Štev. 21. (Tek. račun s pošto. C. C. con la Posta) V Trstu, petek 18.
eto VI.
Izhaja Tsak potok dopoldne. Izdam konsorcij Malega lista. NhnIot : Mali list, Trio ste, oa-sella oontro 87. — Urad: via Valdirivo 19-111.
Odborom! urednik: dr. L. BERCE.
POSAMEZNA ŠTEV. 30 STOTINK. NAROČNINA za celo leto 10 L., pol leta f» L., četrt leta a L. - IZVEN ITALIJE celo leto 24 L., pol leta 12 L., čotrt leta 5 Tj.
Leto VI.
«MALI LIST« — TRIESTE -LICEJSKA KNJIŽNICA
IN OBJAV
LJUBLJ
TEDMJK ZA NOVICE IN POUK.
1 stolpcu 4 L.
• ;7o popusta, pri 10 kratni kratni objavi (pol leta) ai objavi (celo leto) 60%
  .................. popusta.
jiAiii Ul.LANI: 80 stotink vsaka beseda v navadnem tisku; mastno 40 stotink beseda; z A 1.1,1 KIJII CllKADlI 50 st. beseda. Pri stalnem oglašanju primeren popust.
Mali koledar.
Petek, 18. maja:	Erik; Aleksandra;
Feliks. — Sobota, 19.: Peter Celestin; Ivo. — Nedelja, 20.: Bernardin. — Ponedeljek, 21.: Feliks. — Torek, 22.: Emil (Milan). — Sreda 23.: Deziderij. — četrtek, 24.: Marija Pomoč kristjanov.
Petek, 25.: Urban, Zofija. — Sobota, 26.: Filip (Zdenko) Neri; binkoštna sobota.
MALE NOVICE.
Smrt uglednega duhovnika.
V Kojskem v goriških Brdih je 8. t. m. nepričakovano umrl ondotni župnik Albert Leban. Zadela ga je srčna kap. Doma je bil iz Prvačine, služboval je pri Sv. Luciji in v Tolminu, v Gornji Tribuši in v Šturijah, slednjič eno leto v Kojskem. Bil je vnet dušni pastir,
Ali sem jaz, ali sem on.
Dva Počkarja v borbi za osebnost.
Anton Počkar iz Sepulj pri Tomnjv je doživel o zadnjih letih bridke ure na račun pomanjkljive resnicoljubnosti. Po vojski je delal tam daleč na Ogrskem v nekem premogovniku. Ondi se je seznanil z Mažarom Aladarjem Sarkočijem. Sarkoči je pripovedoval, da pozna te naše kraje, da je služil pri vojakih v Poli itd. Povedal je tudi, da bi rad šel v Trst iskat si dela in zaslužka. Kot tujemu državljanu mu pa to ni bilo tako lahko. Srečen Počkar, ki je laški državljan! On gre lahko, kadar hoče. Tako sta se pomenkovala. Iz pomenkov je nastal domenek. Sklenila sta, da Sarkoči postane Počkar. DvestotisoČ ogrskih kron je dat Maiar Kraševcu za kraške pravice in
poznan povovodja in značajen mož. V | kraiko ime. Tone je dal Aladarju svoje Kojskem so mu priredili krasen pogreb j osebne dokumente in Aladar se je spre-v četrtek 10. t. m. Pri pogrebu je bilo 65 ; menil v Toneta, Sarkoči v Počkarja, Mn-duhovnikov, ljudstva pa okrog 3000. Po- j žar v Kraševca iz Sepulj. Nem se bat, pogrebni govor je imel v cerkvi č. g. Filip gumno je prišel novi Kraševec v Trst, Terčelj, na grobu pa dr. Janko Kralj. I našel delo in zaslužek in začel živeti za
Vrlemu duhovniku pri Bogu plačilo!
Velika nesreča z automobilom.
Na cesti med Kontovelom in Prosekom se je zgodila 10. t. m. velika nesreča. Šolski otroci so šli s Kontovela na Prosek, z njimi učiteljica. Nasproti je privozil težak avto, naložen s kamenjem. Kar naenkrat je odreklo krmilo pri avtu in voz je za,krenil v otroke. Ena 7 letna deklica ,ie b>!a takoj zmečkana in mrtva, 6 jih je bilo ranjenih. Ena je izdihnila koj potem, ko so jo pripeljali v bolnišnico. Mladi žrtvi nezgode, obe sestrični', doma s Kontovela, sta bili z neobičajno slovesnostjo pokopani na Proseku v nedeljo 13. t. m. Šofer nesrečnega avtomobila je bil pridržan v zaporu, dokler se ne izkaže, če je morda kriv premajhne pazljivosti, Ddkazal je res, da je krmilo odpovedalo, manj jasno pa je, zakaj ni brž voza ustavil.
Breznlškl proces.
dovoljno. Pa še oženil se je v Trstu pod imenom Antona Počkarja iz Sepulj.
Oj hišica očetova...
Tako je prišlo brezimnemu Kraševcu na misel in želja se mu je rodila v srcu pustiti žalostno ogrsko ravan ter pogledati, ali še stoje ljube domače Sepulje sredi Krasa. Ni bilo tako lahko potovati brez papirjev, vendar se je preko Gradca pretolkel nekako sem dol na so inč ni Kras. Doma niso nič vedeli o kakšnem Aladarju, Počkarja št. 1. so poznali brez papirjev. Zdelo se je, da bo vse prav.
Trd oreh.
Počkar št. 1 je sklenil slednjič, da se bo treba oženiti. Pa je stopil v Tomaj in potrkal pri g. župniku. G. župnik, še nov
tudi on v fari, odpre bukve, gleda in pove: «Slišite vi, Anton Počkar, tak in tak iz Sepulj, je že oženjen. Ali se mislite še enkrat oženiti, ali haj?» «Ne, gospod, jaz nisem bil in nisem oženjen». aB ukv e govore, da ste. V Trstu ste se poročili s to in to». Počkarju je začelo vroče postajati. Obletel je vse urade in povsod	so	mu povedali, da je	Anton
Počkar	že	oženjen.	Slednjič se	mu je
posvetilo, kdo da bi utegnil biti Anton Počkar	št.	2. Našel	ga je v Trstu, toda
imena mu	ni mogel	nazaj vzeti.
Tožil ga bom.
Svetovali so mu, naj vpelje sodnijski proces, da se bo uradno ugotovilo, kdo je Počkar in kdo ni. Nerad se je pravi Počkar odločil za ta korak, ker je bil sam deležen krivde. A druge poti ni bilo. Pa je tožil. Ko je pa oblast oba Počkarja postavila vkup, se moža nista, hotela poznati...
Pomoč z Ogrskega.
Gosposka je bila v enaki zadregi kakor oba Počkarja. Nedostajalo je uradnih podatkov, da bi se dalo razsoditi. Med tem pa se je Aladar zbudil v Tonetu št 2 kakor kralj Matjaž pod goro in vprašal, koliko časa je spal. Z eno besedo: Mažam je postalo dolgčas po svojem pravem imenu. Pisal je po svoje dokumente. Teh pa ni mogel takoj dobiti, ker mu jih je uničila «ta prvan, katero je tam na Ogrskem pustil na cedilu.
Tako se je pojasnilo po dolgih letih, da je Anton Počkar iz Sepulj en sam, št. 2 pa je Aladar Sarkoči. Seveda bosta obe številki dajali odgovor o nedovoljeni kupčiji.
1H
d N
C
MIHEC : Čudni časi so prišli;
vse od straha koprni: se potres napoveduje, na Kitajskem vojna h ruje.
JAKEC: Kot žovca tresejo se tla, na piano voda pridivja ; in kar ne vniči se samo, ljudje dopolnijo z vojsko.
Opozorilo podeštatom.
