Stran 286.
Novice.
-^ Osebne vesti. Okrajnim komisarjem so imenovani: deželne vlade koncipist Seb. grof Griovanelli pl. Gerstburg, Oton Mer k in Fran baron Lazarini, koncipistoma pa kon-ceptna praktikanta dr. Iv. Vrtažnik in Mih. Angelo Zois pl. Edelstein, okrajni komisar Anton Klein v Kamniku in konceptni praktikant Pavel Svetec v Postojni sta poklicana v službovanje pri deželni vladi. — Premeščeni so: Okrajni komisar dr. Avgust vit. Banizia iz Kranja v Kamnik, okrajni komisar Seb. grof Griovanelli iz Ljubljane v Postojno, koncipist Sigm. baron Grussich k okr. glavarstvu okolica ljubljanska, konceptni praktikant dr. Ženo Schwegel k okrajnemu glavarstvu v Kranju. Deželnovladni tajnik v Ljubljani, gosp. Alfonz Pire je imenovan voditeljem okrajnega glavarstva v Kranju. — Evidenčna geometra gosp. Henrik Hohn v Radovljici in gosp. Viljem Fiihrer vitez Hai-mendorf v Kočevju sta imenovana za viSja geometra. — Učitelj na IL mestni deški ljudski šoli v Ljubljani, gospod Ivan Kruleč je imenovan začasnim   vadničnim   učiteljem na
Stran 287.
ljubljanskem učiteljišču. — Poštni oficijal g. Josip Štrukelj v Ljubljani je imenovan poštnim kontrolorjem za Pulj. — Avskultant gosp   Fran Na v ar je imenovan sodnim pristavom.
—   Župan v Volo?ki gosp. dr. Stangher je dobil veliki križec luksemburskega reda Adolfa nasavskega — Absolvirani pravnik Ignacij pl Ruber je vstopil kot konceptni praktikant pri tukajšnji vladi. — Davčna kontrolorja Eobert Lindtner v Kranjski Gori in Fran Urši5 na Brdu sta kot davčna oficijala premeščena, in sicer prvi k glavnemu davčnemu uradu v Ljubljani, slednji pa k okrajnemu glavarstvu v Kianju. — Davčni kontrolor Ivan Jereb je premeščen iz Žužemberka v Kranjsko goro, evidenčni geometer Josip Ver bič pa iz Črnomlja v Postojno. Davkar Fran Skrem je začasno vpokojen.
—   Gimn. profesor gosp. Florijan Hintner v Ljubljani je imenovan za direktorja komunalne gimnazije v Welsu.   —  Do-
st^iiauja     poiuožu^     ufiitfciljieH   uh   Igu,   gdC    Ivnuka   J h m S (j> k   j«
imenovana za začasno učiteljico na paralelki I razreda štiri-razrednice v Mengišu — Sodni pristav Iv. Modrinjak v Mokronogu je imenovan sodnikom v Žužemberku.
—   Promocije Gosp Ludovik Brenče, c. kr. konceptni praktikant pri finančnem ravnateljstvu v Celovcu je bil 13. t m. v avli univerze v Gradcu promoviran doktorjem prava. — Isti dan je bil na vseučilišču v Gradcu promoviran doktorjem prava gosp. Leon Stare iz Ljubljane. — Na dunajskem vseučilišču je bil v torek promoviran doktorjem prava gosp. Jožko Wilfan, sin gosp. stavbenega nadsvetnika J. W]lfana v Trstu
—   Petdesetletnico učiteljskega službovanja bode praznoval letos poleg go^p Frana Rak tel j a tudi gosp Jožef Mesner, nadučitelj v Komendi.
