Jugoslovanska svctnlca. Jugoslovani pripadamo narodom, ki 80 po številu bolj mali. Zato tudi ni čudno, da je število naših svetnikov primeroma majhno. Nismo pa — hvala Bogu — brez njih, ki so izbrani in izvoljeni iz naroda. Zadnji čas se je število tistih, ki jih je Bog izmed ljudstva izvolil in oclbral in ki jih je katoliška Cerkev kot svetnike, odnosno kot blažene priznala, pomnožilo. Sveti O_e Pij XI. je namreč 21. decembra 1927 proglasil za blaženo Ozano Kotorsko ter dovolil njeno javno in cerkveno češčenje. Pretekli teden so bile v to svrho velike cerkvene svečanosti v mestu Kotoru, lepem obmorskem mestu naše južne Dalmacije. Od 27. junija je bila devetdnevnica na čast blaženi Ozani v cerkvi sv. Marije, kjer počiva njeno telo. Posebno slovesno je bilo trodnevno slavje 4., 5. in 6. julija v stolni cerkvi v Kotoru, kamor ja bila rakev s telesom Blažene iz cerkve sv. Marije prenešena in tri dni izpostavljena. Cerkvenih svečanosti so se udeležili hrvatski škofje z zagrebškim nadškofom dr. Bauerjem na čelu in rastopnik sv. Očeta nuncij Pellegrineti iz Beograda. Tudi vlada je bila na teh slavnostih zastopana. Da bi slovenski rojaki nekoliko podrobneje spoznali življenje in delovanje te jugo»lovanske svetnice, temu namenu naj -lužijo naslednje vrste. Svetnlca Iz Črne Gore. Blažena Ozana je bila rojena 1. 1493 v vasi Rezeli v Črni Gori, in sicer iz rodu (bratstva) Vujovičev. Krščena je bila na ime Kata. Bila je pravoslavne vere. Njen življenjepisec Bazilij Gradift pravi o njej, da je bila vlahinja, kar pomenja nripadnico pravoslavne vere. V svojih. mladih letih je pasla ovce na obronkih silnega Lovčena, črnogorske gore, ki se dviga za Kotorom. Hodila je za svojo čredo ter prepevala resnobne črnogorske pesmice. Bila pa je jako resnobna pastirica — ta mala Katica. Ni ji bilo do zabav, s katerimi se kratkočasijo pastirčeki ali pastirice. Najrajše je bila sama s svoJimi ovčkami in s svojim — ZveličarJem. Kaj rada je mislila na božje Dete in nič bolj ni želela, kakor da bi ga enkrat videla. Kakor pripoveduje povest nionp^a živlienja, je Bog to njeno Jtoljo tudi izpolniL Ko Je črnogorska pastirica Katica dorasla, se je s svojo materjo napotila v mesto Kotor. Tukaj je hotela ostati ter je tudi ostala. Kot služkinja je prišla v bogato hišo plemiča trgovca Aleksandra Bučiča. Kakor domača se je čutila v tej krščanski hiši. Gospa je bila pobožna žena, ki je za Katico skrbela kakor mati. Učila jo je delati, pa tudi moliti. Naučila se je presti in vezti, pa tudi Boga častiti in čednostno živeti. Gospa je tudi skrbela za njeno izobrazbo ter ]i oskrbela pouk, kakršnega v rojstni hiši nikdar ne bi bila deležna. Dobro poučena v naukih svete vere, je pristopila katoliški Cerkvi ter prejela prvo sveto obhajilo. Od tega presre.nega dne je Katici cerkev postala druga domača hiša. Tukaj najrajše prebiva v molitvi in tihem, notranjem razgo.voru z Bogom. Dobro vedoč, da je vera brez dobrih del mrtva, obiskuje bolnike in siromake ter jim dell darove, kolikor more. Od ust si je odtrgala, da je delila hrano z ubožci in bolniki. Bila je stara 20 let, ko jo pridiga na veliki petek tako presune, da ne more svojih misli več odvrniti od