Nekdanji finančni minister De Stefani je napisal za	največji	italijanski	list
»Corriere della Serai» že	dva članka,	v
! katerih daje nasvete podeštatom:, kako \as* beznice pri Ledinah na 1U0raj0 gospodariti z dragocenim ljud-
S° biH ŠteVilni Niškim denarjem. V prvem članku po-S<1V’	°	eni,	c	a	so	se na	4.	marca	z	debate svari,	naj nikar	ne jemljejo	ve-
orožjem	in	palicam	uprli finančni,	sitra-	i-i i
-1- /Al. « I •	K-1 no	,	„	.	likih posojil, ki Jih bodo občine vselej
ži. Obtoženih je bdo 23; od teh je 5 be-	, v„,	,	, ,
...	.	težko plačate, danes kakor oozneie. V
Iz male
žalo v Jugoslavijo, 18 pa jih je bilo aretiranih. Obtožence so zagovarjali 4 od-
plačale, danes	kakor pozneje, V
drugem članku pravi	modro gospod mi-
,	„	nister, naj podeštati	ne stavijo preveč
vetniki. Proces je	bil precej	dolg.	Kan-	denarja v lepšanje občin, kjer nič ne
čalo se je tako, da je	bilo vseh 18 opro-	. nesc_ 'fa	denar	bi	rajše kmet porabil za,
ščenih. Oproščeni so	bili z navedbo, da	. zboljšanje svojega	zemljišča, kar	bi bilo
»niso storili dejanja«,	eden pa «vsled po-	i v veliko	korist	vsega državnega	gospo-
manjkanja dokazov«.	Sodišče pa je ob-	j darstva.
sodilo one, ki so v Jugoslaviji in sicer;	,	»	.	.
Rudolfa u-ii	n , . .	*	•	x	Katoliška	društva ostanejo.
nucioita Jslimča na 2 leti in	1	mesec ječe	|	J
ter 180 lir globe,	Ludvika	Strela	na 1	:	Kt‘r se Jc P°nekod	mislilo, da name-
leto in 8 mesecev ter 25 dni ječe in 150 rava v'a('a vsc katoliške organizacije lir globe, Karla Strela' na 1 leto, 15 dni > razpustiti, je poslal ministrski predsed-ječe ter 120 lir globe, Antona Žaklja na|nik na vse Pref(>kte okrožnico, v kateri
2 leti in 1 mesec ječe ter 180 lir globe, ter Mateja Žaklja na 1 leto, 8 mesecev in 25 dni ječe in 150 lir globe.
Za potresom še vihar in toča.
One 1. majnika je bil v Stari Zagori v Bolgariji ve]^ vjhar, ki je trgal strehe,
izrecno pojasnjuje, da se pri razpustu mladinskih organizacij misli samo na taka društva, 'ld imajo vojaški značaj. V tem smislu so> razpuščene organizacije skavtov. Lahko pa ostanejo in se smejo ustanavljati katoliška mladinski krožki in podobna društva, ki nimajo tistega IUVl.*f ^levesa in dvignil v zrak nekega j pol-vojaškega značaj«, temceč pretežno kočijaža z vozom vred. Banjenih je bilo versko-vzgojne namene, nad 50 oseb. Vihar je razdejal tudi ha
rake, ki jih je dala napraviti vlada za tamosnje urade in odnesel v zrak razne važne listine. Obenem se je vsula debela toča, ki je uničila sadno drevje in poljske nasade.
»Mussolini".
Na Japonskem so igrali novo dramo z naslovom Mussolini. Pravijo, da se je igra v gledališču dobro obnesla.
Vlak pod plazom zemlje.
Na železniško progo,, ki vodi iz An-kone v Brindizi je pridrl težak zemeljski plaz. Neki osebni vlak je ponoči zavozil v to zemljo in skočil s tira. Od službenega osobja je bil 1 mrtev, 6 ranjenih; potnikov je bilo 6 mrtvih, 11 ranjenih. Tisti plaz je poleg te nesreče zasul tudi več hiš. Iz ruševin so potegnili 12 mrtvih in 17 ranjenih.
Stresemann obolel.
Nenadno je prišla vest, da je nevarno zbolel nemški vnanji minister Strese-mamn. Baje se je zastrupil s pokvarjenim mesom. Nevarno so prizadete ledvice, ki so ustavile delovanje. Zdravniki se boje za ministrovo življenje.
Sultan pro boljševiklh.
Afganski sultan Aman Ulah še vedno potuje po Evropi. Bil je na Poljskem, od tam pa jo je mahnil še na Rusko. Bolj-ševiki so zelo gostoljubno sprejeli orientalskega despota in mu izkazali vse časti, ki gredo suverenemu vladarju po nekdanjih običajih.
Zaplenjena Straža.
Goriška Straža je bila v zadnjem času dvakrat zaplenjena.
Moč teme.
Dunaj je pretresel pred nekaj tedni zločin ki je po splošni sodbi najgroznejši, kar se jih je zgodilo v zadnjih desetletjih. Delavec Halaksa je do smrti pretepel petletno nezakonsko hčer svoje žene, Matildo Stodola. Halaksa je pijanec in surovež. Sosedje so vedeli, da ubogega otroka strahovito pretepajo in stradajo in so opetovano na to opozorili policijo in socijalno oblast, toda ukrenilo se ni nič. Slednjič je malo mučenico rešila smrt. Očim je otroka ubil. Toda kako! Pri raztelesenju so dognali, da ima otrok zlomljeno hrbtenico in medenico, poleg neštetih drugih poškodb na glavi in po ostalem telesu. Ko je policija odvedla nečloveške starše, je množica prodrla policijski kordon, napadla voz in hotela zločinca iztrgati policiji, da bi ju linčala. Voz je komaj ušel iz rok razjarjenih Dunajčanov.
Bela Kun ima prijatelje.
Dunajski komunisti so tajno pripravljali napad na zapore deželnega sodišča, da bi rešili Bela Kuna iz tičnice. Oblasti pa so za ta načrt pravočasno doznale ter ga preprečile.
Moč pesmi.
Glasbena matica iz Ljubljane je naredila po Veliki noči pevski pohod po Češkem. Povsod so bili poslušalci navdušeni od lepote slovenskega petja. Na povratku je Matica priredila koncert tudi na Dunaju. Tudi Dunajčani so bili
vsi iz sebe od
\J(\
S kor o
istočasno je mariborska Glasbena matica ponesla slovensko pesem v Švico. V Curihu je bil koncert 5. maja. Tudi Švicarji so bili polni hvale.
Politična šola v Pragi.
V Pragi so osnovali visoko šolo za politično znanost. V šolo se bodo sprejemali taki, ki so končali srednje šole in taki. ki so izpolnili 25 let. Na šoli se bo poučevalo zlasti česnikarstvo.
Povzdignjene fare.
Kuraciji Podgora in Ročinj na Goriškem sta povzdignjeni v pravi župniji.
Čudež v Čenstohovu.
Največja Marijina božja pot na Poljskem je v Čenstohovi (znani iz povesti «Potop»). Tam je nedavno čudežno ozdravil invalid Mašeta. Mišice na rokah in nogah je imel popolnoma skrčene in zdravniki so mu svetovali, naj si da nogi odrezati. Ni hotel pod nož. Ko so priredili iz Mašetove fare v Čenstohov procesijo, se je s težavo pridružil tudi on. Pred čudotvorno sliko je goreče prosil za ozdravljenje. Med sv. mašo naenkrat čujc glas «Ozdravljen si«. Tisti trenutek je vrgel od sebe berglje. Po sveti maši je že nosil križ pred procesijo.
Veselloa v Škocjanu.
Ker so obdolženi, da so raztrgali zastavo na nedeljski slavnosti v Škocjanu, so bili aretirani Gvidon Vesel, Ljubo Čargo, Ferdo Kenda., vsi visokošolci na tržaški univerzi; nadalje bivši učitelj Grgič iz Kozine, dva fanta od kozinske godbe, dva iz Gradiščice in g. čač. G. Gvidon Vesel je bil aretiran že v nedeljo v Škocjanu, drugi dijaki pa kasneje v Trstu. Dogodki so se odigrali na dvorišču Gombačeve gostilne.
