
ju kot takrat pri Zamoseu in po-\)'oz} ,od L decembra osebni vlak
iz Divače v Herpelje-Kozino 20
zneje po treh tedenskih bojih. Vsa čast pridnim Kranjcem, ti nobenega strahu ne poznajo, slede nam z brezpogojno pokorščino, nikdar ne omahnejo! — Pripomnimo, da je častnik, ki tako odlično hvali vrline naših fantov, rodom Nemec. Ponosni smo na naše slovenske fante.
PRIMORSKO.
2. december v Gorici. ' Soča" piše: l^epo hi dostojno je pokazala Gorica svoje patriotično mišljenje ob priliki šest i nšestd ese t e-ga jubileja vladanja cesarja Frana Josipa I. Vse hiše so bile okrašene z zastavami, po vseh hišah so se priredile primerne slavno-sti, po cerkvah so bile maše, ki so se jih udeležili poleg številnih vernikov tudi vsi zastopniki uradov. — 661etni vladarski jubilej cesarja je obhajala slovenska gimnazija na prrprost, a dostojen način. Zjutraj je bila maša, po maši pa so se zbrali dijaki v veliki dvorani Trgovskega doma, kjgrr je imel profesor Prijatelj slavnostni govor. V kratkih, jedr-stavkih, s parafrazo cesar-esmi, je predočiK govornik m vse važnejše dogodke iz evega življenja od leta 1848
minut kasneje kot doslej. — SI. decembrom se je ustavil osebni vlak št. 1016—85 iz Benetk via Cervinjan-Tržič tudi v Sv. Križu, Grljanu in v Miramaru.
KOROŠKO.
Ranjeni in bolni vojaki. V rezervno bolnišnico v sirotišnici sester ur&ulink v Celovcu so bili 27. novembra sprejeti od 7. pešpolka rezervni infateristi: Jožef Altens burger, Rudolf Sehaba, Janez Simen Feistritzer, Peter Mačnik, vsi ranjeni; Jožef Meaner, bolan; od 17. pešpolka rez. inf. Frane Dernik. ranjen; od poljskega top niearskega polka št. 9 rez. topni-čar Jane« Hohengasser, ranjen Janez Rauacher, bolan, Štefan Ružič, bolan; od p. 1. b. št. 8 rezervni lovci: Valentin Raffling, ranjen, Anton Pleier, bolan, Pc ter Fladerer, bolan.
Vstop v rezervne bolnišnice, šola na Bismarckovera trgu in Mu-siks«le v Celovcu, je začasno iz zdravstvenih ozirov prepovedan.
Kolibe za ranjence v Celovcu. Za artilerijsko vojašnico so postavili na polju pet barak za ranjence.
Zblaznel je zvečer ob sedmih
Cetrtočolec Cok je nato z 30. novembra v Celovcu rezervni
pri 4. domobranskem polku, Barnaula, okraj Tomsk v Sibiriji, pismo, datirano z dne 26. oktobra. Med drugim piše: Sporočam Ti, da sem vojni ujetnik, iu sicer v daljni Sibiriji. Ujeti smo bili že 31. avgusta, in sicer ves sanitetni oddelek 1. bataljona obenem z zdravniki z enim transportom ranjencev. Ko so nas zajeli, smo morali s praznimi želodci po cele dni korakati,' predno smo dobili kaj jedil. Potem smo se vozili 15 dni in 16 noči in nato še dve noči z ladijo, da smo dospeli do cilja v lepem Barnaulu. Med vožnjo smo dobivali vsak dan po 25 ko-pejk; gladu ravno nismo umrli, pa do sitega se tudi nismo najedli. Živeli smo in še živimo od čaja in kruha. Čaj dobivamo dvakrat na dan, zjutraj iu zvečer, potem tri funte kruha in opoldne prazno juho, zelje, krompir, ukuhano korenje in malo mesa. Čaj je brez ruma ; alkoholnih pijač še sploh nismo videli. Zima nam je prinesla snega in 18 stopinj mraza. Tukaj je neprijazno in je tudi zelo veliko bolnikov. Tudi jaz sem že 24 dni v bolnišnici; bil sam se preliladil in dobil iufluen-co. Nekaj dni je bilo hudo, sedaj sem pa že zopet zdrav in se mi godi prav dobro. V bolnišnici je polno nemških in avstrijskih vojakov. Sedaj smo samo radovedni, kako dolgo bo to še trajalo, ali se vrnemo domov še to leto ali šele na vigred. Prav nič ne vemo kako da stoji; res bridko je, živeti tako brezupno in brez denarja. Če se ne vrnem do Božiča, želim vsem vesele božične praznike. Moje misli so vedno pri Vas; vsako noč sanjam o Vas, obupati mi je. Pa v božjem, imenu, če ostanem zdrav, se bomo v radosti in veselju zopet videli. — Naduči-telj Silvester piše 18. oktobra: Torej vidite, kam sem prišel. Sedaj sem "ratni robnik v Bernav-lu ob Obu, Sibiriji, Tomska gu-bernija, 23. Komp." Le piši kaj da bom vedel, če si živ. Odprto pismo, brez znamke! Ne pozabi na prisrtavek 23. koanp., ker smo vsi ujetniki razdeljeni v koinpa-nije. Nekaj nas je že tukaj, števila pa ne povem. Hrane imamo dovolj. V nekaj dneh bomo kuhali celo v lastni režiji in dobivamo tudi neke znamke, s katero bo smel iti vsakdo sam v gorod (mesto). Skrbi se tudi za zdravstvo. Vsak dan se vrši zdravniška preiskava, ki jo vrše avstrijski zdravniki. Zdravstveno stanje moštva je zelo povoljno. Vsak dan dobimo tudi svež kruh. Pred par dnevi je zapadel sneg in tudi že zmnzuje. Upam pa. da boano z božjo pomočjo prestali tudi to.
