Leto XXVII.
'■iarofnina aa Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), ea '/»
Ista 60 lir, za '/« leta 25 to, mesečno # Ur. Te
TRGOVSKI LIST
Sievilka 10.
Uredništvo: Ljubljana Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava: Gregorčičeva ul. 27. Tei. 47-61. Rokopisov ne vračamo.
Plftča^n to« »e v Ljubi j Z Časopis za trsovi no. Industrijo, obrt In denarništvo nici v Ljubljani št. 11.953.
Izhaia
vsak torek in petek
Ljubljana, torek t. februarja 1944
Preis - Cena L 0'80
Nedostatki pri nabavi blaga
Po pooblastilu prezidenta in šefa pokrajinske uprave je poslal načelnik VIII. oddelka Združenju figovcev v Ljubljani glede nabave blaga izven Ljubljanske pokrajine in glede njegove cene naslednje opozorilo:
Iz predloženih prošenj za odobritev cen je razvidno, da trgovci ■>'/ Ljubljanske pokrajine kupujejo blago v Italiji na način, ki je v nasprotju z veljavnimi protidra-fiinjskimi predpisi. Tako nabavljajo blago nekateri veletrgovci Po raznih trgovinah v Trstu, Milanu itd. celo pri detajlistih ter po nelegalnih cenah. Pošiljke zavarujejo tako, da znašajo premije 15—25%> nabavne cene.
Na tako ustvarjene nabavne cene zahtevajo odobritev pribitkov, ki so predvideni za normalne in legalne cene. Združenje se vabi, da opozori svoje člane na naslednje:
Prodajne cene oz. pribitki, ki »o določeni kot bruto-zaslužek Prodajalcem, se bodo v bodoče odobravali samo po naslednjih pogojih:
1. Veletrgovec sme blago naba-' ili načelno samo pri producentu, trgovec detajlist pa samo pri veletrgovcu ali producentu. Nakupi med veletrgovcem in veletrgovcem oz. med detajlistom in detaj-listom se snialrajo kot nelegalna ln nepotrebna vmesna trgovina. ' izjemnih primerih se bo priznavala drugemu trgf>vcu samo Polovica pribitka, ki je predvidela za dotično vrsto blaga.
2. V vseh primerih se bodo Priznavale samo legalne nabavne cene. Končno je opozoriti članstvo šo, da je pod izrazom »uvoznik« razumeti vse osebe, ki kupujejo blago izven mej Ljubljanske pokrajine in ga potem uvozijo v pokrajino.
Poziv trgovcem za oddajo naročilnic
Potrošniki mesta Ljubljane so Pozvani, da takoj po prejemu zdolskih nakaznic oddajo trgovcu. Pri katene.ni so prijavljena, vse naročilnice, urejene ipo gospodinjstvih.
Vsak trgovec naj sprejme te naročilnice, jih spne po gospodinjstvih in napiše na zunanjo stran ime in naslov glavarja družine. Te avežnje naj uredi po abecednem redu tako, kot je sestavljen v decembru predložen seznam potrošnikov, Novi priglašene!, ki jiih jel vpisal »Prevod«, naj se priključi0 na koncu. Tako urejene naročilnice je oddati najkasneje do 10- II. 1944 v papirnati vrečici, na kateri je napisano število posameznih naročilnic, ki so v vrečici. Opozarjaj« se trgovci, da sami v nobenem primeru niso upravi ceni sprejemati novih priglašen-eev, tudi ne bolniških, in jim za te »Prevod« ne bo nakazoval živi
Trgovec, ki misli, da je sedanj, stanje potrošnikov različno od one-ga, ki ga je predložil v začetku deciembra, naj sestavi nov abecedni seznani po obrazcu kot ga bilo predložiti v decembru p. Bolniške dodatke je navesti v v stah blaga .in v gramih. Ta novi seznam je prav teko predložiti
II.	»Prevodu«, Novi trg št. 4 soba 14. Ponovno opozarja »Pr v°d«, da v bodoče trgovec sam številu potrošnikov ne sine vršiti nobenih sprememb in mu take tu di ne bodo priznane.