Kje so morilci?
V londonskem okraju Dowenpark so imeli prebivalci v zadnjem času zelo nemirne noči. Sredi nočne tišine so se oglašali klici: ((Policija! Na pomoč! Morilcih« Vse so preiskali za morilci, a šele tretji dan so našli v neki cipresi — papagaja, ki je bil ušel od gospodarjev in se naselil pod milim nebom kjer je za kratek čas ponavijal, kar se je bil naučil.
Kako je
Razprave v senatu.
V	soboto 12. maja je glasoval italijanski senat o novem volilnem redu, katerega je zbornica poslancev že davno sprejela. Novi volilni red je izgotovljen in predložen od faišistovstkie vlade. V kratkem je njegova vsebina ta: kandidate za državni zbor izbere in predloži fašistovski Veliki svet; pri izberi mu pomagajo organizacije sindikatov širom države. Volilci se lahko izrečejo za te kandidate, ali pa proti njim, drugih pa ne morejo voliti.
Med senatorji se je zbralo kakih 40 bivših liberalcev, ki so novi volilni reformi nasprotovali. Kakor pišejo fašistovski lisiti, so se nezadovoljneži že dneve prej zbirali na zasebnih sestankih ter si delali korajžo za nastop proti vladi. Ko se je v senatu ziaaela razprava o vladnem predlogu, so se oglasili kj besedi tudi nasprotniki predloga. Postavili so se pred vsem na stališče ustave. Ustava, ki jo je dail Karl Albert,, so govorili1, je nedotakljiva, posebno pa nje 2. točka, ki pravi, da jc Italija ((reprezentančna monarhija«, kar pomeni, dal ima državno moč poleg kralja tudi od ljudstva izvoljen zastop (zastop = reprezentanca). Po novi reformi pa ljudstvo ne bo moglo več voliti poslancev po svojem okusu. Ugovarjali so tudi, da fašistovski Veliki svet ni nobena ustavna naprava, zato mu ne gre moč predlagati kandidate. S tem izgovorom je senator Ricci predložil, naj se ves zakonski predlog za sedaj pusti tako ter naj se prej zakonito določi, kaj je in kaj pomeni v državnem sistemu Veliki svet in katere so njegove sovladne pravice.
Vladni predlog novega volilnega reda so branili razni senatorji. Trdili so, da ustava nobena ne more biti večna; vsaka ustava se po potrebah naprej razvija in izpopolnjuje. Tudi sam načelnik vlade se je oglasil k besedi in v daljšem govoru branil vladno stališče.
Ko se je slednjič glasovalo o novem predlogu, bilo je pri javnem glasovanju za predlog 1.61 glasov, proti njemu pa 46. V podrobnem tajnem glasovanju je bilo za novi volilni red 138 prejti njemu pa 49 senatorjev.
Tako je novi volilni red izglasovan tudi v višji zbornici in manjka mu še kraljev podpis.
Karel rumunski.
Zadnjič smo pisali o velikem zborovanju erdeljskih kmetov in o njih nameravanem pohodu nad Bukarcšt, stvar, ki se je slednjič precej nedolžno končala. Nekateri so se nadejali večjih nemirov in morda celo razpada romunske države. Med tiste, iki so bili rabuke veseli, spada tudi odstavljeni prestolonaslednik Karel. Ta sc je zadnje čase nastanil v Londonu. Pripravljal je tiska-
_______________PODLISTEK.___________
Pravica in krivica
(A. Afanasjev: Ruske narodne pravljice)
Nekoč sta se pogovarjala dva revna kmetiča. Eden je bil pravi slepar in je živel od same goljufije ter o priliki bil tudi tat. Drugi kmet pa jc bil pravičen in se je vedno trudil, da si prisluži kruh samo s poštenim delom.
Govorila sta in govorila, pa je dala beseda spor. Eden je trdil, da se bolje živi s krivico, drugi pa mu je ugovarjal: »S krivico ne more izhajati človek vse svoje življenje. Boljše je ostati reven, a pošten!)) Dolgo sta se prepirala, nobeden ni maral odnehati, in sta končno sklenila, da bosta odšla na pot in vprašala tuje ljudi, kaj o tem mislijo.
Prišla sta do velike ceste in sta jo ubrala naprej, dokler nista videla, da tlačan orje grudo. Stopila sta k njemu in rekla: «Bog pomagaj, človek dobri! razsodi najin spor: kako je bolje živeti na svetu: po pravici ali po krivici?« —
3 politiko.
ne proglase na romunsko ljudstvo, v katerih obeta, da bo prišel in zasedel prestol, da napravi red. Te proglase bi morala dva zrakoplova peljati z Angleškega naravnost na Rumu nsko, da bi razdelili med nezadovoljni narod.
Zdi se pa, da Karel ni rojen za take odtočne čine. Imel je hkratu dvojno smolo. Kmečki voditelji so se bali, da bi njegov prihod res povzročil domačo vojsko in nered; to bi potem porabili Madjari in bi lepo vzeli Erdeljsko nazaj. Zdelo se jim je, da je pa že bolje biti pod Bukarcšt kakor pa pod Budimpešto. Zaio so Karla pustili na cedilu in pomirili ljudske množice. Sicer je pa tudi Bratiamova vlada pravočasno zvedela za Karlove namere in je sporočila v London, naj mu to preprečijo.
Tako je prišlo, da je angleška vlada Karlu sporočila, naj lepo tiho odide z Angleškega. Prepovedala je tudi vožnjo tistim aeroplanom, ki so imeli nesti proglase. Karel se ni rad uda! tem ukazom, toda Angleži ne poznajo šale. Karel se je naredil bolnega, pa so ga zastražili. Rekel je, da pojde na Francosko, a francoska vlada ga ne mara. Nato je prosil Belgijo, katera se ga je usmilila s pogojem kajpak, da ne bo pošiljal v Romunijo letal in proglasov. Pravijo, da se bo naselil v gradu Ardenne na Belgijskem. Med tem ga Angleži pridno stražijo, da ne naredi kakšne nove neumnosti.
Politične razmere v Rumuniji so med tem še vedno zelo napete, ker kmečka stranka vstraja pri zahtevi, da sedanja vlada odstopi. Sedanja vlada je res le po imenu liberalna. Ob času zborovanja v Albi je tako omejevala vsako svobodo, da je celo nekatere tuje časnikarje zaprla, ker so o zborovanju poročali, kar vladi ni bilo povolji. Za enega nemškega časnikarja iz Belgrada je posredoval jugoslovanski poslanik, da so ga izpustili.
Cestni davek.