Pisma z bojišča. Mladenič Luka Kotnik, Jugov na Dobrijali. ki se vojskuje na severnem bojišču, piše v pismu z dne 27. septembra: Dva meseca je že minulo, odkar sem od doma in Vam še ne morem poročati, kdaj pridem domov ali če sploh pridem. Jaz som, hvala Bogu, še zdrav, ali od napora malo oslabljen... Ker me še velike nevarnosti čakajo, Vas prosim, da ne odnehate prositi Boga za nas. — Dne 16. oktobra: Še mi je ljubi Bog dal dočakati priložnosti. Vam napisat nekaj vrstic in Vas še enkrat najprisrčneje pozdravit. Ne bom Vam na dolgo razkladal in tožil o težavah, ki jih moramo prestati? Zares čudež je. da še nisem ranjen in da sem se mogel preriniti skoz kroglje, katere so šumele mimo mene kot bu-čele. Pač gotovo je ljubi Bog usli-šal Vašo molitev. Prestal sem že veliko nevarnosti, livala Bogu, ali še večje me čakajo. Torej prosim Vas vse, da molite zame. akorav-no bom mogoče takrat, ki Vi dobite to pismo, že dal račun od svojega hiŠevanja. Veliko bi Vam mogel žalostnih novic poročati od mojih znancev iz domačega kraja. ali to je bolj težka stvar — Naj pride, kar je božja volja, mi smo pripravljeni preliti kri za našo domovino. — 28. oktobra: Danes sem dobil pozdrav od Minija (bratranca), on je še tudi zdrav. Mene je še, hvala Bogu, Devica Marija varovala do zdaj; na njo zaupam tudi za naprej. Bodite pozdravljeni vsi najprisrčneje in za slovo zakličem Vam vsem: Na svi denje nad zvezdami!
PadeL Iz Črneč poročajo: Na severnem bojišču je padel Franc Krivograd, krojač v Podiklancu. Zadel ga je šrapnel in bil je takoj mrtev, kakor poroča njegov tovariš. To je prva smrtna žrtev iz med vojakov naše župnije, ranje-
zervni bolnišnici 1 ruski vojak Andrej Kurnjev od 319. pešpolka. oženjen. star 36 let. Pokopali so ga z vojaškimi častmi na mestnem pokopališču v Trnjivasi.
Kap. Iz Dobrlevasi poročajo: Dne 22. novembra je zadela kap tukajšnjega davčnega upravitelja Avgusta Černigoja, ko je šel zvečer na sprehod. Drugo jutro je umrl. Bil je star šele 48 let. Žnjim je izgubilo naše ljudstvo dobrega in ljubeznivega, država pa marljivega, zvestega iu miroljubnega uradnika, do katerega je imelo ljudstvo zaupanje.
Pcžar. Ponoči od 29. ua 30. novembra je ob eni uri na pristavi deželnega glavarja Leopolda barona Aiclielburg-Labia v Ehreii-talu izbruhnil požar in je pristava s krmo vred pogorela. Živino so rešili. Škode je 30do 40 tisoč kron in je deloma krita po zavarovanju pri deželni zavarovalnici. Kako je nastal požar, ni doguano.
SOT.NOGRAŠKO.