—   Zrelostni izpiti na I. državni gimnaziji ljubljanski so trajali od dne 4 do 13. t m. Izpit je delalo 60 kandidatov in 1 kandidatinja. Z odliko je naredilo izpit 7 kandidatov, z dobrim uspehom 38, ponavljati ga sme 11 iz jednega predmeta, 5 pa jih je reprobiranih za leto. Od-ličnjaki so: A Pavel Grošelj iz Ljubljane, Gregor Žerjav iz Loža, B Franc Košenina iz Gomilskega. Karol Kuhelj iz Ljubljane, Vladimir Prijatelj iz Novega mesta, Henrik Smrekar iz Ljubljane in Adrijan  Zupančič iz Ljubljane.
—   Ustni zrelostni izpiti na c. kr. ženskem učiteljišču v Ljubljani so se vršiji od 9. do 13. julija. Oglasilo se je 39 javnih gojenk in 1 eksternistinja. 1 javna go-jenka se radi bolezni ni mogla udeležiti izpita. Izmed 40 kandidatinj prebilo je izpit 35 z dobrim uspehom (med njimi 4 z odliko) 5 jih pa sme ponavljati jeseni izpit iz jednega predmeta Aprobirane so: Andolšek Marta iz Eadovljice, Bernard Erlinda iz Škofje Loke, Bitenc Ana iz Ljubljane, Černe Josipina iz Ljubljane, Dragatin Matilda iz Gorice, Derstvenšek Josipina iz Senova pri Rajhenburgu. Enoh Ana iz Radeč pri Zidanem mostu, Fajdiga Marija iz Št. Vida pri Zatičini, Globočnik Bogomila iz Ljubljane, Grošelj Marija iz Ljubljane, Janša Marija iz Ljubljane, Kalan Evgenija iz Zalega loga, Kalan Sofija iz Velikih Lašč, Kos Julijana iz Rablja, Kovač Marija iz Ljubljane (z odliko), Krašovec Jerica iz Bele cerkve, Lampe Ida iz Metlike, Lapajne Pavla iz Idrije, Mally Ana iz Kranja, Muller Marija iz Ljubljane, Pfeifer Ana iz Ljubljane, Pleško Ema iz Rudolfovega (z odliko), Poglajen Ana iz Št. Ruperta, Poljanec Ana iz Ptuja. Poschar Terezija iz Jereslave pri Kapeli, Pučnik Sofija iz Kranja (z odliko) Sima Bernardina iz Ljubljane, Skaberne Marija iz Kranja, Svetek Albina iz Ljubljane, Tavčar Gabrijela iz Rudolfovega, Tschadesch Kamila iz Brna, Umberger Ljudmila iz Ljubljane (z odliko), Uršič Marija iz Št. Vida pri Vipavi, Vole Kristina iz Dobja pri Celju in Vidmar Ivana iz Trsta.
—   Volitve v bolniško blagsjno, Ces. kr. deželna vlada   je rekurz   okrajne   bolniške   blagajne   ljubljanske   proti
razsodbi mestnega magistrata, ki je zadnje volitve delegatov delojemalcev razveljavil, ovrgla. Volitve se bodo torej bržčas vršile že v kratkem   iznova.
—   Splošno slovensko žensko društvo. Povsod se kaže za to izobraževalno društvo veliko zanimanja, zato je pričakovati kar najlepših uspehov. Dan na dan dohajajo pripravljalnemu odboru celi zavoji knjig iz Ljubljane, in drugod^ tako da šteje knjižnica že sedaj okoli 800 prav lepih zani-mivik, večinoma vezanih knjig. Zastopani so v tej knjižnici že v precejšnem številu vsi slovanski narodi in tudi nemških knjig je dokaj velika zbirka. Gotovo bo dobila vsaka članica mnogo berila, ki ji bo ugajalo ter vstrezalo njeni potrebi ter njenemu ukusu Pripovednih, pesniških, poljudno in tudi strogo znanstvenih del —• vs ga bo dobiti v knjižnici „splošnega slovenskega   ženskega   društva",   ki   si   naroči   tudi   različne
du«vuik«,   l,M(1iiikH     in     inHSHfiiiikH,    I.hi     liofin     KL)lnli     Kl.oriLi    vse,
kar utegne koristiti izobrazbi slovenskega ženstva vseh slojev ter razširiti njega duševno obzorje. Da bi bilo to tem lažje mogoče, se obrača odbor iz nova z najuljudnejšo prošnjo do vseh onih Slovencev, katerim je na srcu napredek našega ženstva, da mu dopošljejo čim največ kakoršnih koli knjig. Knjižnico, katera se nahaja v društveni sobi v ^Gospodinjski šoli", hoče društvo odpreti namreč že koncem prihodnjega tedna. Iz nova apelujemo na narodno ženstvo, da vstopi med društvene članice, članarina znaša le 1 krono 40 vin. Društvo priredi več poljudnih predavanj in poučnih zabav. Društvo ni zabavno, nego resno izobraževalno, zato naj bi našlo podpornikov in podpornic po vseh slovenskih deželah !