Te dni so prejeli Kraševci, ki spadajo pod Tržaško, plačilne naloge za cestni davek ali davek na vozila. Da si ne bodo delali nepotrebnih stroškov za re-kurze, naj si zapomnijo to-le: Davku je podvržen vsak voz, naj bo kmečki ali gosposki, aiko tehta polna naložen več kakor 5 kvintailov. Tudi ne pride prav nič v poštev, ali vozi kmet z njim po domačih klancih ali po državni cesti. Le plugi, kosivnice in drugi poljski stroji se ne obdavčijo. Davka prosti so tudi vozovi, ki se ne rabijo, a treba je dokazati, da se res ne rabijo. Nadalje ne zadene davek državnih in občinskih vozil; polovico davka plačajo avtomobilska in druga podjetja, ki vzdržujejo javne prometne zveze. Davek se odmeri po teži voza s tovorom vred in sicer: od 5 do 20 kvintalov 30 lir, od 20 do 30 45 lir in
«Ne, prijatelja! S pravico človek ne more izhajati, boljše je živeti po krivici. Pravica zdaj hodi bosa, krivica pa ima lepe čevlje. Le poglejta, kako se nam zdaj godi: venomer nam gosposka povišuje tlako, ne ostaja časa, da bi delali zase. Kaj hočemo: javim valptu, da sem bolan, pa med tem grem v gozd po drva; pa še ne po dnevu, temveč po noči, ko je sekanje prepovedano«, — «No, si Cul?« reče pravičnemu krivični, «moja beseda že bolj drži!« — Odšla sta naprej po cesti. Prišel jima je naproti trgovec
v	vozu. ((Ustavi se za trenotek, gospod trgovec! Ali te smeva kaj vprašati? Razsodi nama spor: kako je bolje na svetu živeti: po pravici ali po krivici?« -— «Eh, fanta, težko je živeti po pravic;, krivica se bolj obnese; nas goljufajo in mi goljufamo!« — «Ali si čul, zopet je prišlo na moje!« je rekel krivični pravičnemu. Sklenila sta še vprašati, kaj bo povedal tretji, šla sla naprej,-pa je prišel nasproti gospod na vozu. «Poča:kaj trenutek! Reši najin spor: kako jc bolje na svetu živeti, po pravici ali po kri-
nad 30 kvintalov 70 lir. Podjetja, ki nenavadno mnogo vozijo po cestah, morajo plačati še posebni dopolnilni davek, ld pa za kmeta ne pride v poštev. Proti pomotam lahko rekuriraš na deželno upravo (Amministrazione deli a Pro-vincia di Trieste, Piazza Vittorio Vene-to 4) na kolkovanem papirju 2 lir in sicer v teku 20 dni od dneva vročitve obvestila; druga instanca je deželni odbor (Giunta Provinciale Amministrativa). Davek gre za vzdrževanje cest in sicer
Kaj nam z
PO TRAVNO nad Kanalom.
Najlepši mesec leta je sedaj, ko vsepovsod poganja bujno zelenje, cveto lepe rožice in prijeten vonj polni ozračje. Pri nas nismo pozabili v tem mesecu na lepo majniško pobožnost do Rože Marije. Ker smo precej daleč od cerkve, smo si tudi letos, kakor običajno, postavili v izbi zasebne hiše majhen oltarček s kipom lurške Marije. Dekleta ga krase s svežim cvetjem. O mraku sc zberemo k slkupni molitvi, tudi fantje ne zaostajamo, in zapojemo kako Marijino pesem.
Da nas ne bo kdo primerjal bahatemu farizeju, ki ve samo dobro o sebi, moram priznati, da so napake tudi pri nas in bi se še marsikaj dalo izboljšati. Pa o tem drugič.
DANE pri Sežani.
V	naši vasici je bila od nekdaj navada, za sv. Marko prečistiti vaško kapelico in jo okrasiti s cvetlicami. To delo so opravljale dekleta sporazumno z domačimi fanti. Žc nelkaj let sem pa se je ta lepa navada opustila iz neznanih vzrokov, kar pa naši vasi ne dela časti. Dekleta se menda izgovarjajo, da ne utegnejo.
Javnega plesa letos pri nas še ni bilo, zato pa mladina zahaja drugam na ples. N. 3. maja je bilo v Sežani najmanj pol danskih d.eiklet. Sedaj se pomenkujejo, kam pojdejo prihodnjič.
^ Nekoč je vladalo pri nas strogo življenje in ponosna zavednost. Zdaj pa ljudje močno opuščajo verske dolžnosti; razpasla se je kletvina; majhni paglavci, ki še takorekoč platno prodajajo, govo-Te nespodobno in kletvinsko; dekleta pa, namesto da bi šle Ik službi božji, -pohajkujejo in se spakujejo, da jc poštenega Kraševca sram.
PONIKVE na Krasu.
Minulo soboto se je omožila naša domačinka, gospodična Karla Ukmar, iz znane Primoževe družine. Odšla je v Skopo v Furlanovo družino. Voščimo ji obilo sreče v novem stanu in božjega blagoslova.
Iz TEMNICE na Krasu«
Na 22. aprila smo praznovali vesel dan, ko smo blagoslovili in krstili zvonove. Cerkev je bila zunaj in znotraj lepo okrašena, zvonovi pa postavljeni na ozaljšan oder. Polno ljudstva je čakalo pri slavoloku na g. delkiana iz Komna. Tudi več drugih duhovnikov se je slavnosti udeležilo. Zvonovi so imeli svoje krstne botre. Domači pevci so zvonovom lepo zapeli v pozdrav. Talko zdaj zvono-
vi	pripravljeni čakajo, da pridejo v zvonik.
Nestrpno že čakamo, kdaj bo naša cerkev ikon čarna. Kmalu bo 2 leti, odkar so postavili veliki oltar, pa še zdaj ni končan; manjkajo še vratca pri tabernaklju. Krstni kamen se je že pred poldrugim letom zvrnil, ko so se nanj naslonili; še
vici?« — »Splača se po tem vprašati! Po krivici, seveda. <£aj velja dandanašnji pravica? S pravico pride človek samo v Sibirijo: prerad se pravda, porečejo«.
«No, zdaj si čul«, reče pravičnemu krivični, «vsi trdijo eno in isto, s krivico gre bolje«. — «Ne», mu odgovori pravični, «treba je živeti po božje. Naj pride kar hoče, a ne maram po krivici živeti!« Ta čas sta žc bila daleč od doma, pa sta si morala poiskati dela. - Več dni sla hodila skupaj. Krivični se je znal vsem prikupiti. Povsod so mu dali zastonj piti in jesti, pa je dobil šc pogač za na pot. Pravični pa se je napil zdaj vode, zdaj je zaslužft kos kruha, in dosti mu je bilo. Krivični ga je venomer zasmehoval. Nekoč med potjo je postal pravični kmet hudo lačen in je prosil tovariša: «Daj mi kos kruha.» — «S čim mi ga boš plačal?« je vprašal krivični. «Vzemi, kar hočeš!« — «No, pa ti bom iztaknil oko.» — «Lahko, če hočeš!« Krivični mu jc iztaknil oko in mu za to dal majhen kos kruha.
3 petine dobi dežela, 2 petini posamezne občine. Te določbe veljajo od 1. januarja 1927. dalje in sicer samo za tržaško pokrajino.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiininiiiiiiiiiniiiiiiniiiuiiiinii
Pri hrani je važna redilnost,
tako pravijo zdravniki in vsi ki kaj razumejo. Testenine Pekatete, ki se dobe v ]/2 kg. zavojih so izdelane iz zdroba trde pšenice in so vsled tega izredno redilne.
dežele pišejo
vedno je v tem položaju. Prosimo podjetje, naj že skoro 'konča svoje delo, da bomo slednjič cerkev mogli posvetiti in izročiti svojemu namenu.
AVBER.
Vreme je po vsem Krasu kar najslabše. Vsak dan dež, in če tudi ne pada za-poredomai, vendar je zemlja tako mokra, da ni mogoče v njive. Velik del družin š,1' ni utegnilo travnikov počistiti, tako da lezi še nepograbljeno listje, dočim jc trava v bujni rasti. V prvem tednu maj-nika smo gledali sneg, ki je zapadel na Angelski gori in na Nanosu in še ponoči med (S. in 9. majnikom je močno snežilo, pri nas pa deževalo in je bilo zato prav mrzlo.
Teran je povečini prodan. Sredi aprila je bila cena od 3 do 3.20, ob koncu meseca in v začetku maja pa je poskočila cena na 3.40 do 3.80 L. Zato se je čuditi, da je šel v osmicah po nizki ceni, ko mora osmičar odrajtati financi visoko takso. Pri nas ga je točil domačin g. Domine Turk po 4 lire, in je bil teran prve vrste, kakor malo takih.
GRADNJE na Krasu.
