Direktor NT&RC do.o. Jože Cerovšek ŠT.12   -    LETO XLVII     -    CELJE, 25.3. '93      -      CENA 100 SIT    Glovni m odgovorni urednik NT Bronko Stomejčič   |
Kraljica
instrumentov
na banicovcu
VStmcl nad Ušklm Imajo najstarejše orale na Slovenskem.
Reportaža na stranlis.
IZ VSEBINE:
Rogla
s fopor/se roga/o ocl/ug/. stran 5.
Bodala
Človeške usode msostaVsflla. stran 10.
Špoii
Prvi poraz rokometašev. Stran 13.
Pop loto
Nova akcija Novega tednika In Radia Celje. Stran 21.
Bančništvo
Fllba rešuje problematične naložbe. Stran 4.
Dovo en
uvoz rab jenih
avtomobilov
Težave pa bodo s homologacijo In dajatvami.
Stran 25.
Radiu Celje se je zgodil Boč
Poslej bistveno boljša slišnost na frekvenci 95,1 MHz. Stran 24.
Slovenci o modrih čeladah
Zasnove slovenske nacionalne varnosti v temi tedna na strani 17.
Pozdravljeno
poletje
Do tistega pravega, vročega poletja bomo še sicer
malo počakali, z uro pa se bomo premaknili v poletni
čas že čez nekaj dni. V Republiki Sloveniji velja sred-
njeevropski čas. Da pa je čas pomembna zadeva, doka-
zuje dejstvo, da je predsednik Republike Slovenije
razglasil poseben »Zakon o računanju časa.«
Ker poleti sonce prej vstane, tudi ljudje prej prične-
mo z delom. Včasih so se kmetje glede časa enostavno
ravnali po soncu, danes pa v evropskih državah pre-
maknemo tudi ure. In kdaj bomo torej v Sloveniji
premikali ure? Iz zimskega na poletni čas bomo pre-
sedlali zadnji teden marca, oziroma v prvem tednu
aprila. Nazaj na zimski čas pa se bomo vračali v zad-
njem tednu septembra, oziroma v prvem tednu okto-
bra. Točen datum in uro prehodov bo določila Vlada
Republike Slovenije. Za letošnje leto je ta datum že
določen. In sicer preidemo na poletni čas v nedeljo
28. marca ob 2. uri zjutraj. Uro bomo premaknili za 60
minut naprej in se tako v trenutku postarali za celo
uro. Ampak nikar si to ne ženite k srcu. To urico bomo
imeli v dobrem 26. septembra, ko bomo ob treh zjutraj
pomaknili svoje ure za 60 minut nazaj in se tako vrnili
v zimski čas. JANKO KOŠTOMAJ
Začasno zatišje
Prejšnji teden smo napovedovali, naj bi se
celjska skupščina v nadaljevanju zaradi nes-
klepčnosti prekinjenega zasedanja predvido-
ma spet sestala minuli ponedeljek, a so na seji
predsedstva sklenili, da nadaljevanje zbora ni
potrebno. Štiri vsebinske točke, kolikor jih je
poslancem ostalo, tako čakajo na prihodnje
zasedanje, ki bo sklicano v aprilu.
Pa to, da posamezne točke čakajo na obrav-
navo po več tednov, v Celju ni nič novega. Vse
bolj nove, čeprav včasih spet spominjajo na že
videno in slišano, pa (p)ostajajo zadrege s ka-
drovskim vrhom celjske skupščine. Občina
ostaja brez dveh skupščinskih podpredsedni-
kov in dveh predsednikov skupščinskih zbo-
rov. Ostaja pa ji župan, ki svojo prihodnost vse
bolj jasno vidi na kakšnem drugem delovnem
mestu.
Ne gre dvomiti v njegovo načelnost, da z žu-
panskega mesta ne bo nikoli odstopil, a stvari
se bodo v Celju vendarle enkrat začele razple-
ta ti. To, da je - če bi razmišljali zgolj v dobrobit
mesta in občine - že nekoliko pozno, je sicer
spet nova pesem, a ostanimo pri znanih izho-
diščih. Celjski župan Anton Roječ se je od
možnosti predčasne upokojitve po Zakonu
o poslancih minuli torek dokončno poslovil,
saj je bil ta dan še vedno v rednem delovnem
razmerju. O tem, da želi še nekaj časa aktivno
delati, pa govorijo tudi njegove izjave o želji po
vrnitvi v odvetniško pisarno.