je
r-
Gospodarski napredek
Slovaške
Pred kratkim je praznovala, Slovaška petletnico svoje samostojnosti. Pomembnemu jubileju je evropski tisk, zlasti nentški, posvetil mnogo pozornosti. Za nas so posebno zanimiva izvajanja listov o gospodarskem napredku Slovaške v prvih potih letih nje-lega obstoja. Ti uspehi zaslužijo tem večje priznanje, ker so bili doseženi v težkem vojnem času. Tako piše v uvodniku »Sudost-Echo« med drugim naslednje:
Pri pregledu uspešnosti slovaške gospodarske politike, ki je bila v vojnem času naravno obremenjena z največjimi težavami, moramo priznati, da gre smotrnosti slovaškega gospodarskega vodstva največje priznanje. Še dolge mesece po izbruhu vojne je bila Slovaška edina država srednje Evrope, ki si je mogla ohraniti v prehrani skoraj popolno gospodarsko svobodo. Kasneje se je naravno moralo uveljaviti državno vodenje gospodarstva, da se je mogla dežela prilagoditi pritisku vojne. V začetku samostojnega slovaškega življenja je bila slova-ska zunanja trgovina izredno živahna. Zlasti so se izvažali pšenica, ječmen, pšenična moka, zgodnji krompir, živina in meso, slama in seno, dočim so se uvažali rž, koruza, svinjsko meso, maščobe, olja in industrijske surovine. Kasneje so bile uvozne možnosti vedno manjše, a tudi izvozne. Kljub temu pa se more označiti položaj Slovaške glede prehrane kot primeroma zadovoljiv, ker ima poleg strogo racio-niranih živil kakor meso, mast in sladkor še mnogo drugih živil, ki omogočajo polnovredno nadomesti lo.
Največja pozornost se naravno posveča proizvodnji kruha, živil z beljakovino in maščobam. Čeprav ima Slovaška pretežno agrarni značaj — 56.8 odstotka prebivalstva pripada kmetijskemu in gozdnemu gospodarstvu, 19 odstotkov rudarstvu in industriji, 5.4°/o trgovini in denarništvu itd. — se vendar Slovaška ne more primerjati z agrarnimi državami Jugovzhoda ali Vzhoda. Slovaška je primeroma revna kmetijska država, ki nima bogatih rezerv živil ko druge južuovzhodne evropske države. Po ugotovitvah strokovnjakov pride na Slovaškem na sto hektarov obdelane zemlje 223.1 prebivalca, na Madžarskem 162.2, v Romuniji 144.5, v Bolgarski 154 in v bivši Jugoslaviji 183. Zato so se v zadnjem času izdali obsežni ukrepi za povečanje intenzivnosti slovaškega kmetijstva. Površina z žiti posejane jemlje se je znatno povečala, a tudi povprečni donosi so se zvišali. Boljše obdelovanje zemlje se vidi tudi iz tega, da se je povpraševanje po umetnih gnojilih v letu 1940. povečalo za tri-
Prijava zalog vžigalic in soli
Vsi trgovci in zadruge v Ljubljani se pozivajo, da do 10. febr. 1944 prijavijo »Prevodu«, Novi trg št. 4-11., soba 14, pretehtano stanje zaloge soli in prešteto število škatlic vžigalic po stanju 1. febr. 1944, t. j. zaloge, preostale iiz januarja 1944 za delitev v februarju 1944. Za napačne naviedbe kazen.
kratno. Veliko število kmetijskih strojev je prišlo iz Nemčije in njih nabavo je podpirala država. Živinoreja se zboljšuje z načrtnimi nakupi plemenske živine ter so se na ta način povečali letni presežki živine. V normalnih razmerah more Slovaška izvoziti letno okoli 50.000 goved, 7000 konj, veliko perutnine, znatne količine ovčje volne itd. V letu 1940. je Slovaška dobavila Nemčiji in Italiji 49.155 glav goveje živine in 7319 telet. Oskrba Slovaške armade na vzhodni fronti in prehrana prebivalstva doma postavlja slovaško vlado pred velike naloge, katerim pa je bila dosedaj še v vsakem pogledu kos. Pri tem daje nemški vzgled slovaškemu kmetijstvu vedno nove podnete za napredek.