Slepec. Fret rešujoč prizor se je •odigral v solnograški vojaški bol nišnici. Pred nekoliko tedni so pripeljali tjakaj nekega ogrskega pešca, ki mu je krogla iz puške poškodovala obe očesi in prebila nosno kost. Kljub vsem prizadevanjem zdravnikov je revež izgubil pogled. Vendar pa je mislil vojak, da je samo obveza kriva, da ne vidi, zato je vedno prosil, naj mu vendar snemajo obvezo, da bo "vsaj za trenotek videl solnce*'. Da ne bi se morda preprečilo ozdravljenje vsled pre ve likesga razburjenja, se mu niso upali povedati strahovite resnice. Konečno se je vendar odločil neki zdravnik, da ga pripravi na težko usodo, ki ga je zadela. Vojak pa je takoj poj mil grozno resnico, ki mu je je zdravnik samo namignil. Strašen krik se mu je izvil iz prsi, krik, ki je vse navzoče ganil do solz.
VABILO na
PLESNO VESELICO,
katero priredi društvo sv. Barbare štev. 54 v Greensburgu, Pa., v dvorani Mrs. M. Milieuc
na Haydenville v soboto 9. januarja 19i5. Začetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina za možke $1. za dame 15č. Pivo prosto, tudi dober prigrizek bode pripravljen.
K obilni udeležbi sosednih društev ter posameznih rojakov in rojakinj vljudno vabi odbor. Torej na svidenje 9. januarja! (6-8—1) J. Novak, tajnik.
SlovenskoAmcrikanski
KOLEDAR
M leto 1915
Sedaj smo začeli razpošiljati naš Koledar za leto 1915. onim, ki so nam že poslali naročnino. — Letošnji koledar je izvanredno zanimiv ter vsebuje i med drugim številnim čtivom tudi znamenito razpravo ka tajne službe Združenih držav, Williams J. Flynna: "ČRNA I ROKA IN NJE DELOVANJE",! v kateri popisuje pisatelj resnično zgodbo, kako je s svojimi pomočniki zasledoval in konečno u-gonobil zločinsko družbo, ki živi od izsiljevanj, ponarejanj in za-vratnih umorov. Že sama ta povest je vredna male svote. Poleg tega je še nebroj drugega zanimivega, poučnega in zabavnegs čtiva. Prepričani smo, da bo letošnji Koledar izvanredno ugajal našim čitateljem. Cena: 30c.
Ker je vsled uvedbe paketne pošte poštnina za Koledar različna, veljajo za posamezne države sledeče cene:
Koledar stane 30 centov s poštnino vred za sledeče države:
Connecticut, Rhode Island, Delaware, District of Columbia, Maryland, Massachusetts, New Jersey, New York, New Hampshire, Ohio, Pennsylvania, Vermont. Koledar stane 35 centov s poštnino vred za sledeče države:
Alabama, Maine, Florida, Georgia, Arkansas, Illinois, Indiana, Louisiana, Iowa, Oklahoma, Kentucky, Kansas, Michigan, Minnesota, Mississippi, Montana, North Dakota, South Dakota, North Carolina, South Carolina, Nebraska, Tennessee, Virginia, ^West Virginia, "Wisconsin.
Za še bolj oddaljene države stan«
Koledar 40 centov s poštnino vred. — Te države so:
California, Washington, Oregon, Nevada, Arizona, Colorado, New Mexico, Wyoming, Utah i» Idaho.
V naši podružnici Prank Ba-kser, 6104 St. Clair Ave., Cleveland, O., pri L. Balantu v Barber-tonu, O., in pri Frank Lebenu v Forest City, Pa., pri Charlesu Zgoncu in pri Jakobu Petrichu v Chisholm, Minn., pri Chas. Kar-ling-erju, 3942 St. Clair Avenue, Cleveland, O., pri Antonu Kikelj, 1116 Frarklin Ave., Youngstown, Ohio, pri 1 Tanu Pajku v novi zlatarski trgovini nasproti Cone-maugh pivovarni na Chestnut St., Conemaugh, Pa., se prodaja naš Koledar po 30 centov.
Kdor naroči Koledar, saj M ozira na te cene.
Naročite ga pri: 8LOVENIC PUBLISHING CO S3 Cortlandt It.. New York City
JKadar je kako društvo namenjeno kupiti barceir, &irt*vo, leg&Jjc* godbene instrumente, kape itd., ali pa kadar potrebnjcic uro, Tarižico, priT«i k« prstan itd., n« kupit« prej nikjer, da tndi mene Eacecn vpjalate. tpratanje Vae stane le 2c. pa si bodete prihranili dolarje.
Cenike, več vrst pošiljam brezplačno. Pišite pcmj.
IVAN*PAJK & CO., Conemaugh, Pa. Box 328.
NOVO!	NOVOl
"SVETOVNA VOJNA' .
Popis pričetka sedanje vojne s 33 lepimi slikami in velikim zemljevidom Avstro-Ogrske.
Čisti dobiček te izdaje se bods oddal "Podpornemu društvu vdov in sirot" padlih slovenskih mol v sedanji vojni
Rojaki, pomagajte dobri stvari I Cena zvezka 25^. Naroča ss pri:
V. J. KUBELKA, 638 W. 145. St., New York, N. Y. (6-1 sred&pet)
HARMONIKE
i in Salo
POZOR!	POZOR!	POZOR!