V	torek 8. majnika je umrl od starosti gospod Anton Fabjan, stari oče ugledne Fabjanove družine. Učakal je skoro 90 let, kajti manjkalo mu je samo 14 dni do te velike starosti. Njegova žena je šla malo pred novim Letom v večnost, sedaj jo je sledil še mož. Pri tej smrti je bilo to čudno, da ni bolnik ravno en mesec užil nobene hrane, razen malenkosti vina, z vodo pomešanega. Naj uživa onkraj groba večni mir in pokoj, njegovi družini pa izražamo sožalje. Pogreb se je vršil ob veliki udeležbi v četrtek s sveto mašo. Pevci so mu zapeli tri žalostilike. 1
PRVAČ9NA.
Zadnje čase se večkrat kdo oglasi v Mali list. Razni dopisniki radi zabavljajo proti ljudskim razvadam. Jaz bom zapisal tudi to, kar mi je všeč. Opazil sem namreč, da je našim ljudem tudi plesna ihta začela pojemati in so jeli bolj trezno gledati na ples. To nedeljo smo v Prvačini imeli javen ples, toda obisk ni bil zadovoljiv za prireditelje. Tembolj so zadovoljni pametni ljudje.
KOMEN.
Pri nas se je pripetila težka nesreča.
Ivo se je domačin inženir Žigon vozil na motociklu proti Nabrežini, mu je na ovinku priletel nasproti drugi motocikel, v katerem sta sedela neki milični tenente in drugi miličnik.
Motocikla sta treščila slkupaj. Inž. Žigon je obležal težko ranjen na tleh. Fašistom se ni nič zgodilo in sta lahko pot nadaljevala, medtem ko so morali g. Žigona prepeljati v tržaško bolnico. Inž. Žigon ima zlomljeno nogo nad kolenom. Bog mu kmalu povrni zdravje.
šla sta naprej, dolga je bila pot. Pravični je postal zopet lačen-, ni več mogel naprej in je prosil krivičnega za kruh. Ta pa je rekel: «Samo če si daš iztakniti še drugo oko!« «Ah, bratec, usmili se me, saj sem potem slep!« — «No, pa kaj, zato si pravičen, jaz pa živim po krivici!« — «Kaj pomaga, na glad človek ne more pozabiti. Na«, je rekel pVavični, «izbodi še drugo oko, če se ne bojiš vzeti nase greh!« Krivični mu je iztaknil zadnje oko, mu dal majhen kos kruha in pustil slepca sredi ceste: «Nikar ne misli, da ti bom še za vodnika, briga me!«
Slepec je pojedel kruh in taval naprej: «Menda bom prišel do kake vasi«, je mislil. Dolgo je šel, zgrešil pot in ni vedel ne kod, ne kain. Pričel je moliti: »Gospod, ne zapusti me grešnega!« Dolgo je molil, ko začuje neznan glas: «Pojdi na desno — našel boš v gozdu studenec, ki ga je strela privabila iz zemlje. Umij se z vodo iz tega studenca, in Bog ti bo povrnil vid. Tam boš zagledal velik hrast, splezaj gori in počakaj do noči«.
MALI LIST
3
Kaj pa sadje.
Pregovor zaničljivo pravi: Sadje je les, če ni kruha vmes. Nekaj resnice je že v tem rekui, vendar pa sadja ne smemo zaničevati, kot da bi ne bilo za redno človeško prehrano nič vredno. Sadje vsebuje obilo redilne snovi v okusni in lahko prebavljivi obliki. Tudi sadje, kakor smo rekli že o mleku, narava sama pripravlja za hrano živalim in ljudem. Narava pa je ustvarjena od neskončno modrega stvarnika, zato je tudi od nas modro, da vpoštevamo po pameti in vesli to, kar nam narava ponuja.
Sadje in sadno hrano dandanes premalo cenijo na kmetih. Nekoč so jo bolj, Pa so bili tudi bolj zdravi in krepki. Svoje čase je bilo sadje za poseben obrok (rihto). Sveže sadje kuhano je prišlo v skledi na mizo. V jeseni je bilo zvečer sadje za malico ali predvečerek v surovem stanju. Iz češpelj so kuhali za malico ali predjužnik čežano; čežano so naredili tudi iz jabolk.
Seveda svežega sadja nimamo celo leto na razpolago, ker hitro mineva. Zato so pa naši predniki del sadnega pridelka sušili (ponekod rečejo «pekli»), da so imeli to hrano tudi pozimi. Jebolčni krhlji so bili zelo dobri; ponekod so jih mešali s fižolom za obrok. Suhe hruške in češplje kuhane, s kosom kruha, to je bila prav tečna malica ali večerja. Po nekaterih krajih so trpeli pozimi glad, če ni bilo sadne letine.
Dandanes pa so se močno opustile stare navade. Namesto sadja mora delavec dobiti vina za razne obroke. Prepričan je, da mu vino daje moč, ka;kor je prepričan, da se solnce vrti okoli zemlje, če gledamo s kritičnim očesom za delavci, če merimo in tehtamo izvršeno delo, se vinska moč izkaže kot prevara. Toda moda je taka in vsi pametni razlogi ne opravijo nič proti vsemogočni kraljici življenjskih navad. Pa če bi še vrhu tega računali, koliko stanejo obroki z vinom v primeri s sadjem, našli bi tudi v tem veliko razliko.
Dandanes se tudi preveč mesa je. Na kmetih seveda še ne tako zelo preveč, da bi se moglo iz zdravstvenega stališča kaj resno ugovarjati. V mestu pa se meso kar žre. Tako ga žro, da se jim zdi nemogoče v petek jesti kaj drugega; gospodinje v mestu so tako navajene večne mesokuhe, da se ne znajo polotiti kakšne druge reči. če se ne kuha meso, je gospodinja kakor brez glave. Ne ve, kaj bi napravila in kako bi napravila. Pa je tudi družina tako v sužnosti mode,, da k drugačni hrani skoraj ne zna prisesti in jo s tekom použiti. Tako ljudje drug diugega mučijo, ker jim nedostaje duševne prožnosti, neodvisnosti mišljenja in samostojnega preudarka. Mestni ljudje si premnogokratt pokvarijo želodec. Marsikateri bi zdrav ostal, če bi manj mesa jedel, pa več sadja.
Tudi od samega sadja človek lahko živi. Sicer je mešana hrana najbolj primerna, poleg mleka in sadja predvsem
Slepec je krenil na desno, komaj je prišel do gozda, je našel stezico in po stezici je pritaval do studenca. Zajel je studenčnice in čim je z njo zmočil očesni votlim, je izpregledal. Ozrl se je okoli in je videl velik hrast, pod katerim so bila poteptana tla in poinan-drana vsa trava. Spravil se je v vrh in čakal noči. Ko se je spustila temna noč, so se zleteli od vseh strani pod to drevo hudobni duhovi in so se pričeli bahati, hje je kdo bil in kakšno zlo je storil. Ln bes je rekel: «Bil sem pri krasni ca-revni. Deset let jo že mučim, na vse načine me poskušajo iz palače pregnati, a niso mi kos. Edino ta me bo pregnal, ki bo dobil podobo Matere Božje pri tem in tein bogatem trgovcu«. Proti jutru, ko so besi odleteli narazen, se je spustil pravični po hrastu na zemljo in je šel is va ogatega trgovca. Po dolgem času ga je našel in se mu je ponudil za hlapca«. «Leto dni, je rekel, bom zate delal in nočem nobene plače, samo daj mi podobo Matere božje«. Trgovcu je bilo prav. Od tega dneva mu je služil pra-
kruh, toda mogoče je živeli tudi ob samem sadju. Na Štajerskem živi mlad kapelan, ki ničesar drugega ne je kakor sadje. Te navade si ni izmislil iz kaprice. Bil je pred leti nevarno bolan. Zdravnik mu je svetoval, naj se skuša rešiti s tem, da bo jedel samo sadje. Poskusil je še to in polagoma si je utrdil zdravje. Zdaj pa tako nadaljuje že par let in se dobro počuti. Priznal je tudi sam, da je ta način prehrane blažilno učinkoval na njegov temperament.