Stopnjevanje gospodarske aktivnosti zaradi vojne je pospešil tudi razvoj slovaške industrije. Tako more Slovaška narodna banka v svojih poročilih vedno znova podajati ugodno sliko o razvoju slovaške industrije, ker so bila prizadevanja v času slovaške samostojnosti za povečanje proizvodnje izredno uspešna. Slovaška industrija je prispevala svoj delež za povečanje evropskega vojnega potenciala. Zvišanje življenjske ravni prebivalstva dokazujejo pove-
čani finančni dohodki države ter obseg izvršenih javnih del. Samo novih železniških zgradb je bilo izvršenih do srede 1943 v vrednosti 1.42 milijarde Ks. Ta dela so tudi indirekten dokaz za povečano industrijsko proizvodnjo. Direkten dokaz pa daje razvoj produkcijskega indeksa, ki se je glede industrijske proizvodnje dvigal takole: 1.1939. 1 (K), 1.1940. 106, I. 1941. 113 in I. 1942. 120'. Obsežne investicije industrije za razširjenje in povečanje svojih naprav, za kar se je samo iz obratnih dohodkov porabilo več ko dve milijardi Ks, so nadaljnji dokaz večje proizvodnje. Poleg tega so se ustanovila tudi številna nova podjetja. Vsi ti uspehi so bili doseženi kljub pomanjkanju nekaterih surovin, polizdelkov in pomožnih snovi. Tekstilna industrija in elektrarne so si pomagale s pridelovanjem nadomestnih snovi in sintetičnih surovin. Marsikatere težave so se s tem mogle premagati.
Ta napredek slovaškega gospodarstva dokazuje, da ima slovaško ljudstvo trdno voljo po samostojnem državnem življenju. K vsem tem uspehom je mnogo pripomogla tudi Nemčija, ki je z nasveti in dejanji vedno rada priskočila Slovaški v pomor.
Moskva protežira zlato
Pod tem naslovom piše »Siidost-Echo«:
V	dosedaj zelo neplodni debati med Anglijo in USA glede bodoče ureditve valutnega vprašanja sc dobile Združene države Severne Amerike tik pred sklicanjem nove valutne konference pomoč, in sicer od strani, od katere bi jo najmanj pričakovale, namreč od Sovjetske unije. In to na [»olju, kjer je ta pomoč tem bolj presenetljiva, namreč glede pomena zlata pri nameravani valutni reformi. Finančni svetovalec moskovske vlade profesor Varga je v reviji »Vojna in delavski razred« izjavil, da bi Moskva vsekakor pozdravila, če bi se čim več držav zopet vrnilo na zlato veljavo. To seveda ne bi pomenilo, da bi Sovjetska Rusija aktivno sodelovala pri mednarodni ureditvi valutnega vprašanja ali da bi v notranjosti države uvedla zlato veljavo. Nasprotno je izjavil profesor Varga, bi Sovjetska unija še nadalje vztrajala pri monopolni zunanji trgovini. Kakšen interes more torej imeti Moskva za zopetno intronizacijo zlata? Odgovor na to vprašanje daje revija »Bank-wirtschaft«, ki opozarja, da je Sovjetska Rusija v zadnjih letih svojo zlato proizvodnjo vedno bolj izpopolnjevala, da je samo zlata proizvodnja v Uralu prekosila
proizvodnjo v vseli drugih deželah razen proizvodnje v Južni Afriki. Številk o višini te proizvodnje sicer ni, toda na zadnjih medzavezniških konferencah se je cenila kapaciteta zlate proizvodnje v Sovjetski Rusiji na 12 do 13 milijonov unč. Za to zlato nima sovjetska vlada interno nikake uporabne možnosti, pač pa je to zlato najbolj idealno izvozno blago, za katero bi mogla dobiti sovjetska vlada vsako poljubno uvozno blago, ne da bi se morala politično vezati. Moskva ima torej prav vitalni interes za vzdrževanje zlate cene in mnoge možnosti bi izgubila, če bi zlato zaradi drugih pogodb izgubilo svojo mednarodno plačilno veljavo. Tako se ponavlja na gospodarskem polju to, kar se sedaj dogaja na političnem ]>olju, da se namreč enako spretno ko brezobzirno izkoriščajo od anglosaških zaveznikov tako poveličevana načela o demokraciji. Če pa se tako presoja izjava profesorja Varge, potem ni sovjetsko naziranje pomoč za ameriške zagovornike zlate veljave, temveč nova zadnega, ker je potem sporazum tem težji, ko pa na zlatu bogata država kot ena bodočih naj večjih trgovskih partnerjev noče priznati zlatu iste veljave, ki bi jo imelo zlato povsod drugod.