Edino te vrste slovensko podjetje v Ameriki.
Moderna brusilnica in trgovina
v kateri imam na izbero najboljše šivalne • stroje po najnižjih cenah.
Poleg tega imam največjo zalogo impor-tiranih, kakor tukajšnjih britev, škarij, nožev, strojev za rezanje las in vsakovrstno drugo brivno in rezalno pripravo.
Nadalje brusim britve, škarje, nože in vse drugo rezalno orodje. Popravljam puške, samokrese in druge različne stvari. Popravila kakor postrežba točna *n zanesljiva po najnižjih cenah. Se priporoča
Karol Bauzon
Cleveland, O.
5806 St. Clair Ave.,
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost ]e 21 pri 28 palcih,
Cena 15 centov.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d. V zalogi imamo tudi
Novo stensko mapo cele Evrope.
Cena ji je $1.50.
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.]
Naročila in denar*pošljite na:
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
naroda". naj
Mill kakortnakoU vrata ladelaj« popravljam po najnlijlh conah, a trpežno In aanealjlvo. V popravo ■Ulvo vsakdo pošlje, ker sem te nad 11 let tukaj ▼ tem poslu In seda] v »rojem lastnem domu. V popravek nam« kranjske kakor vse druse harmonike ter računam po delu kakorVno Uta aa
hteva kres nadalSnlh vpra*a*f.__
JOHN WENZEL j rojaki, naročajte se na "glas
1017 E. 62. St., Cleveland, Ohio. večji in najcenejši dnevnik.
Novoletna razprodaja.
Slovencem naznanjam, da razprodam pristni importi-rani dolenjski cviček po 40 centov steklenico.
Peter Keber,
1703 - 2nd Ave., New York.
v slovensko-hnafti koloniji.
* Ako želite kopiti farmo ali zemljo za farmo, ne kupujte preje, dokler se n« prepričate, kakšna prilika se vam nudi v Biovensko-hrvaški koloniji v okolici Aahlanda v državi Wisconsin. Ta kolonija obstaja sedaj že šesto leto ter je v njej kupilo farme že 160 slovenskih in hrvaških družin.
Slovenci in Hrvati, ki so naseljeni tukaj, imajo razna gospodarska društva, kojih namen je, da pospešujejo blagostanje in napredek slovenskih in hrva* Ških farmerjev v oni okolici. Zato je dandanes lahko vsakemu našemu človeku pričeti tukaj z gospodarstvom in to s majhnim denarjem. Pišite po nai list "Good's Colonist", kjer lahko podrobneje č i tate o teh kolonijah. Pošljemo ga vsakemu zastonj, brez razlike, ako ieli kupiti farmo ali ne.
Naslovite:
Tin James W. Good Company
Dep. 54 Ashland, Wis.
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pošiljatve tudi sedaj zanesljivo v roke naslovnikom; razlika je le ta, da potrebujejo pošiljatve v sedanjem času 20 do 24 dni.
Torej ni nobenega dvoma za pošiljanje denarjev sorodnikom in znancem v staro domovino.
100 K velja sedaj $20 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.
6104 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio.
M.....
J

i i > f 4 ii A w J
Procop - iznajditelj
m
M
M ><
H
>^■'1» ^ ^ ^ w w
Spisal Paul d' Abrest. — Za "Glas Naroda" priredil
J T
m w w w ^ a ^ A
w m m m w w
+ + + j I
AAA
(Nadaljevanje.)'
—	Ali je to res nemška gozdarska uniforma? Madama, kje sle dobili to s'iko«	,	»
......	1	*	J	A * S
lerezija je segla po portretu.
—	Moje edino bogastvo, slika mojega moža!
—	No, vidite, — -se je oglasil Videnaut — pripoznala je, da j« njm mož On strelja naše ljudi na okopih, ona pa vohuni po mest u.
Terezija je [»ogledala Videnauta. V njenem pogledu je bila neizmerna jeza, zaničevanje in sovraštvo.
Ali je to res Vaš mož? Ali ste Vi res Nemka? — je vprašal poročnik.
—	Ce nočete govoriti, morate z nami.
I boga žena se je. stresla kot da bi jo zadela strela. — Moji otroci! Moji otroci! — je bridko zajokala. — Dovolite mi, gospod
častnik, da grem še enkrat k njim.
Tako? Tudi otroke imate / — Kje so? Najprej se bomo tja
peljali.
S tem človekom se ne peljem nikamor — je rekla Terezija in pokazala na Videnauta.