—   Poljudna predavanja. Odposlanci, katere so imenovala društva „Slovenska Matica", Zdravniško društvo", in „Slovenski Pravnik" za posvetovanje o priredbi poljudnih predavanj v prihodnjem zimskem Času, so na svojem sestanku dne 13. t. m. nastopno sklenili: Načelo je, da so predavanja namenjena najširšemu krogu občinstva Tvarino, ki jo je ob-delavati, deliti je na slovstvo v Širšem pomenu, zdravništvo, pravoznanstvo in tehniko. Prvo obsegaj zlasti zgodovino kranjske dežele, kulturno in pripovedno, drugo v prvi vrsti higijeno, tretje narodno gospodarstvo in razlaganje novih zakonov (davčnih in civilnih) z ozirom na narodno gospodarstvo in četrto naj-poprej vodne stavbe. Predavanja priredijo naj se vsaj vsako drugo nedeljo v kakem javnem lokalu, najpripravneje v kakem šolskem posloJ)ju, dopoludne od 11 —12. ure ter bodi dovoljen vsakemu brezplačen pristop, če se jedna in ista tvarina obdelava v več predavanjih, bodi vender vsako zase v toliko ce lotno. da je razume tudi tisti, ki poprejšnjih prelavanj ni slišal. Nalog odposlancev je, da sami prevzamejo kako predavanje in pa, da v sodelovanje naprosijo znane slovenske strokovnjake. Prireditelji predavanj so: „Slovenska Matica", „Zdravniško društvo" in „Slovenski Pravnik" skupno, formalno vodstvo pa naj prevzame odbor društva „Slovenski Pravnik", ki je misel sprožil
—   Vipavska železnica. Komisija za razglasitev zemlje za vipavsko železnico je bila pričela delovati sredi meseca maja, in sicer v občini Vogersko. Potem pa je delovala v ajdovskem okraju, slednjič v Batujah, Sv. Križu in v Do-bravljah. Sredi tega meseca bodo razlastitve po večini končane. Prihodnji teden bo delovala komisija v Dornbergu. Država je dovolila razlastitev poleg gorenje komisije geometrov Gasser, Eesen in Streinz tudi podjetništvu za vipavko železnico, imenoma Karlu Demuthu in Edvardu Klemencziewiczu kot zastopnikoma tega podjetništva. Za posamezne njive so plačevali po 200, 300, 400, tudi 500—600 gld.; blizu Gorice, kjer je seveda vrednost večja, tudi od 1000 do 1200 gld. za njivo.
—   Ivanu vitezu Nabergoju se je zdravje obrnilo odločno na bolje, kakor poroča „Elinost", ter je opravičena nada, da bode mogel kmalu iz sobe. Ta vest bode gotovo razveselila vse prijatelje vrlega rodoljuba, katerega Bog ohrani tržaškim Slovencem še mnoga letal
Stran 288
—   Trtna uš se širi tudi po Istri. Komisija, katero je odposlalo namestništvo, je konstatirala, da so 7 okolici Fazane trije infekcijski kraji, kjer se je trtna ub pojavila precej močno.