Pregled bolgarskega gospodarstva
»Siidost-Echo« je takole orisal gospodarski položaj Bolgarije: Kmetijstvo je dosegla v lanskem letu zadovoljive rezultate. Pridelek krušnega žita je bil po slabi tetini 1942. tako dober, da je bilo mogoče krušni obrok podvo-
jiti. Slab je bil pridelek koruze, krme pa so pridelali toliko, da je bo dovolj za bolgarsko živinorejo, ki je v zadnjih letih precej nazadovala. Pomanjkanje koruze se bo precej občutijo pri reji svinj in perutnine.
Pridelek sadja in sočivja je bil tako dober, da bo precej ostalo za izvoz. Slabo so se obnesle tekstilne in oljnate rastline, med njimi najslabše bombaž in sončnice. Ker je Bolgarija slabo preskrbljena z živalskimi maščobami in so lani tudi kulture oljnatih rastlin odrekle, upajo, da bo Nemčija letos pomagala z večjimi dobavami jedilnega olja. Razočaral je tudi pridelek tobaka, ki zavzema med agrarno proizvodnjo najvažnejše mesto v bolgarski zunanji trgovini. Tobačne nasade so lani precej povečali, namesto pričakovanih 80.000 do 90.000 ton pa so pridelali okrog 65.000 do 70.000 ton tobaka, ki pa je bil po kakovosti boljši kakor pridelek I. 1942., ki je znašal nekaj nad 60.000 ton’
V industriji je povečano primanjkovanje surovin in indeks industrijske proizvodnje se je znižal na 14«. V prejšnjih letih se je spreminjal takole: I. 1935. — 101), 1. 1938. - 155, I. 1939.	16-1,
1. 1940.	182, I. 1941.	193.
1. 1942. -	186. Proizvodnja se je
nekoliko dvignila v keramični, papirni in električni industriji ter v kamnolomih, najbolj pa se je znižala proizvodnja kovinske in kemične industrije. Zaradi pičlih pridelkov v I. 1942. se je znižala tudi proizvodnja živilske industrije, ki pa se utegne leto« spel dvigniti, vedno bolj občutno pa je pomanjkanje surovin v tekstilni in usnjarski industriji.
Zunanja trgovina se razvija takole:	uvoz	izve«
(1000 ton)
1938	............... 382	500
lud9..................389	543
1940	............... 382	995
1941	.	.	. . .	.	.	458	459
1942	 .............. 535	521
1943	(od jan. do	avg.)	409	418
Uvoz se je povečal po količini od 1. 1941., po vrednosti pa že od I. 1940. Surovin se uvaža sicer vedno manj, povečal pa se je uvoz strojev in raznih industrijskih izdelkov. Pri izvozu so še vedno na prvem mestu tobak, sadje in zdravilne rastline. Največjii trgovinski partner Bolgarije jie- Nemčija, Italijo pa nadomeščajo zdaj kot odjemalci sosedne m nevtralne države.
V notranji trgovini se občuti pomanjkanje blaga, zaradi zvišanja cen pa je po vrednosti notranji trgovinski promet prej večji kakor pa manjši.
Zvišanje cen je razvidno iz naslednjega pregleda:
izvozno uvozno v notranji
leto	blago	blago	trgovini
1939 . .	100.0	100.0	100.0
1942 . .	181.6	175.1	190.3
1943 jan.	203.0	178.4	220.2
1943 avg.	233.3	183.9	248.7
Od lanskega avgusta so se cene spet zvišale, o čemer pa ni točnej-ših podatkov, vlada pa je tudi v zadnjem času izdala razne ukrepe, da bi se zvišanje cen zajezilo ter preprečilo 'škodljivo delovanje ilegalne trgovine. Pobijanje črne boraa je težavno predvsem zaradi tega, ker ni mogoče pregledati in zajeti vse kmetijske proizvodnje.
Vloge denarnih zavodov naraščajo stalno od začetka vojne. V povprečju 1. 1939. so znašale v milijonih levov 15.015, 1. 1942. že 25.126, lani pa 34.653.
Magnezij v Švici
V	bližini kopališča Stulstarasp v Švici delajo poskuse zaradi kopanja magnezijevega karbonata. Dosedaj so izkopali 300 ton tega kamna in ga odpeljali v zapadno Švico zaradi kemične predelave. Podrobnosti o uspešnosti teh poskusov še niso znane.
Straa 2.
»TROOV6KI LIST«, 1. februarja 1944.