premišljevanja Gospodovega trpljenja. Umakne se v skromno celico pri stari cerkvi sv. Jerneja, da se poglobi v češčenje križa in Križanega. Ko njena mati dozna za to, pride v Kotor ter ji prigovarja, naj se vrne v rojstno vas ter se omoži, kakor je navada ter so storile vse njene sovrstnice. »Mati, pozdravi mi rodne kraje,« zašepeče Katica pri prisrčnem slovesu materi ter ostane v celici. V 23 letu življenja se poslovi od sveta ter vstopi v samostan sester dominikank, kjer dobi redovno ime Ozana (Hozana). Petdeset let je živela v samostanu strogo spokorno življenje ter je umrla 27. aprila 1565. Leto dni po njeni smrti je zgoraj imenovani Bazilij Gradič, u_en duhovnik iz reda sv. Benedikta, hrvatskl in latinski pisatelj, ki je umrl kot škof leta 1585, prav mifno in prisr.no opisal v hrvatskem jeziku njeno življenje. Hči junaškega naroda črnogorskega je bila nedosežna junakinja pokore. Me_a ni nikdar jedla, v adventvi in postu ]e živela samo ob krubu in vodi. Prepasana je bila okoli telcsa z žeieznim spikornim pasom. PremišiJ-joč Gospodovo trpljenie, se je do krvi bičala. Počivala je na pe',ih stopnicah v spomin peterih ran Kri« stusovih ter imela pod glavo lesenf zglavnik. Vsako noč je malo pred pol« nocjo vstala h goreči molitvi. S svojo junaško pokoro in deviško čistostjo ja družila veliko ponižnost, s katero je sebe smatrala kot veliko grešnico. bežeč od tistih, ki so jo proslavljali kot sveto in blaženo. Nesirchnjeno te_o. Četrti dan po svoji smrti je bila Ozana pokopana v skupni grobnici srster v cerkvi sv. Pavla. Nekaj mesecev nato je umrla druga redovnica, ki naj bi bila tudi položena v to grobnico. Ka so odprli grob, so videli, da je bila Ozanino telo nedotaknjeno ter šmlo prijeten vonj. Dvignili so jo iz gn.ba, položili v novo leseno rakev, kater. so postavili na desni strani oltarja. -^eta 1589 so jo položili v veliko lepšo rf-kev, ki so jo namestili v stranski ka^elici cerkve sv. Pavla. Redovnice so skrbele za to ,da je pred njenim grcbom noč in dan gorela luč. Ljudje iz mesta in okolic-j so prihajali, da počf&tijo svojo sveto rojakinjo ter se prinoročijo njeni priprošnji. Leta 1619 fr bil v Kotoru potres, vsled česar so r-rdovnice bažale v Dubrovnik tcr v_";le s seboj rakev s telesom Ozaninem. Ko so se vrnile v Kotor, so Ozanino telo zopet vzele s seboj. Leta 1676 je bila Ozanina rakev slovesno prenešenft pod novi mramornati oltar cerkve sv. Pavla. Ko je francoski general Marmont ukinil skoro vse samostane, je ta usoda tudi zadela kotorske dominikanke. Radi tega so bili po posredovanjv kotorskega škofa ostanki Blažene leta 1807 prenešeni v cerkev sv. Marije. Ker je bil kraj, kamor je bila rakev po. tavljena precej vlažen, je obleka sple?-nila in razpadla, Ozanino telo pa je o.