—   Brezžično brzojavljenje preko Oceana. Naš rojak gosp. stotnik Fridolin Kavčič, znan pisatelj in sotrudnik znamenitih   nemških   in angleških   politehniških   listov, kores-
ponduje    tudi   z    elektrotehniškim     izumiteljem    Nikolo    Teslo,
rodom Hrvatom. Te dni mu je pisal Tesla iz Novega Jorka: „Veseli me, da me smatrate za praktičnega moža, tukaj menijo, da sem sanjač. Ravno nameravam, da uresničim jedno svojih sanjarij, brezžično predavanje brzojavk preko atlantskega oceana    Potem postanejo morda   tudi drugi   Vašega mnenja".
—   Toča je pobila v soboto zvečer v vipavski dolini. Posebno so prizadete občine, oziroma vasi Št. Vid, Podraga, Mavče, Lože,  Slap in Budanje, oziroma Dolga Poljana.
—  Za živinorejce. V Rakitniku pri Postojni storila je krava (prvesnica) posestnika Ambroža trojčke-junčike. Trojčki so normalno raščeni, čili in zdravi.   Res redek slučaj.
—   Nesreča pri zgradbi vipavske železnice. Blizu Dornberga na Goriškem se je pri vrtanju predora vsula zemlja in je bilo zasutih več delavcev. Jednega so izvlekli mrtvega, ta je ISIetni Fran Cerci, dva pa sta težko ranjena, namreč 361etni Jožel Mreule in 161etni Ivan Doplikar, katera so morali prepeljati v bolnico usmiljenih bratov v Gorico. Kdo je kriv nesreče, še ni dognano.
—   Strela je v ponedeljek popoludne v Sinadoleh pri Senožečah ubila štiri delavce, tri pa je omamila, a tako, da bo težko kateri izmed njih okreval Delavci, hoteč se obvarovati dežja, so vzemši kose seboj iskali zavetja pod nekim hrastom, a trajalo ni dolgo in strela je udarila v tisti hrast. Večina ponesrečencev je bila oženjena.
—   Na ulici porodila. V soboto ponoči je v Ljubljani delavka I Š. iz Golnice porodila otroka in ga je sama v predpasniku zavitega prinesla na policijsko stražnico na Ra-deckega cesti. Policaji so poklicali babico Ivano Ogrinovo. Iz stražnice so porodnico prepeljali z rešilnim vozom v deželno bolnico.
—     Pogreša se 141etni Karol Koven iz Rakeka, učenec III. razreda realke. Dne 13. t m. je odšel iz svojega stanovanja na Marije Terezije   cesti   št.  8 in se ni več vrnil.
—   Poneverjenje. Pred teden dni se je na Dunaju v svoji pisarni ustrelil neki Brick preglednik (revisor) pri avstro-ogrski banki. Po njega smrti se je dokazalo, da je Brick poneveril svoto 130 000 gld., katero mu je poveril neki major, da pri banki vloži. Banka se izjavlja popolnoma nedolžna pri tem, ker je Brick izdal majorju ponarejeno poboJ;-nico in sicer zunaj svojega urada. Škodo bode torej trpel sam major, ker je tako neoprezno z denarjem ravnal.
—   Lepa otroška Ijubav. Nekemu uradniku velike tovarne v mestu Torokbecsei na Ogrskem je umrla štiriletna hčerka. Njen šestletni bratec je neizmerno ljubil svojo malo sestrico* Neprestano je jokal ob njenem odru, klical jo z najslajšimi imeni in nikakor ga niso mogli odvesti od svoje mrtve sestrice, dasi je že cel dan prebil pri nji brez vsake jedi in pijače. Ko so prišli, da jo odneso na pokopališče, je tako grozno plakal, da se je hipoma zgrudil na tla ter ostal tudi on mrtev. Zdravniki so izjavili, da mu je vsled prevelike bolečine počilo srce, ki še ni bilo dovolj utrjeno za hudo bolečino in žalost.