Morda pa bo poskušal še kje drugje? V Celju
se te dni po eni strani veliko govori o njegovi
kandidaturi za direktorja Slovenskih železnic,
po drugi strani pa spet o tem, kakšni bodo
naslednji koraki celjskih strank. Možnosti je
seveda več - lahko se odločijo za ponovne po-
skuse glasovanja o razrešnici, lahko tudi za
obstrukcijo skupščinskega dela. Vsekakor pa
si glede na dosedanje izkušnje drznemo napo-
vedovati, da je trenutno zatišje le začasno, za
njim pa bodo prišli prvi, opotekajoči se koraki.
Pustimo to, v čigav prid bodo, raje se zamisli-
mo nad tem, da ostajajo interesi mesta in obči-
ne spet na obrobju...
IVANA STAMEJČIČ
KOMEN"!"IRAMOi
Rešitev za icužne odpadlce
Te dni bo v stari Energetski postaji
Železarne Štore začela poskusno obrato-
vati sterilizacijska naprava ZDA M3
nemške firme Roland, ki bo sčasoma na-
menjena dezinfekciji vseh kužnih odpad-
kov slovenskih zdravstvenih ustanov.
Dokončno odločitev za nakup naprave so
v Sloveniji sprejeli po septembrskem pri-
kazu delovanja naprave v celjski bolniš-
nici, skupni stroški 1,3 milijona nemških
mark pa so pokriti s 60-odstotnim dele-
žem Zavoda za zdravstveno zavarovanje
Slovenije in 40-odstotnim kreditom fir-
me Roland.
Mobilna naprava (začasno nameščena
v Štorah, ker v slovenskih bolnišnicah še
niso urejena priključna mesta) zadošča
za obdelavo vseh kužnih odpadkov 21
slovenskih bolnišnic s skupno 11 tisoč
125 posteljami. Po obstoječih standardih
pride na posteljo do 0,15 kg kužnih od-
padkov, kar dnevno pomeni približno
poldmgo tono odpadkov. Trenutna cena
obdelave kilograma kužnih odpadkov
(skupaj s prevozom) preračuna na dnevni
standard 1,2 tone je 189 tolarjev, direk-
tor podjetja EKO Plus Jože Gabršček pa
ocenjuje, da bodo na začetku dnevno ob-
delovali okoli 300 kg odpadkov.
Doslej so v podjetju že sklenili pogod-
be s petimi bolnišnicami (Celje, Ormož,
Jesenice, Sežana in Novo mesto), kar
predstavlja četrtinski delež vseh postelj-
nih zmogljivosti slovenskih bolnišnic,
pred podpisom pogodbe pa so še s 7 bol-
nišnicami. Odprto vprašanje, ki se ga bo
morala lotiti Republiška sanitarna in-
špekcija, ostajajo ljubljanske bolnišnice
in Klinični center, kjer zdaj obdelujejo
kužne odpadke z avtoklaviranjem.
Glede na to, da ima podjetje EKO Plus
sklenjeno kooperacijsko pogodbo s firmo
Roland za prenos drugih, okolju prijaz-
nih tehnologij, v Celju že razmišljajo
o možnosti recikliranja preostanka ob-
delanih odpadkov. Sam postopek obde-
lave kužnih odpadkov je za okolje po-
vsem neškodljiv, prav takšen pa bi bil
tudi postopek predelave kovinsldh od-
padkov, ki bi ga lahko po začjgtku delo-.
vanja sterilizacijske naprave ZDA M3
najhitreje vpeljali. Še z ostalimi načini
predelave odpadkov pa bi bil storjen že
tudi prvi korak v ravnanju z odpadki, ki
naj bi - po načrtih v celjski občini - že
kmalu zaživel s poskusnim, ločevanjem
gospodinjskih odpadkov na izvoru.
IVANA STAMEJČIČ
Kljub temu, da je delovanje sterilizacij-
ske naprave ZDA M3 za okolje povsem
nenevarno — kar je potrdila tudi Republi-
ška sanitarna inšpekcija, ki je podprla
nakup naprave - so se ob namestitvi na-
prave krajani Štor vseeno močno razbu-
rili. Razširile so se govorice, da gre za
nekakšno »sežigalnico«, nepričakovan
odpor ljudi pa so v podjetju EKO {*lus
poskušali umiriti s sestankom s pred-
stavniki krajevne skupnosti. V prihod-
njih dneh pa obljubljajo nekakšne »dne-
ve odprtih vrat« in ogled delovanja na-
prave vsem krajanom.