-talo nedotaknjeno. Spremenili so ol'Ieko ter telo položili v novo rakev, katero so leta 1815 postavili na ploščo pobofnega oltarja. Dne 24. junija 1930 je bil v tej cerkvi izvršen ganljiv obred. Telo Blažene je bilo preloženo v novo krasno rakev iz posrebrene medi. Pri tej prilik! je bila navzoča posebna komisija 3 škofom na čelu. V tej komisiji »o bili poleg kanonikov in drugih duhovnikov tudi župan mesta Kotora, admiral mornarice v Bokl Kotorski, Clanl odbora za proslavo Blažene in trije zdravniki. Ti zdravniki so ugotovill, ko se ]e stara rakev odprla. da ie celtf te'i. blažene Ozane popolnoma nedotaknjtno. Roke so tako dobro ohranjene, da izgledajo, kakor da bi bile modelirano iz rumenega voska. Kosti so še prevlečene s kožo, pod katero je še dovolj mišičjega tkiva. Del Cela, nos, lice in podbradek so pokriti s kožo. V u»stni duplini se je jasno videl osušeni jtiEik. Ko je bil prenos izvršen in nova r^kev zaprta in zape.atena, so vsi člabi komisije podpisali zapisnik. Ko se Je vse to vršilo, je veliko število ljudi iz mesta bilo v cerkvi navzočih. Še vcč pa jih je zunaj čakalo. Med njimi je bila tudi neka mlada žena iz Črne Cy)re z detetom, ki je iskreno prosila: »pustite me k Svetnici, da mi dete blafcoslovf!« Fcmen blažene Oznne. Slavni francoski škof in pisatolj ^jossuet je rekel: »Narodi tako dolgo t.ajajo, kakor dolgo so izvoljeni, ki so vredni, da se izberejo iz množice.« — 2*&kaj je bila Ozana izbrana iz množiee jugoslovanskega naroda? V času, ko je Ozana bila rojena, je bilo med fazumništvom po Evropi, zlasti po mest!h razširjeno pogansko mišljcnje. IzŁbraženci so kaj radi čitali spise starilk poganskih grških in rimskih pisa¦tgijev. Niso jih čitali samo radi lepe ike, marveč tudi radi vsebine. To, sb stari poganski pesniki in pisaJIJJ <?pevali, jim je šlo do srca. Prigih&jili so si poganski na.in življenja, ifcor da bi ne bili kristjani. Nečistost t, sebičhost sta bili v Evropi razširje[i kakor kuga. Tako so bila pripravjena tla, v katera je na Nemškem zajčel Martin Luther sejati svojo krivo yero. Učil je, da vera sama zveličuje, da dobra dela niso potrebna, da človek ni zmožen dobrih del, marveč da je vse, kar on stori, samo greh. V tistem času, ko je Luther širil ta nauk, je mlada Jugoslovanka, nckdanja pastirica s črnogorskega Lov.ena, kot dominikanka'v samostanu v Kotoru s svojim strogim spokornim življenjem dokazala, da je človek s pomočjo božje milosti sposoben za dobra dela. Ko je protestantizem na Nemškem oznanjal svobodo greha in nezmožnost človekovo za dobra dela, je mlada Jugoslovanka v Kotoru do krvi bičala svoje telo ter se s kamnom udarjala v prsi, da se je raogla potopiti v globine Kristusovega trpljenja. S svojimi junaškimi deli pokore je sijajno dokazala možnost in potrebo dobrih del. Pomen blažene Ozane pa je še tudi na drugem področju, in sicer na področju zbližanja krščanskih cerkva. — Ozana je po rodu Jngoslovanka — Srbinja, bila je pravoslavne vere, pridružila se katoliški Cerkvi, v kateri je od Kristusovcga zastopnika na zemlji proglašena za blaženo. Tako tvcri vez med gvško-pravoslavno in rimsko-katoliško Cerkvijo. Mi katoliški Jugoslovani smo od božje previdnosti poklicani, da pomagamo ccliti tisto rano, ki jo je Ccrkvi Kfistusovi vsekal cerkveni razkol. To moremo storiti z m.olitvijo in s kršča__skim kulturnim delovanjem kakor nas k terrra navaja prelepa cirilmetodijska ideja. Ozanina priprošnja v nebesih bo spremljala to naše delo. Veliko, plemenito stremljenje za zbližanje vzhodne in zapadne Cerkve je dobilo novo zavetnico v nebesih. V tem je velik pomen te jugoslovanske svetnice.