Dobro bi bilo in za ljudsko zdravje brez dvoma zelo prospešno, da bi se vrnili zopet k večji meri sadne hrane. Ne da bi jedli sadje samo tako med potjo za pregnati dolgčas ali posladkati se, ampak za obrok. Le redno uživanje moremo spraviti v sklad z gospodarskimi in zdravstvenimi zahtevami. Tisto postopaško obletavanje in kraja po vrteh ni nič prida. Začeti bo treba zopet v večji meri sadje sušiti in spravljati za dom. Navaditi pa se bo treba tudi na finejšo pripravo sadne hrane, na razne načine vkuhavanja, pripravljanje marmelade in podobno. Tudi do tega moramo priti, da bomo grozdje ohranili v svežem stanju, ker grozdje je posebno priporočljiva hrana sadne vrste.
Sadjereja mora postati kmečkemu gospodarju resen vir dohodkov, vsemu ljudstvu pa mora nuditi okusno in zdravo hrano.
Tajništvo in naša pošta.
Zlobec Jakob, Ponikve. Rekurz smo vložili 12. t. m. Potrdilo vam je na razpolago.
Vogrič Franc, St. Viška gora. Dokler ne podpišete konkordata, ostane prošnja na goriškem davčnem uradu; šele po podpisu konkordata jo prejme finančna intendanca v Trstu. Ko pojdete v Gorico, zglasite se pri Goriški Straži.
Fabčič Alojzij, St. Vid. Le državni ali občinski nameščenci,, ki morajo skrbeti za sedem ali več nedoraslih ali za delo nesposobnih otrok, so prosti davkov. Kmetje in zasebni nameščenci morajo imeti deset živih nedoraslih ali za delo nesposobnih otrok; prosti davka so tudi tisti, ki so imeli vsaj 12 otrok, izmed katerih je ostalo vsaj šest živih, ki morajo biti nedorasli.
K. K. Za vojaška leta, odslužena pod Avstrijo, nima vaš mož pravice zahtevati odškodnine. Ima pa pravico do izplačila pokojnine, ako je ni prejemal med vojno. Toda to tirjatev napram Avstriji bi bili morali pravočasno prijaviti. Za pokojnino po vojni se mora obrniti na finančno intendanco v Trstu.
F. Žigmaln, 14618 Sylvia Ave - Cleveland Ohio-: naroč. plačana do konca 1. 1928.
S. Rolih 14706 Halle Ave - Cleveland Ohio:	Vaša naročnina plačana do
11-2-29.
Prem. Nek dopis smo prejeli, ki je bilo zanj škoda znamke.
Gabrije. Zabavljati je nevarno.
vični kmet na vso moč, dan in noč si ni privoščil miru, tako je bil priden! Ko pa je bilo leto končano, je prišel po plačilo. «No, prijatelj«, je rekel trgovec, «dobro si služil in jaz sem zadovoljen, loda žal mi je dati stran podobo. Rajši le bom izplačal v denarju«. — «Nc, ne rabim tvojega denarja. Daj mi tisto, za kar sva se domenila«. — «Kaj pa še! Služi mi še drugo leto, potem ti bom dal podobo«. Kaj se hoče, kmet je ostal pri trgovcu in je zopet delal leto dni. Prišel je čas plačila, pa trgovec zopet ni hotel dati podobe. «Rajši ti bom dal denar«, je rekel, «če pa hočeš na vsak način imeti podobo, ostani pri meni še eno leto za hlapca«. Bogat revnemu ni brat. Kmet je moral, hočeš-nočeš, pristati; ostal je še leto dni pri trgovcu za hlapca in je delal zanj še več kakor doslej, šele takrat, ko je poteklo tretje leto, je snel trgovec podobo z zida in jo dal kmetu: «Na, človek dobri, vzemi za svoje delo in pojdi z Bogom!«
Kmet je vzel podobo Matere božje, se poslovil od trgovca in šel v tisto kra-
ZANIMIVOSTL
Kdo uničuje gozdove.
Dnevnik, ki izhaja v sto tisoč izvodih na 12 straneh, potrebuje v 50 dneh za papir toliko lesa, kolikor ga raste na ! enem hektaru gozda. V enem letu požre torej tak list 7 ha gozda. Ako vpoštevamo, da mora rasti les, da je goden za sekanje, 50 let, porabi tedaj dnevnik v enem dnevu toliko lesa, kolikor ga zraste v enem letu na enem hektaru gozda. Treba je torej 360 ha gozda, da zadostuje sproti za papir enega samega večjega dnevnika. Potemtakem se sme pač reči, da je časništvo največji uničevalec gozdov. Že dalj časa si prizadevajo najti kako drugo snov za proizvajanje časopisnega papirja. Poskuse delajo zlasti s slamo, katere je gotovo manj škoda.
Francoski parlament po stanovih.
Novoizvoljena francoska poslanska zbornica šteje 611 poslancev. Od tega odpade na različne stanove: odvetniškega 137, zdravniškega 43, profesorjev in učiteljev je 46, časnikarjev in pisateljev 55, industrijcev 64, posestnikov 67, kmetov 40, lekarnarjev 7, živinozdravni-kov 5, notarjev 6, rentnikov 6, trgovcev 26, bankirja 2, diplomat 1, kipar 1, arhitekta 2, inženerjev 17, uradnikov 29, častnikov 8; delavskemu stanu pripada 36 poslancev in duhovniki so 4. Ostalih devet poslancev pripada raznim drugim poklicem.
Angleži in vera.
Pravijo Angležem, da so kramarji in druzega nič. Pa vendar se to ljudstvo zelo ukvarja tudi z verskimi vprašanji. Znani so v javnosti nedavni prepiri za uradni protestantovski molitvenik. V protestantizmu je cela šuma verskih različic in v znanem londonskem Hyde-parku prisostvujejo trume radovednežev verskim govorom, razpravam in prepirom vsakovrstnih oznanjevalcev krivih ver. Del protestantov vedno bolj uporablja v bogoslužju katoliške obrede. Prav veliko jih pa kar naravnost prestopa h katoliški cerkvi. Vsako leto se okroglo 12 tisoč Angležev poka-toličani.
Znanec rajnega Napoleona.
V	angleškem kopališču Brighton je nekdo z ročnim vozičkom povozil papagaja, ki je bil pred več ko 100 leti ljubljenec Napoleona Velikega. Njegov lastnik pa je bil maršal Massena. Papagaj je bil star sedaj približno 180 let. Kje vse ga je vodila usoda v teh dolgih letih, tekom katerih se je obličje zemlje že parkrat docela izpremenilo, o tem listi molče.
*
Narodne pripovedke.
Po Vuka Karadžiča zbirki prevedel dr. Alojzij Gradnik. — Katoliška knjigarna. Gorica 1928.
Ravnokar je izšla lepa knjiga, ki vsebuje 43 srbskih narodnih pripovedk, ki jih je v slovenščino mojstrsko prevedel pesnik Alojzij Gradnik. In sicer so to bi-
ljestvo, kjer je hudobec mučil lepo ca-revno. Dolgo je hodil, prišel v prestolno mesto in rekel: «Lahko bom ozdravil vašo carevno«. Takoj so ga prijeli ljudje pod pazduho, ga peljali v carjevo palačo in mu pokazali mrko bolno carevno. Zahteval je polno čašo vode, trikrat pogreznil vanjo podobo Matere Božje, dal od te vode kraljični in ji velel,.naj se umije. In glej, čim se je pričela carevna umivati, je na mah zletel iz njenih ust hudobec kakor meglen klobčič. Bolezen je prešla in krasna deklica je postala čila, zdrava, vesela. Car in carica sta bila tako navdušena, da nista vedela, s čim naj bi poplačala zdravnika: nudila sta mu visoke službe, obljubovala graščine, ponujala veliko plačo. «Ne,» je rekel, «nič ni potreba!« Tedaj je rekla carevna: «Vzela ga bom!« — «Dobro», je odgovoril car, ju takoj velel poročiti in priredil za vse ljudstvo veliko gostijo. Od tega dne je živel pravični kmet v carski palači, nosil carsko obleko in pil ter jedel pri carski mizi.