Štev. 10.
Denarništvo in zavarovalstvo
Izplačevanje vlog pri bivši Poštni hranilnici v Beogradu
Poštna hranilnica v Ljubljani bo pričela s 1. februarjem po prejeti odobritvi šefa pokrajinske uprave v Ljubljani izplačevati na svoji blagajni vsem vlagateljem hranilnih knjižic bivše Poštne hranilnice v Beogradu, ki imajo svoje stalno bivališče oz. sedež v Ljubljanski pokrajini in so svoje vloge prijavili v letu 1941, mesečno po din 2.500.— oz. lir 950.—.
Vlagatelji, ki niso v januarju t. 1. dvignili odobrene kvote po din 500.— oz. lir 190.—, lahko dvignejo ta znesek poleg gornje kvote, ki je odobrena za mesec februar.
Prijave vlagateljev za izplačilo se sprejemajo vsak poslovni dan od 8. do 12. ure na blagajni zavoda.
Klirinški dohodki in izdatki Romunske narodne banke
V prvih lanskih osmih mesecih je prejela Romunska narodna banka na svoj klirinški konto 59.3 milijarde lejev proti 38.4 milijarde v prejšnjem letu. Njeni devizni dohodki so se torej povečali za 54.54 odstotka. Istočasno pa so se povečali tudi devizni izdatki banke, namreč od 32.1 na 59.7 milijarde lejev. Izdatki so se torej povečali za 58.69%. Od deviznih izdatkov je dala banka zasebni trgovini za kritje nabavljenega blaga 19.8 milijarde lejev ali 33.26% vseh izdatkov, za kritje državnih naročil 12.1 milijarde (20.31%) in ostanek za razna druga plačila v inozemstvo. Devizni dohodki Romunske narodne banke so bili za 254 milijonov lejev manjši ko izdatki. Če se pa upošteva izkaz banke z dne 31. de cembra 1942, ostaja banki še ved no deviz za 29.6 milijarde lejev.
Odrezki živilskih in tobačnih nakaznic za ianuar
Zakon o zaščiti bank je bil na Hr-vatskem z vladno naredbo ukinjen. Denarni zavodi, ki so dosedaj bili pod zakonsko zaščito, morajo zaprositi do konca 'lilija za normalno poslovanje ali pa morajo likvidirati.
Madžarska narodna banka ima svojo glavno skupščino 9. februarja. Skupščini se predlaga, da se tudi letos izplača dividenda v višini 6.5 zlatega pengo ali 7.53 običajnega pengo.
Madžarski državni dolg se je lani povečal od 4869 na 6501 milijonov pengov.
l’o poročilih it Carigrada se namerava v Turčiji ustanoviti industrijska banka, ki naj bi skrbela za finansiranje nacionalne industrije.
Obtok bankovcev na Danskem se je po izkazu Danske narodne banke povečal lani od 982 na 1158 milijonov Kron.
Ves angleški državni dolg bo znašal no vojni po mnenju revije Bri-lish Eeonomist Revievv 25 milijard funtov šterlingov.
Japonska Nipon banka izdaja za likvidacijo letnega ultima velike količine bankovcev. Lani je dosegla 30. decembra izdaja bankovcev z vsoto 10.48 milijarde jen svoj višek. Že 31. decembra 1943 pa so začeli prihajati bankovci nazaj in je vsota izdanih bankovcev padla na 10 26 milijarde jen. <. januarja pa Be je ta vsota znižala že na 9.96 milijarde jen.