Medtem s<- je bila po soseski razširila govorica, da so se v gostilni -tepli iu zi« koga ubili. Sevt-da. ljudje napravijo hitro iz muhe sit na. Pled vrat mi so se pojavili pijani gardisti, množica otrok in
radovednih žensk. Ko so izvedeli, kaj se je zgodilo, niso bili ničkaj zadovoljni.
Poročnik j»- zapovedal stopiti Tereziji na sredo gardistov, ker pa ni mogla prestopati, -sta jo prijela dva pod pazduho. Zanjo so se kar valili prebivalci desetih hiš.
Krčtuar se je globoko oddahnil, ko so odšli. — Zelo neprijeten prizor j.* bil to. Kaj takega bi ne želel več doživeti.
Se kaj drugega boš doživel, prijatelj — je pripomnil Vi-deiiaut, — če ne boš hitro izginil od tukaj. Gorje nam, če ne bomo do jutri gotovi. Povej vsem, tla je za jutri napovedan velik rop v Dram v. .Jutri ali nikoli.
I > rane v j«- mala vasica, ki leži v bližini Lebourgeta, kjer so se vršili najbolj vroči boji.
Na desni je ležal park nekega bogatega fabrikanta, ki je poti živel tam na letovišču. V času naše povesti niso bili še Nemci zasedli te vasice, vsled česar se tudi Francozom ni zdelo potrebno, da bi imeli tam bogve koliko vojaštva.
Vas ni bila utrjena in tudi nič kaj posebno pripravljena na »hrambo. Vsak dan sta prišle dve vojaški patrulji, ki sta pregledali. če je v se v redu. Prebivalsvo se je v začetku zelo prestrašilo Nemcev, na/adnje se je pa že tako navadilo streljanja, da so po-noei mirno spali, in da jim ni niti v glavo padlo, da bi Nemci navalili ti« vas. V gostilnah so se zbirali zvečer stari možje, ki niso bili več »posobui /a vojaško službo. Pogovarjali so se o vojni, in hvalili francosko armado. Ženske so se boječe stiskale po kotih in jadikovale kaj bo. če zavzame sovražnik Pariz.
Vojaške patrulje, ki so štele od trideset do štirideset mož, je vodil jHH-o.-iiik. Vojaki so bili te službe zelo veseli, ker tli bila nevarna in ne naporna. Poročnik je šel k poveljniku iu mu do takrat ) običajno frazo "ničesar nevarnega nismo zapazili" pojasnil vso bituarijo.
Tisti čas je sedel v županstvu neke vasice blizu Pariza brigad-iii komandant, general M., iu prelistaval listine. Večer je bil miren. /daj pa zdaj se je zaslišalo pred hišo močne korake. Soba je bila majhna, toda zelo lično opremljena. Z bogatimi sobanami mesta Pariza se seveda ni mogla kosati.
Poleg generala je stal krepak žandar v sivi uniformi.
Gospod general, ponižno javljam, da sem se vrnil iz Pariza. Tam so vjeli neko nemško špionko.
Kako špionko?
Ne vem. Dosedaj ni še ničesar natančnega povedala.
Ali jio dobili pri njej tudi kako listino?
Ne. Pri sebi j.- imela samo sliko svojega moža. Že vsaj pravi, da je njen mož.
—	Kje so jo aretirali?	,
V neki predmestni krčmi.
Zandar je salutiral in stopil proti vratom.
Kdaj ste odšli u Verssailesa? — je zaklieal general za
njim.
—	Točno ob petih.
Ali ste srečali kako vojaško patruljo?
—	Ne.
Toraj dobro, jutri ob šestih se vrnite.
—	Na povelje, gospod general.
Ali ni na poti nobene nevarnosti?
Nobene. Sel bom po bližnici. Malo dalje je sicer, pa sem že vsaj varen pred francoskimi kroglami.
Kaj pa frank tier ji ?
Možak se je nasmehnil, takoj nato pa rekel odločno: V celi okolici ni nobenega franktierja.
—	Dobro — je odvrnil general in zamahnil z roko.
Zandar je zapustil sobo.
Se enkrat je general pregledal listino, potem jo pa skrbno zvil. Nato je pozvonil.
Na pragu se je pojavil častnik in salutiral.
Gospod »totnik. kdo poveljuje patrulji, ki gre v Pierref-
fite.
—	Poročnik Reinchold. ki je prideljen šesti stotniji štiriindvajsetega polka — je odvrnil častnik, ko je pogledal v zapisnik.
—	AH se temu človeku lahko kaj zaupa?
—	Mislim da. gospod general. Reinchold je bil že dolgo v nemški armadi, zadnja leta je pa bival v Ameriki. Ko ji« bila napovedana vojna, se je vrnil. V vojni se je že večkrat odlikoval. V bitki pri Sedan u. so padli vsi možje njegovega oddelka.
—	Ali ga mogoče osebno poznate?