Minili so dnevi, minila leta, pa je pro-
seri iz klasične zakladnice narodne poezije, ki jih je nabral veliki sin srbskega ljudstva, Vuk Karadžič. Prevajalec pravi' u «uvodu»: Kar te srbske pripovedke pred vsemi drugimi odlikuje, je nenavadna bujnost in živahnost domišljije, bistrost opazovanja življenskih pojavov in dogodkov, izvirnost domislekov, pestrost jezikai, jedrovitost in svežost izrazov in slik. Njih poseben čar pa je še blagoglasnost in mehkoba srbske besede in svojevrsten slog.
V	vseh pripovedkah so globoke etične ideje, pristen odraz narodove vesti in njegovega mišljenja. Zaupanje v zmago pravice, proslavljanje globokonežne lju-bavi, končno plačilo* poštenja; — take strune zvenijo v teh čudovitih pripovedkah. Zraven pa bereš duhovite žaljivke pijančine Muje in pavlihovsko modrost, ‘ki jo kaže Hero, tipični šaljivec srbske narodne poezije.
((Narodne pripovedke« obsegajo 128 strani in stanejo 6 lir izvod. Na prodaj so v Katoliški knjigarni v Gorici.
Il:llllllllllllll!llllllllllllll[|lill!lllllillllllll!lllllllllllllllllll|[lllllllll!lllllllllllllllllll{||||||||||||llllinil
MALI OGLASI
VELIKA ZALOGA papirja, papirnatih vre&io. Uvoz in izvoz na vse kraje Po ugodnih cenah. Tvrdka Gastone Dolinar, Trst-Via Ugo Polonio &.
15 letna deklica, močna pošfave in poštenih starišev s petrazredno ljudsko šolo in enoletnim tečajem samostanske šole v Trnovem, želi vstopiti kot učenka v trgovino. —- Naslov pri upravi.
PODORI
Zaloga vsakovrstnih rakev, vencev, sveč in žalnih predmetov I. II. in III. razreda. (9*-25% ceneje kot povsod drugod.
•£jl. Saksida - Dornberg 3.
POTREBŠČINE
c . za | hovace, mehanike in mizarje
samo pri
PELLER KAHAN & C.o
d. z o. z.
TRST - Via S. Nioolo štev. 13
Lastna skladišča t prosti luki.
TOVARNA REMSCHEID - NEMČIJA
IVAN
ima v zalogi vse raznovrstne
kuhinjske in hišne potrebščine
iz stekla, aluminija, lesa, emajlirane prsti itd. — Krogle za igro iz
ameriškega lesa.
W Nizke cene *N
21^52. Piazza S- Giovanni št. 1
sil carja s carico: «Pustita me domov, tam imam staro mamico«. Carevna pa je rekla: «Skupaj bova šla!« Odpeljala sta se; konji, kočija, oprava — vse carsko. Ko sta še potovala, jima je prišel nasproti krivični. Carjev zet ga je spoznal in rekel: ((Pozdravljen, prijatelj! No, ali me nisi spoznal? Ali se ne spominjaš najinega spora: ti si trdil, da je bolje živeti po krivici, kakor po pravici, pa si mi nazadnje še iztaknil oči«. Krivični se je prestrašil in ni vedel, kaj bi počel. «Ne boj se vendar, saj nisem nate hud«, je rekel pravični in mu je takoj povedal vse, kar se je zgodilo: kako je izpregledal, kako je bil za hlapca pri: bogatem trgovcu in kako je vzel prelepo carevno. Krivični ga je poslušal in je takoj sklenil, da bo šel v gozd k studencu. «Nemara», je mislil, «bom zadel tudi jaz svojo srečo, če bom kaj slišal!« Šel je v gozd, poiskal studenec in čakal na noč. Baš opolnoči so se zleteli hudobci pod hrast: zagledali so krivičnega, ga potegnili z drevesa in raztrgali na drobne kosce.
Gospodarstvo
Črvivo sadje.
Vsakdo ga pozna, vsakdo občuti to silno nadlogo, ki zmainjša vrednost našega sadnega pridelka za milijone. Malo jih je pa, ki bi kaj več premišljevali odkod tisti «črv» v jabolku ali hruški, kajti še dandanes se dobe sadjarji, ki mislijo, da se črv kar sam od sebe «za-redi» v plodu. Še redkejši pa so tisti, ki bi kaj izdatnega ukrenili zoper tega najhujšega sadnega škodljivca. Mnogim se bo gel o čudno zdelo, da govorimo sedaj o črvivem sadju, ko šele cvete. Ako boste pazljivo prebrali sledeče vrstice, vam do popolnoma jasno, odkod črv v sadju in zakaj že sedaj opozarjamo na to nadlogo. Ozirali se bomo v tem spisu posebno na jabolko, ker je ta sad največje gospodarske važnosti v naših krajih.
Zavijač v dveh rodovih.
Koncem maja do prve polovice junija, ko jablane ocveto in se otrebijo, letajo ob toplih in vedrih večerih po sadovnjakih majhni metuljčki. Prirodo-pisci jim pravijo zavijača. Po' jablanah roji jabolčni zavijač. Samice bodo polagale posamezna jajčeca na mlade plodove. V dobrem, tednu se bodo izlegle iz teh jajčec majhne bele gosenice, ki se bodo takoj zajedle v jabolčne zaplodke noter do peščdšča. Luknjica se za njimi zaraste. V štirih, petih tednih gosenice dorastejo, prevrtajo plod in se spuste po tanki pajčevinasti nitki na tla, ali pa padejo s pokvarjenim plodom vred z drevesa. Potem zlezejo na bližnje deblo, kjer si poiščejo primerno zavetje pod razpokanim lubjem ali pod mahom. Tam se zabubijo. Kmalu predere bubo metm ljček, ki iznovai zalega jajčeca po ostalih zdravih, že precej debelih plodovih (julij, avgust). To je drugi poletni rod, ki uničuje, kar je zgrešil prvi »pomladni. Mnogo zalege drugega rodu ostane navadno v plodovih do trgatve, šele v sadnih shrambah izleze nai dan in si poišče zimska skrivališča po raznih kotih. Tam ostane čez zimo. šele maja meseca prihodnjega leta se zabubi in iz bur be se izmota zopet metuljček, ko je drevje ocvete-lo (maja, junija meseca). Ako najde pot na piano, se začne po-gubonosno delo iznova.
Uničevanje škodljivca,
II tega kratkega opisa vsakdo lahko posname, kje in kako lahko pridemo škodljivcu do živega.
Drugi poletni rod se izdatno omeji, ako pobiramo črviv trebež in ga kuhamo prašičem, po deblih nastavljamo iz slame ali lesne volne umetna skrivališča, kamor privabimo gosenice in jih lahko dobimo v roke. Prvi spomlad ni rod pa zadenemo' v živo, ako skrbno in temeljito osnažimo debla in debelejše veje in ako sadne shrambe v rani spomladi (vsaj do srede maja) osnažimo in preprečimo tako, da zavijači, ki tam prezimujejo ne morejo na piano. Toda vse to ne zaleže kiaj prida, ako sc ne izvaja splošno. Kaj pomaga če en marljiv in razumen sadjar stori vse, da zatre škodljivca, ako pa 10 njegovih sosedov ne gane z mezincem. Metuljčki letajo iz sadovnjaka v sadovnjak in izbirajo seveda tisto drevje, ki kaže več zarodka.