Mestni preskrbovalni urad bo odrezke živilskih nakaznic vseh racioniranih predmetov za mesec januar prevzemal v II. nadstropju Mestnega doma, tako da pridejo na vrsto 3. februarja trgovci z začetnicami A do Be in gostinski obrati z začetnico A; 4. febr. trgovci z začetnicami BI do E in gostinski obrati z začetnico B; 5. febr. trgovci z začetnicami F in G ter gostinski obrati z začetnicama C in C; 7. febr. trgovci z začetnicami H do J in gostinski obrati z začetnico D; 8. febr. trgovci z začetnicami Ka do KI in gostinski obrati z začetnicama E in F; 9. febr. trgovci z začetnicami Km do Kr in gostinski obrati z začetnicama U in H; 10. febr. trgovci z začetnicami Ku do L in gostinski obrati z začetnicama I in J; 11. febr. trgovci z začetnim zlogom Ma in gostinski obrati z začetnico K ter trati-kanti z začetnicami A do D; 12. febr. trgovci z začetnicami Me do Ml, gostinski obrati z začetnico ^ in trafikanti z začetnicami IS in J; 14. febr. trgovci z začetnicami Mo do N, gostinski obrati z .ač:;t-nico M in trafikanti z začetnico K; 15. febr. trgovci z začetnicami 0 do Pe, gostinski obrati z začetnicami N do P dn trafikanti z začetnicami L in M; 16. febr. trgovci z začetnicami Pi do Po, gostinski obrati z začetnico R in trafikanti z začetnicami N do P; 17. febr. trgovci z začetnicami Pr do R, gostinski obrati z začetnico S in trafikanti z začetnicam R do Š; 18. febr. trgovci z začetnico S, gostinski obrati z začetnico Š in trafikanti z začetnicami T do Ž; 19. febr. pride na vrsto Nabavljalna zadruga drž. žel.; 21. febr. trgovci z začetnicama Š in T ter gostinski obrati z začetnicama Z dn Z, 22. febr. trgovci z začetnicama U in V; 23. febr. trgovci z začetnicama Z in Ž.
Dne 24. febr. bo mestni preskrbovalni urad prevzemal odrezke od pekov z začetnicami A do J;
25. febr. z začetnicami K do Pi in
26. febr. od pekov z začetnicami Pl do Z.
Trgovci, peki in trafikanti bodo oddajati odrezke v II. nadstropju Mestnega doma v sobi št. 8, gostinski obrati pa v sobi št. 9. Med gostinske obrate spadajo vse restavracije, gostilne, mlekarne, javne kuhinje, bolnišnice, ki dajejo delno hrano svojim uslužbencem proti odvzemu odgovarjajočih odrezkov in podobno.
Trafikanti lahko oddajo v za njih navedenih dnevih odrezke tobačnih nakaznic tudi v popoldanskih urah, t. j. od 14.30 do 17.
Posebej pa opozarjamo trgovce in zlasti peke na naslednje
Posamezni odrezki ati deli mesečnih živilskih nakaznic se mo-a jo lepiti kot doslej, t. j. po 31
živilske nakaznice »R. D.«, »T. D. in >N. T. D.«, ki se med seboj močno razlikujejo po vrednosti. Kjer se bo ugotovilo, da so pomešani na isti zlepljeni karti odrezki raznih vrst aii pa tudi, da so v posameznih snopičih povieaane karte raznih vrst, se bodo vsi odrezki trgovcu ali peku brezpogojno vrnili in se bo v takih primerih postopalo zoper trgovca ali peka po predpisih. Isto velja za trafikante in gostinske obrate.
Ker bo odslej isti odsek mestnega preskrbovalnega urada moral prevzemati tudi odrezke tobačnih kari, opozarjamo trgovce, peke in trafikante, da se natanko drže določenega abecednega razporeda, ker bo v bodoče mestni preskrbovalni urad prisiljen odkloniti vsakega trgovca, peka, trafikanta, gostilničarja itd., ki bo v zamudi.
Odrezke živilskih nakaznic od gostov v gostinskih obratih jo dovoljeno predlagati samo na podlagi steiznama, v katerem mora biti točno navedeno število kosov posameznih vrst odrezkov, teža živil za vsak posamezen odrezek, kakor tudi skupna teža živil od istovrstnih odrezkov.
Tiskane sezname je založil sindikat gostinskih podjetnikov in jih vsak obrat dobi v pisarni "sindik ita za 4 liire 10 komadov. Kakor že omenjeno, je odrezke dovoljeno pnedlagati samo na podlagi tiskanih seznamov. Oni obrati, ki niso člani tega sindikata, dobe te sezname v mestnem preskrbovalnem uradu, Mestni dom, II. nadstropje, soba št. 9.
Slovaški uvoz filmov
Laini je uvozila Slovaška 127 inozemskih zabavnih zvočnih in nemih filmov. Od	uvoza	je
prišlo na Nemčijo 72, na Italijo 18, na Protektorat 1fi. na Švedsko 9, na Francijo 8, na Španijo 1 in na Finsko 3 filmi. Uvoženih je bilo tudi 141 inozemskih kulturnih filmov: 98 nemških, 36 italijanskih, 5 švedskih in 2 finska. Slovaška filmska družba »Nastup« je posneta več kratkih kulturnih filmov, slovaški film z vzhodne fronte pa je bil predvajan tudi na Dunaju, v Berlinu in Zagrebu.