—   Železnica na neplačanej zemlji. Pred več leti je zgradilo neko budimpeštansko delniško društvo železnico med Kukulo in Ševar^du. Družba pa je izkoristila nevednost on-dotnih kmetov, ter brzo in samooblastno napravila progo, ne da bi plačala le pedenj zemlje, po katerej teče proga. Kmetje so pač mislili, da se   jim   dela krivica, a vajeni so že dovolj
krivic od ogrskih velikašev in molče so potrpeli ter gledali, kako je dan na dan tekla železnica po njihovej zemlji. No, prej ali slej se vender povsod razjasni in tako se je tudi tu našel poštenjak, ki je nevednim posestnikom odprl oči, da jih^ je družba pošteno osleparila, ter da imajo pravico, zahtevati vse svoje nazaj. Toda zaman so bili vsi postavni koraki ubogih kmetov, ker dokazalo se   je, da družba   ne   razpolaga s prav
nikakim  denarjem,  ter  dela   vso  na  dolg,   samo   da    udeležniki
pri tem dobro živijo. Ubogi osleparjeni kmetje so se tako razsrdili nad to železnico, da morajo vojaki noč in dan stražiti progo, da je ne raztrgajo domačini. Trgovinski minister je uvel strogo preiskavo o tej zadevi in po dokazanej slepariji bode gotovo nemala kazen zadela goljufe.
—   Novine srbskega kralja Aleksandra. Med kraljem Aleksandrom in liberalci je nastalo precejšnjo nesporazumenje. Bivši minister Avakumovič izdaja namreč list „Srbska Zastava", v katerem ostro napada vlado in kritizira kraljeve zadeve. Kralj je prepovedal svojim dvornim uradnikom citati omenjeni list, ter je v nadomestilo onemu na svoje stroške ustanovil nov časopis „Srbski Glasnik"*, katerega morajo citati vsi oni, katerim je liberalni list „Srbska Zastava"  prepovedan.
—   Cirkus Barnum & Bailey je imel te dni na postaji Beuthen v Sleziji nesrečo. Dva vlaka sta došla ter sta se baš praznila, ko je došel tretji ter se zadel v drugi vlak. Troje vagonov je bilo razbitih in drugi vlak potisnjen v skladiščno postajno poslopje. Ubiti sta bili 2 osebi, 7 pa ranjenih. Tudi 10 ponijev je bilo ubitih. Predstava pa se je venderle vršila. Nesrečo je kriv nek strojevodja tretjega vlaka, ker je zapeljal na^ napačni tir.
—   Štirje mrtvi radi jednega psa. Pretresljiv dogodek se je pripetil te dni v Vel. Oldendorfu. Sin nekega kmeta je ubil s kamnom učiteljevega psa. Oče je bil voljan plačati psa. Vkljub temu je učitelj dečka tako pretepel, da so ga mrtvega prinesli na dom. Pri pogledu nanj se je mati njegova mrtva zgrudila na tla. Užaljeni oče je v obupu šel s sekiro nad učitelja in mu prebil  črepinjo, potem pa se še sam obesil.
—   Pri vajah ponesrečili vojaki. Ko so te dni na reki Eeni nemški vojaki 19. pijonirskega bataljona izvrševali vaje za izdelovanje premakljivega mostu blizu Kehla, se je pre^vrnil čoln, v katerem je bilo 16 mož Od teh se je rešilo 9, med tem ko jih je 7 v valovih reke utonilo
—   Strašna nevihta. Kakor poročajo petrograjske novine, razsajal je pretečenega tedna po Krisulji strašanski vihar, kateri je nad 30 hiš razkril in porušil, podrl poštno poslopje ter raznesel veliko množino lesa, ki je bil na obali reke raznesen in katerega so narasli valovi reke seboj odnesli. Pri tej nesreči je 11 oseb zgubilo življenje. Neštevilno Ijudij in živalij je poginilo in utonilo. Toča je pobila skoro vso letino, tako da ubogi kmet daleč na okoli ne bo imel kaj žeti. — Škoda fle računi na kakih 10.000 000 kron.