Pred leti, ko ni bilo med Francijo in Nemčijo nikake nape* tost i. sem bil v Črnem gozdu na letovišču. Tam sem se seznanil z nekim Reincboldom. ki je bil nadgozdar. Če nas je le videl, nas je povabil v svojo prijazno hišico, ki je stala ob robu gozda in nas pogostil s čašo dobrega vina. Imel je zelo lepo ženo in enega otroka. Takrat je bil tam tudi neki Francoz, ki se je začel kinalo bra-titi z nami. M al možieek je bil in zelo prijazen. Kmalo srno po stali veliki prijatelji. Jeseni sem odpotoval in od takrat me ni bi-
lo več v one kraje. Šele pozneje, sera izvedel, da je tisti Francoz ustrelil nadgozdarja. Ljudje so rekli, da ga je ustrelil zaradi žene, kaj pozitivnega se pa ni moglo izvedeti. On je trdil, da ga je po nesreči. Morilce je nato obolel in se kaka dva meseca ni nic zavedel. Kmalo potem je za vedno zapustil Nemčijo.
—	Kdo je bil ta možf
—	Ne vem. Nekateri so govorili da je bogat pariški trgovec, drugi zopet, da je učenjak in da se peea z iznajdbami.
—	Kaj je pa poročnik Reinchold? *
—	On je brat umorjenega gozdarja. On dosedaj še ne ve, kaj se je zgodilo.
—	-Jaz potrebujem moža, ki je pogumen in kateremu ni nič za življenje.
—	Gospod general, tak možak je Reinchold.
—	Dobro. Jutri bomo začeli prodirati proti Avronu. Da pa ne zapazijo francoske predstraže našega premikanja, moramo zasesti nekaj hiš v D rane v. Najbolj se mi še zdi pripravna hiša, ki leži na desni strani deželne ceste.
—	Aha, že vem.
—	Poročnik mora zapovedati ljudjem, da morajo biti takoj pripravljeni. Poročnik se mora s svojimi ljudmi zapreti v hišo in jo pod nobenim pogojem ne sme izročiti sovražniku. Sicer je po-najboljše. če pokličete poročnika. Najboljše je, da se osebno pogovorim žujiin. Pogajanja, ki so be posreduo vršila, niso imela še nikdar uspeha.
Stotnik je stopi 1 v predsobo in poklical ordonanco.
Vojak je vstopil.
—	Pokličite poročnika Reinholda. Povejte mu, da mora takoj priti sem.
Po preteku deset minut je vstopil poročnik Reinchold, plavo-las močan mož, ki je bil zelo podoben Terezijinemu najmlajšemu sinu.
General mu je pojasnil svoj načrt in ga vprašal, če ima toliko poguma in če se ne boji za življenje.
—	Še nikdar se nisem bal. gospod general. Vesel sem, da ste mi poverili fako važno nalogo. Prepričan sem, tla jo bom častno rešil.
—	Ali imate dovolj hrabrih mož v svoji stotniji?
—	S svojimi ljudmi grem magari na konce sveta, gospod general.
—Škoda ga je. — je mrmral general sam s seboj, ko je zapuščal častnik hišo. — Škoda takih Ij-udi. toda kaj hočemo.
(Dalje prihodnjič).
Izšla je
NAZNANILO.
Cenjenim rojakom v Clevelan-du in v državi Ohio naznanjamo, da jih bo obiskal naš potnik
Mr. OTTO PEZDIR, kateri je pooblaščen pobirati naročnino za "Glas Naroda" in iz-davati pravoveljavna potrdila io ga rojakom toplo priporočamo.
S spoštovanjem
Upravništvo Glas Naroda.
TAlNO NAZNANILO.
' Vsi potniki, kateri m ma-' mera vali potovati v staro ' domovino ta teden ali na ' ««ravajo potov* - v prt ' hodnje, naj stanejo na »vo-' jih mestih, ker so vse paro ' brodns dražbe prekinile n ' nedoločen čas s prometom ' Kadar se zopet rasmere pre ' drugačijo, bodimo prave ' časno poročali ni sta.
Tvrdka Frank
VAil ZASTOPNIKI,
kateri so pooblaščeni pobirati naročnino sa "Glas Naroda" it knjige, kakor tudi za vse druge v našo stroko spadajoče posle Jenny Lind, Ark. in okolica Michael Cirar.
■an Francisco, CaL: Jakol Lovšin.
Denver, Colo.: John Debev*
in A. J. Terbovc.
Load villa, Colo.; Jerry Jam nik.
Pueblo, Colo.: Peter Col!- 7
M. Roitz, Frank Jaucsli in John Germ.
Salida, Colo, in okolica: Loeii Costello (The Bank Saloon).
Walsenburg, Colo.: Ant. ftaf tch in Frank Blatnik.
Indianopolis, IndL: Alois Bud man.