Gostilničarski vestnik
Gospodarske vesti
Razdeljevanje vžigalic
Gostilničarska nabavljalna zadruga razdeljuje vžigalice za gostinske obrate, in sicer dobe: hoteli, restavracije in gostišča po 16 škatlic, kavarne po 10 škatlic, gostilne in ljudske kuhinje po škatlic in
krčme in bifeji po 4 škatlice mesečno.
Vžigalice lahko dvignete pri zadrugi od 3. februarja naprej.
Podjetniki, ki ima jo na isto ime več obratov (n. pr. hotel, restavracijo in kavarno), dobe vžigalice za vsak obrat posebej.
Sindikat gostinskih podjetnikov.
Prosta mesta v nemški gostinski stroki
Kakor poroča »Deutsche Adria Zeitung«, je v Nemčiji velika potreba po hotelskih in gostinskih nameščencih tudi na dobro plačanih mestih. Zato so se zastopniki nemških gostinskih obralovobrniti na delavski sindikat zaradi posredovanja novih namestitev. Skupno se potrebuje okoli 4000 nameščencev. Inozemski nameščenci dobe isto oskrbo in plačo ko domači ter uživajo tudi veliko socialno zaščito. Delovno razmerje se sklene za najmanj eno leto. Vožnja na službeni kraj ter prehrana med vožnjo sta prosti. Bolniško zavarovanje velja tudi za rad b inske člane, ki so ostali v domači deželi. Neporočeni dobe enkrat na leto, poročeni pa dvakrat na leto dopust. Zaslužek morejo nakazati inozemski delavci rodbinam v domovini. Nakazila izvršuje Banca di Lavoro. Kadar prestopi nameščenec nemško mejo, dobi neporočeni 300, poročeni pa 500 lir. Kolikor je le mogoče, se bodo želje pri namestitvi v določenem kraju upoštevale. Podrobna pojasnila dajejo pristojni delavski sindikati (oz. borze dela)-
frfftvkiski register
—MBMBnU I—W l'—I
Spremembe in dodatki:
Centralna transportna družba
z o. z., Ljubljana. Izbriše se poslovodja Frank J. Loeb, trgovec iz Ljubljane, Gradišče 9, vpišeta pa novi poslovodja Hribar Rado, industrialec iz Ljubljane in prokurist Rogelj Leon iz Ljubljane, Resljeva cesta 1.
odrezkov skupaj v eno karto. Pri tem je treba mied seboj strogo ločiti odrezke raznih vrst nakaznic, kar sedaj zlasti velja za dodatne
Pridelovanje žita v Romuniji
Žitne kulture bodo letos v Romuniji obsegale 3.48 milijona ha. Na staro Romunijo in Banat pride od tega 2.6 milijona ha, na Besarabijo nad 700.000 ha, na Bukovino pa okrog 118.000 ha. Pšenico bodo pridelovali na površini 3.1 milijona ha, rž na 279.000 ha, ječmen na 76.000 ha, ogrščico na 8500 ha, ovieis pa na 1400 ha.
Že ii 21 erah
fr. p. Zajec
DIPLOMIRAN OPTIK LJUBLJANA
ULICA 8. MAJA ;
PASAŽA
■ ■■■tl
Priporoča se
Gostilna .,Pri LOVCIl"
Ljubljana, Rimska cesta - Telefon 46-95 j
barva, pleslra in kemično s n a ž i obleke, klobuke itd. Škrobi in svetlolika srajce, orratnike iu manšete. Pere, suši, monga in lika domače perilo
tovarna JO S. REICH
Poljanski nasip 4-6. Šelenburgo\a 3 Telefon št. 22-72.
Pošta v Kočevju posluje zopet za pi- i semsko pošto.
Ilrvatska vlada je s posebno nared- i t>o odobrila kmetovalcem, ki poru v- { aajo do 30. junija svoje dolgove dr- I žavi 60 odstotni popust, onim pa, ki 1 te dolgove poravnajo do konca leta j pa 55 odstotni popust. Ker imajo se- j daj hrvatski kmetje dosli denarja, je I računati, da bodo popolnoma pora v-1 nali svoje dolgove.
l>a bi so povečala proizvodnja lir ’ vatske«a jedilnega olja, je lirvatska vlada odredila, da dobi vsak proizva- j jalec bučnega semena pri oddaji 10 kg semen poleg določene cene še 1 liter | olja in 3 kg oljnatih pogač.