—   Pohabljenje otrok. Iz Petrograda poročajo, da je našla ondi policija družbo beračev, ki so otroke pohabljali, da so ž njimi uspešnejše beračili Lopovi so iztaknili nekemu otroku obe očesi in mu odrezali jezik! Ko so nedavno zaprli nekega berača s takim pohabljenim otrokom, se je izvedelo za zločince, ter so jih zaprli.
—    Reorganizacija ruskih srednjih šol. Uradno glasilo ruske vlade poroča, da je komisija za reorganizacijo srednjih šol svoje delo dovršila. Reorganizacija se izvrši 1905 1. Srednja šola bo imela le sedem letnikov. Grški jezik je izključen, latinščina pa se bode poučevala le v štirih višjih razredih Zato pa se bode poučevalo več ur o naravoslovju, v dveh modernih jezikih, v domovinstvu, v ruskem in splošnem slovstvu ter v matematiki. Raztegne pa se pouk tudi na telovadbo. Na privatnih gimnazijah pa sme ostati dosedanji učni načrt.
—   Raj ženstva je gotovo Alaska. Tam pride po zadnjem   ljudskem   štetju   na 100 oseb 72 moških   in le 2&^
stran 289
žensk. Zato pa ni tam nič doraslih samic in tudi starih devic De. Dekel in kuharic primanjkuje silno, ker se vse takoj pomože.
—   Vročina na Angleškem. Ne samo v Ameriki, nego tudi na Angleškem vlada straSaa vročina. V Londonu so imeli   te   dni 80 ^ p v senci   in 130 ^ F na   solncu.   Mnogo
ljudi)  je  v  bolnišnici.   Tudi  konji   cepajo  na  cestah.   Iz  Novega
Jorka so sporočili 6 julija, da je ondi umrlo vsled vročine od začetka do 5. julija nič manj kot 740 oseb, po vsej deželi pa je umrlo gotovo nad 3000 Ijudij. Več kot 250.000 oseb je zbežalo iz Novega Jorka na deželo.
—   Žalosten konec. Nedavno so naSli v Koloniji v neki tovarni obešenega delavca Josipa Schmiddinga. Delal je 42 let v kolonijski tkalnici; ko pa je oslabel, so mu znižali plačo in naposled je dobil „viSnjevo polo" s tem pristavkom: „S tem vam odpovemo delo v tovarni. — Kolonijska tkalnica za volno in predilnica: Evgen Langen Winnenberg". Nesrečnež, kateri je pustil vse svoje moČi v tej tovarni, je zapisal na zadnjo stran usodepolnega listka le besedico „vzrok" ter se je obesil.
—   V Ameriko po bogate neveste gredo oni ogrski velikaši, ki so s svojim nerednim življenjem zapravili vse, po očetih podedovano premoženje. Ostaja jim samo še naslov grofa ali barona in na ta zlat trnek si marsikdo misli ujeti zlato ribico, ki bode rada plačala naslov grofice, katerega ji prinese mož kot edino imetje, s tisočaki ali celo milijoni dolarjev. Tako sta tudi pred kratkim storila dva brata iz mad-jarske rodbine Festetich. Jcdnemu izmed njih posrečilo se je takoj, dobiti milijonarko, katere denarnica mu je bila dobra, dokler ni na svojih zabavnih izletih, katere mu je plačevala žena, spoznal še bogatejšo in mlajšo damo v San Franciscu. Sodnijskim potom ločil se je od svoje prve Žene. da zasnubi to, ki je bogatejša in lepša. — Brat njegov dobil je istotako bogato ženo, a ker so mu borzne špekulacije z njenimi novci donesle nenavadno mnogo dobička in je sprevidel, da odslej ne potrebuje veČ denarjev svoje žene, je pobegnil skrivaj nazaj v Evropo ter vzel svojega malega sinčka seboj Žena ga je prijavila redarstvu in grof Festetich bode imel še precej ne-prilik, predno se zadeva ločitve povoljno reši, kar pa ne bode posebno lahko, ker je sodnija priznala ukradeno dete materi, ki je ostala v Ameriki. — Taki so ti madjarski velikaši; nemorala in brezznačajnost je pri njih doma. Potem pa sa še hočejo s svojo kulturo povzdigovati čez Slovane !