Aurora, 111.: Jernej B. Verbič 635 Aurora Ave. Oglesby, I1L: Math. Hribernik Depue, HI.: Dan. Bedovinae. Chicago, 111.: Frank Jurjovee. I« Salle, 111.: Mat. Komp. Joliet, m.: Frank Launch in John Zaletel in Frank Bambich. Mineral, Kana.: John Stale. Waukegan, HL: Frank Pet-kovlek in Math. Ogrin.
«o. Chicago, 111.: Frank Cerne. in Rudolf Požck.
Springfield, HL: lfatija Bar-borii.
Frontenae, Kami, (n okoliec:
Frank Kerne.
Mulbery, Martin Kos.
Kana, In ekoHee:
Calumet, Mich. In okotieo: Pavel Bhaltz in M. F. Kobe.
Detroit, Mich, in okolica: Joseph Glasič.
Manistique, Mick, in okolieo: B. Kotxian.
So. Eange, Mich. In okoUee: M.
D. Likovič.
Chisholm, Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrich in Frank Žagar. Duluth, Minn.: Joseph Shara-
bon.
Sly, Minn. In okolieo: Ivan
Gouže, M. L. Kapsch in Jos. J. Peahel.
Sveleth, Minn.: Jurij Kotse. Gilbert, Minn. In okolica: ^ freseL
Kbing, Minn.:. Ivan Poofle. Nashwauk, Minn.: Geo Manrin
Virginia, Minn.: Frank Hro-vatieh.
St. Louis, Mo.: Mike Grabrian. Aldridge, Mont.: Gregor Zobee Great Falls, Mont.: Math. Urich, 3409 N. 5th Ave. Klein, Mont.: Mich. Krivee. Brooklyn, N. 7.: Alojzij Ceia rek.
Little Falls, N. Y.: Prank Gregor-UL
Cleveland, O.: Frank Sakser, J. Marin čič, Chas. Karlinger in Frank Kovačič.
Bridgeport, O. In okoUee J Ww Hočevar.
Barbeton, O. In okolieej Aleix Balant.
Collin wood, 0.: Matt, Blatnik.
Lorain, Ohio In okoUee? 7ek» Kumse 1735 E. 33. St. Youngstown, O.: Ant. Klkelj Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa. In okoUee] M. (Oarich.
Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock, Fa.: Ivan Gem. Bridgeville, Pa.: Budolf Fie
eriek.
Burdine, Fa. In okolieej Vote
S^eržišnik.
Conemaugh, Fa.: Ivan Pajk. Claridge, Pa.: Anton Jerina. Canonsburg, Fa.: John Kok ieh.
Broughton, Fa. In okeMeel %
Dernier.
Bzport, Fa. In okollaal ?ohn
^ostor.
Forest City, Fa. i Karl Seles
in Frank Leben.
Farrell, Fa.; Anton Valentin «1«.
Greensburg, Pa. in okolica:
Veneeslav Palčič.
Irwin, Fa. In okoUee* »rank Demšar.
Johnstown, Fa.: Frank Sabie-
oja.
Marianna, Pa. in okolica: Fr. Gottlicher.
Meadow' Lands, Fa.1 Vehultz.
Moon Bnn, Fa. In okolleel Wa Maček.
Pittsburg, Fa.: IgnaeU P»d
vasnik, Ignaz Magister in Z. Jak-
Še.
Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. Steelton, Fa.: Aaton M. Fa-»i«.
West Newton, Fa. In okoUee: Josip Jovan.
Willock, Fa.: Frank Sesse In
Joseph PeterneL Toele, Utah: Anton Palčič. Winterquarters, Utah: Lemls Blasich.
Black Diamond, Wasfc.1 V>
Porenta. Bavensdale, Wash.) Jake*
Bomšak. Davis, W. Va. in okolica: John
Brosieh.
Thomas, W. Va. In okollea: Frank Kocijan in Frank BartoL Grafton, Wis.: John Staxnf-feL
Milwaukee, Wis.: Joeip Tratnik, John Vodovnik in Frank Meh.
Sheboygan. Wis.? Anton Sta
rich in Frank Sepich.
West Allls, Wis.: Frank Skek
in Louis Lončarič.
Bock Springs, Wyo.: A. Jnstia in VaL Stalich. Kemmerer, Wyo.: Joeip Motoh
lična knjiga i
"VOJSKA NA BALKANU".
Vsled vsestranske želje naročili smo več iztisov te knjige in je sedaj cenj. rojakom na razpolago.
Knjiga "Vojaka na Balkanu" sestoji iz 13 posameznih sešitkov, obsegajočih skupaj na večjem formatu 192 strani. Delo je o-premljeno s 255 slikami, tikajoče se opisa balkanskih držav in najvažnejših spopadov med sovražniki. Sešitkom je prideljen tudi večji slovenski zemljevid bal kanskih držav.