Imamo pa. za pokončavanje tega škodljivca še drugo sredstvo, ki učinkuje zanesljivo in — kar je najvažnejše — neza-visno od malomarnega soseda. Drevje, ki kaže da bo obrodilo, temeljito poškropimo z neko strupeno tekočino tako, da zadenemo zlasti plodove od vseh strani. Gosenčice, ki se hočejo pregrizli v plod, se zastrupijo in poginejo. Izkušnje zadnjih let so pokazale, da se na ta način prav izdatno omeji črvivost, ako se škropi proti prvemu rodu zavijača spomladi, ko zalega jajčeca (od konca maja, do srede junija), proti drugemu rodu pa koncem julija in začetkom avgusta.
Za škropljenje se uporablja neka nalašč v to svrho pripravljena snov z ime-
nom «Arsokql». Uporaba je kaj preprosta. V 100 litrov vode vlijemo največ pol kilograma Arsokola, dobro premešamo in tekočina je gotova. Seveda moramo imeti primeren razškropilnik, ki razprši tekočino prav na drobno po drevesu. Jako uspešno se uporablja Arsokol tudi za zatiranje raznih drugih žuželk, zlasti vbadarjev, grizlic in gosenic.
Tržne cene v Gorici. Čebula 1.00-1.20 L. česen 0.90-1.—, beluši (šparglji) 3.20-
3.60, brokoli 1.40-1.80, stari krompir 0.00-0.80, novi krompir 2.00-2.40, sveže maslo 13-14, presno maslo 17-18, mleko 1.00-1.10, med v satovju 8.00, med trčan 10.00, smetana 12.00, skuta 4.00, jajca 40-45 stotink eno.
„Jadranska zavarovalna zveza“ (Riu-nione Adriatica di Sicurta) v Trstu je imela v 1. 1927. dobička 10.801.390 lir. Vplačane osnovne glavnice je 40 milijonov. Dividende je dala 90 lir na eno delnico, ki se glasi na 500 L; v odstotkih torej znaša dividenda 18%. Odbor in nadzorstvo dobita vrhu tega nagrado v znesku 900.000 lir.
Cena živine v Jugoslaviji sc je zadnje čase nekoliko dvignila. Na sejmu v Ljubljani so bili prvovrstni voli po 900 Din stot žive teže (v našem denarju 300 L), dobre krave po 500-600 Din in celo 700 Din (165-230 L), krave klobasarice 300-400 Din (100-130 L), teleta 1200-1400 Din (400-465 L). Cena prašičev za rejo je bila od 200-300 Din glava (65-100 L), kar je za tanošnje razmere visoko. — Sejm-sko poročilo iz Maribora navaja cene za prašičke tako: 5-6 tednov stari po’ 100-125 Din (30-40 L), 7-9 tednov 150-200 Din (50-65), 3-4 mesece 350-430 Dih (115-145 L).
Tržaške cene. Od 4. maja veljajo v tržaških trgovinah tele cene kot uradno zaukazane: Kruh v štrucah po 200 gr 2.20 L za kg, v štrucah po V2 kg 2 L kg; rženi kruh v štrucah po 200 gr 2 L kg. Riž 1.80 in 2 L. Testenine 2.60 in 2.70. Meso goveje sveže, prednji deli 5.60 in 6.40, zadnji del 7.60, brez kosti 10.40, vampi 4.40. Teletina 6.20, 9.—,	12.80.
Zmrzlo meso 3.40,	4.60,	5.60,	7.20.
Svinjina 5.—, 7.20, 9.60, 10.40. Sir bovški svež 9.50, star sir 14.60. Polenovka Ham-merfest 5.20. Olje oljčno iz Barija 7.50, olje navadno iz semen 5.40. Slacfkor
6.60, 6.80.
V
Dr. SSRDOC
ZOBOZDRAVNIK
TRST
. Via S. LflZZflRD Z3, II. _
ZDRAVNIK
Jakob Bevc
urarna in zlatarna
TRST, Čampo S. Giacomo st. 5
Najlepša prilika za nakup
birmanskih daril!
lllllillllllll!ll!lll!lllll!lllllll!llll!lllllilllll!!l!!l!lllll!ll!lliillll!illilllllllilli!liil!lli!lilli[|!iriill!!l!
Gospodinje!
Pri nakupu manufakturnega blagar zasluži prednost veliko skladišče v Trstu, via Genova (prej Campanile) št. 21 (blizu srbske cerkve)
Maria Accerboni
via Genova 21.
V zalogi ima nove bogate dohode perila za neveste po 2 L, domačega platna po 3.90 L, finega platna, 150 cm visokega, po 5.50 L, narodno nošo po 2 L, vsake vrste nogavic po najnižjih cenah.
Najboljša postrežba! Kar dobite drugod, dobite tudi v ti trgovini.
Trstt via Genova 21.
Illlllllllllllllllllb
Dr. FMH GRUDEN
ordinira v TRST U
Via S. Lazzaro 23 II n.
(zraven Kavarne Roma}
od 10 in pol predp. do 13
V NABREŽINI ord. samo popoldne od 14 do 18 (na lastnem domu.)
lOPmOOOOlOROOOGOOOOI
Kje pa vi kupujete obutev?	0
Najboljšo čevljnrnico v Trstu ima	(J
Matija Pahor 2
Trst — Via Aroata lO — Trsst	JJ
LASTNA IZDELOVALNICA	0
0 o o
Velika izbera. iiiminn*^	0
Prijazna postrežba — Zmerne cene.	y
ioooaaoooaoioiaoooooi
Po čem" je lira ?	“
Dne 16. maja si daT ali dobil:
Zn 100	dinarjev	33.25	L
« 100	čeških kron	56.10	»
» 100	franc,	frankov	74.55	»
» 100	švicarskih fr.	364.—	»
» 100	nemških mark	450.—	»
» 100	avstr,	šilingov	264.25	»
»	1	dolar	18.75	»
»	1	funt	92.15	»	'
Tipografia Fhatelli Mosettig - Trieste.
M. Oius. Gomel
specialist za bolezni v
ušesih, nosu in grlu,
bivši operator na univ. klinikah prof. Neumann-a in Hajek-a na Dunaju in assistent prof. Brunetti v oddelku za nosne in ušesne bolezni v mestni bolnišnici v Benetkah.; f)tfč'
Sprejema od 9-1 I in od 3-4 pop.
V Gorici, Via Garibaldi 11 (prej via Teatro.)
Illllllllll!ll!llllllllll!!llll!lllll!ll!lll!l!!llll!lllll!!llil!lll>llll!ll!!l!ll!lllll!ll1lllll!ll!ll!ll!illll!ll!ll!ll!
ETERNIT
Zaloga - TRST
THIKSTB VIA TRENTO ŠTEV. 16. (Pri evangeljski cerkvi) - Shranite naslovi
Čevlji delani samo na roko
Tvrdko znano po vseh podeželskih sejmih.
Tudi za najmanjšega kmetovalca
se izplača v najkrajšem času nakup
posnemalnika
„DldBOLO“
je prvovrsten in svetovni izdelek, je priprost, močan in vztrajen. Plačilni pogoji so ugodni.Večletno jamstvo tovarne. Krajevni zastopniki se iščejo. Ceniki in katalogi so brezplačno na razpolago.
Knut Jonson - Bolzano.
Pojasnila prebivalcem goriške pokrajine daje zastopnik tvrdke
VITTORIO JONSON - GORICA
Via Contavalle 4 II.
1
{□■auDBom Cevljarnica FORCESSIN
odlikovana v Parizu in Genovi 1924. z veliko premijo, diplomo in zlato svetinjo
Trst — via Caprin 5 pri Sir. Jakobu — Trsti
Starši! Botri!
Birma bo.
Treba je preudariti, kje si boste omislili, novo obutev zase in za otroke.
Najbolj boste zadovoljni če poskusite
— pri —
:s FORCESSINU h
O
S
In