V Szegedu se je ustanovila z delniško glavnico 1 milijonov pengo Sze- •: gedska filmska družba. Po poročilu i madžarskega gospodarskega lista so j veliko delnic podpisali srbski vele- j posestniki jz Banata ter se more zato sklepati, da bo nova družba proizva- I ja‘la filme tudi s srbskim besedilom.
Sobranje j« odobrilo predlog bolgar- j ske vlade o podržavljenje cigaretne ! tovarne »Svoboda«.
Bolgarski kmetijski miinister je pred- i tožil sobranju zakonski predlog o na- \ bavi 500 merino-ovnov v Nemčiji. V ; nadomestilo pa bi Bolgarska dobav- : Ijala Nemčiji ovce za klanje.
V okviru novih trgovinskih dogovorov med Finsko iu Romunijo so se j vodiki tudi pogajanja o dobavi fin- I skih lesenih hiš Romuniji. Gre za večje dobave, ki naj bi se izvršile v prvi polovici letošnjega leta.
Samski davek za vse neporočene moške od odpusta iz vojaške službe pa do 45. leta ter za vse neporočene ženske od dokončanega 17. pa do 45. leta je uvedla Turčija. Ud davka so oproščeni kmetovalci in vdovci ter vdove, ki morajo sJtrbeti za svoje otroke in ki se ne morejo zopet poročiti. Davek bo najbrže znašal 10 odstotkov do- , hodnine.
V okviru romuusko-turškc trgovinske pogodbe se predvidevajo tudi tur-1 ške dobave bombaža Romuniji. Pogajanja o teh dobavah so bila že zaključena.
Turčija dobavlja sedaj večje količine rib Nemčiji. Ribe so z nemškimi posebnimi aparati tako preparirane, da ostanejo dva tedna sveže.
S posebnim zakonom so je na Slovaškem začel postopek za prenos lastninskih pravic Pistyjanskega zdravilišča na slovaško državo, ki je dala za
to zdravilišče. 43.3 milijon« Ke.
Slovaške zveze za industrijo, obrt iu denarništvo pripravljajo predlog o združitvi treh slovaških trgovinskih in obrtnih zbornic. Poleg tega naj se razne obrtne organizacije združijo v osrednji skupni organizaciji.
Iz Madžarske poročajo, da se zimska semena zelo dobro razvijajo in da se obeta dobra letina. Primanjkuje pa krmil hi je zato stanje živine slabo. Posebne veliko izgube 90 na perutnini in malih živalih.
O pomanjkanju jajc poročajo iz Madžarske. V drugi polovici 1943. jo do; bila vsaka oseba le 4 jajca. Na črni borzi pa se seveda dobe jajca po močno zvišanih cenah.
Zaradi dviga cen se je zvišal dohodek švicarskih živinorejcev od 976 milijonov šv. fr. v letu 1939. na 1195 milijonov šv. fr. istočasno je narasel dohodek od agrarnih proizvodov od ‘292 na 733 milijonov šv. fr. Bruto dohodek od švicarskega kmetijstva se ceni v letu 1943. na 1928 milijonov ali na skoraj 2 milijardi šv. frankov.
Zaradi pomanjkanja kositra bodo v Združenih državah Sev. Amerike porabljali pri zaobali tobaka, barv in kozmetičnih predmetov papir namesto kositra. Pripomniti pa je treba, da so ameriške papirnice izjavile, da j ne morejo svojih odjemalcev v starem l| obsegu zalagati s papirjem.
SKUPNA NABAVNA IN PRODAJNA ZADRUGA
R. Z Z. O. Z.
LJUBLJANA
BLElWElSOVA CESTA 12
P r i p o r o č a s e :
♦
V. A. JANEŽ
delikatesna trgovina
Ljubljana, Ulica 3. maja
Fiir da« KoasorUum »Trgovski liste a la Vsrlag - Za konzorcij »Trgovski list« kot izdajatelj: dr. Ivan Pleas - SchriUleiter - Urednji: Aleksander Železnikar - Fiir die Druokerai »M&rkur« A. G. —
Za tiskarno >Markur< 4. <L: Otmar Mihalek. — AUe — vsi v Ljubljani.