Posamezne zvezke je dobiti po 15c, vseh 13 sešitkov skupaj pa stane s poštnino vred $1.85. Naroča se pri:
Slovenic Publishing Co., 92 Cortlandt St., New York City
PRIPOROČILO.
Rojakom v Steelton, Pa., in okolici naznanjamo, da je


TISKARNA
"GLAS NARODA'*
izvršuje vsakovrstne tiskovine po nizkih cenah.
Delo okusno, izvršuje prevode t drnfs jesta, Unijsko organizirana. Posebnost so društvena pravila, okrožnice; panfleti. cefliki iti
Vsa naročila pošljite
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street, New York, N. Y,
Mr. M. PAPIC,
128 Frederick St., Steelton, Pa.,
naš zastopnik, ki je pooblaščen pobirati naročniuo za naš list 'Glas Naroda" in izdavati pra-voveljavna potrdila. — Cenjenim rojakom ga toplo priporočamo. Upravništvo 'Glas Naroda*.
"GLAS NARODA" JE EDINI SLOVENSKI DNEVNIK V ZDR. DRŽAVAH. NAROČITE SE NANJ!
ivsvevev
ROJAKI NAilOCAJTE SB NA •GLAS NARODA", NAJVIŠJI UjOVENSKI DNEVNIK I )BSAVAH.
s~s—■ ■ ■ ■
Amerika is Amerikanci.
Spisal BBV. J. M. TRUNK.
Slovenic Publishing Company
je prevzela v zalogo rojakom že znano knjigo Rev. J. M. Trunka:
AMERIKA IN AMZRIKANCL
Ni naš namen izreči na tem mestu kako kritiko, pač pa izjavlja mo, da je to izvrstno delo, katerega bi si moral nabaviti vsak rojak v Ameriki, bodisi v lasten poduk, bodisi kot darilo svojcem iu posameznikov, na katerih bo v stari domovini, kjer se gotovo zanimajo starši ali sorodniki za deželo, v kateri biva kak član družine. Knjigo krasi nebroj lepih slik, med katerimi bo marsikdo zapazil ali samega sebe, ali pa dragega znanca iz sedanjih, ali preteklih dni. Čudimo se le, da je povprašanje po knjigi primeroma majhno, menda radi tega, ker se ni vprizorilo zanjo kričeče reklame, s katero se spravi v svet marsikatero drugo, veliko manj vredno knjigo. Posebno primerna je knjiga kot božič ni dar, ki ima trajno vrednost. Cena elegantno v platno vezani knjigi je $2.50 s poštnino vred. Za isto ceno se odpošlje knjigo na katerikoli naslov v stari de-movinL
Slovenic Publishing Co., 91 Cortlandt tU New York City
JAKOB WAHCIO, ion S. Mth SL, Cleveland, O.
Veliki vojni atlas
vojskujočih se evropskih držav in pa kolonij-skih posestev vseh velesil.
Obsega 11 r&zniH zemljevidov.
na!20tih straneh in vsaka stran je 104 pri 13J palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
obaega'd e vet raznih zemlJ«Tidov
M 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cena samo 15 centov J
Vsllzemljevidi"eo!narejeni v raznih barvah, da se vsak lahko spozna. Označena bo vsa večja mesta, število prebivalcev držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tud£označen obsegfpovršine, katero" zavzemaj ojposamezna države.
Pošljite 25c. alijpa 15c. v znamkah in natančen naslov In mi vam takoj odpošljemo ^zaželjeni atlas. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street.	New York, N. Y„
i

m
3E
(JiiDpapie Generale Tiausallaoiip
.Francoska parobrodna družba.)
Olrsktna (rti do Havre, Pariza, Švice, Inomosla lo LJubljane
Poštni parniki so:
»AJPKO VENCE1
Min vijaka
rLA SAVOST*
■aSrartiaka
"UFIASCT baStMrUak.
I
- Skspresni parniki se; "Ckktgo", MLa lomimr, "RochiabtuT b "Ntagara" Glavna agencija: 19 STATE STREET, NEW YORK
corner Pearl St., Chescbrough Building. Fofrtnl parniki odplujejo vedno ob sredah is pristanišča itevilka
M
® a) <g> &
»7. k. m.
NAJBOLJŠA
<Š) <S) ® 9)
SLOVENSKO-ANGLEŠKA SLOVNICA
Prirejena za slovenski narod, s sodelovanjem več strokovnjakov, je založila Slovenic Publishing Co., 82 Cortlandt Street, New York, N. Y.
Cena ▼ platnu ?ezati[$1.00. Rojaki ▼ QereUmd, 0. isto ▼ podružnici Vi. Sakaer, 1604 SL Oiir Ave.,