—   Buri in katoličani. Katoliški misijonar, ki je mnogo let živel med Buri, poslal je odboru za neodvisnost Burov zanimivo pismo, katerega prinašamo, dasi ne v celoti, vender pa v večini. — „AngIeži in njih častniki se zadovoljujejo s tem, da nedolžnim Burom ropajo in zažigajo posestva, da jim morijo žene in otroke in si prizadevajo, očrniti jih pred vsem svetom kot surove divjake in brezznačajne ljudi. Med nebroj lažmi, ki so jih raztrosili po svetu, je tudi ta, da Buri strastno preganjajo vsako drugo vero. Da je to največja laž, sem jaz sam priča, ki sem katoliški duhovnik, ter sem prebil celih 14 let v Afriki in občeval dan za dnem z Buri če kedo zamore govoriti o tem predmetu, zamorem jaz, ki sem užival cesto njihovo gostoljubnost, ko me je vodila pot po njihovih krajih. Vsaka burska hiša bila je za-me — katoliškega duhovnika — in mojega slugo odprta kjer so mi postregli z vsem, kar so premogli, ne da bi hoteli kako plačilo. Štiri leta sem bil duhovnik v okolici Velikega Korova in v obširnej okolici imeli smo katoličani samo jedno cerkev. Po ure in ure narazen bivali so razstreseni verniki in kaj bi se bilo zgodilo 2 menoj, ako ne bi imel v vsakem Buru prijatelja. Sprejemali so me z veseljem in mi skazovali vsakovrstne usluge. Sto- in stokrat sem bil primorau, uživati njih gostoljubje, katero bi mi bili gotovo odrekli, da bi bili nasprotni katoličanom. Oni «0 protestanti,   toda   ne   samo   z   imenom, temveč v vsem se
ravnajo po predpisih vere ter so pri tem marljivi, mirni in prijazni proti vsakomu. Nadalje je v Johannesburgu vehka bolnišnica za vse ljudi, brez razlike narodnosti in vere, in to bolnišnico oskrbujejo katoliške redovnice. In to bolnišnico vodijo in vzdržavajo Buri, „oni po vsem svetu razupiti brezsrčni divjaki". Poleg bolnice je krasna kapela in na bolniškem
vrtn dviga se krasen kip hirdskft Marijp, in to.vsa so napravili Buri. Obiskal sem — pravi nadalje misijonar — veliko šolo v Johannesburgu, katero upravljajo francozki redovniki; dalje žensko učilišče, ki stoji pod vodstvom sester svete družine, nadalje hišo za sircte in onemogle starce v istem mesti'. Vprašal sem predstojništva teh zavodov, kako da se sporazumejo z Buri ? Povsodi sem čul le pohvalo o njihovm mirnem vladanju. Prepotoval sem še različna ondotna burska mesta, v katerih so katoliška vseučilišča in povsod so mi pravili o Burih kakor plemenitih prijateljih V Transvaalu sem čul iz ust odličnega posvetnjaka te-le besede: „Odločno protestiramo proti krivici, ki se godi Burom! Mi smo tujci prišli semkaj, da si naberemo zlata, da obogatimo, potem pa se vrnemo naz^j v domovino. Mi hačemo v miru Živeti ž njimi, ker jim moramo biti hvaležni, kajti oni so nam pravični gospodarji. Vse, kar se piše o njihovej krivičnosti, je izmišljeno". Tako posvetni bogataš one zlate zemlje. Mi pa, kar nas je katoličanov, ki smo imeli priliko, spoznati Bure, tem odločneje ponavljamo, da so oni pravični narod, katerega Bog ne bode zapustil, če tudi mora sedaj prenašati tako gorje". Tako končuje misijonar 0. James Haire.