Do ureditve
Spominskega
parita
Teiiarje
v ponedeljek, 29. marca,
ob 13. uri bodo v celjskem
Muzeju novejše zgodovine
odprli razstavo nagrajenih
natečajnih del za arhitek-
tonske rešitve in krajinsko
ureditev Spominskega par-
ka Teharje.
Avtor prvonagrajenega
elaborata Omega je Marko
Mušič, drugonagrajeni ela-
borat so izdelali lika Cer-
pes, Miloš Florjančič in
Ana Kučan, posebna komi-
sija Vlade Republike Slo-
venije pa se je v sodelova-
nju z Društvom arhitektov
Ljubljana odločila še za
odkup dveh elaboratov, oz-
načenih s šiframi Gnoma in
Milka.
IS
Ne za Zaisici proračun
Poslanci so v torek zavrnili preillog odloka o letošnjem proračunu
Torkovo zasedanje žalske
skupščine se je razpletlo do-
kaj nepričakovano. Čeprav
so v občinski vladi upošteva-
li večino pripomb, ki so se
pojavljale v razpravi na os-
nutek in predlog proračuna
ter pričakovali, da pri spre-
jemu v skupščini ne bi smelo
priti do kakšnih večjih za-
pletov, se je obrnilo drugače.
Poslanci so namreč proračun
zavrnili.
Predlog odloka je predvi-
deval, da bo proračun znašal
milijardo 18 milijonov tolar-
jev, medtem ko so v osnutku
prvotno predlagali 972 mili-
jonov tolarjev. Občinska vla-
da je upoštevala večino pri-
pomb, tako so več denarja in
sicer 6 namesto 5 milijonov
tolarjev namenili za stroške
denacionalizacije, za 2 mili-
jona tolarjev več so predvi-
deli da investicijsko vzdrže-
vanje v vzgoji in izobraževa-
nju, dodaten milijon tolarjev
za javna dela, stranke pa naj
bi namesto 3 dobile dobrih
5 milijonov tolarjev. V izvrš-
nem svetu so upoštevali tudi
pripombo, da je treba več
denarja nameniti za razvojni
sklad, namesto 9 so predla-
gali 50 milijonov tolarjev.
Tudi na sami skupščini
kakšne posebne razprave ni
bilo, kljub temu so proračun
zavrnili v zboru krajevnih
skupnosti ter zboru združe-
nega dela, pri poaovnem
skupnem glasovanju pa je
proračun padel za pičle tri
glasove.
Župan Milan Dobnik je
potem predlagal, da bodo
poslanci ponovno glasovali
o proračunu prihodnji torek.
Za vsak primer, če tudi ta-
krat ne bi bil sprejet, pa so
poslanci že na tem zasedanju
sprejeli sklep o podaljšanju
začasnega financiranja za tri
mesece. Zakaj je pravzaprav
propadel predlagani prora-
čun? Delno zaradi slabe ude-
ležbe, od 75 poslancev jih je
na zasedanje prišlo le 50. Ve-
liko manj težav bi bilo pri
sprejemu proračuna, če bi
poslanci na svoji predzadnji
seji razčistili stvari okoli
predlagane deponije komu-
nalnih odpadkov v Blatah.
Krajani Vranskega in Tabo-
ra niti slišati nočejo zanjo,
zato so njihovi predstavniki
glasovali proti proračunu.
Nekaj poslancev pa se očitno
ne zaveda odgovornosti in
dejstva, kaj pomeni začasno
financiranje po dvanajstinah
vse do poletja, kar bodo
krepko občutili predvsem
v krajevnih skupnostih ter
vzgoji in izobraževanju.
V torek vse skupaj čaka po-
pravni izpit, vendar vlada
kakšnega drugačnega pred-
loga ne more ponuditi, saj je
doslej že upoštevala večino
pripomb.       IRENA BAŠA
Poslanci žalskega parla-
menta so na torkovem zase-
danju sprejeli več odlokov in
sicer o uvedbi postopka me-
lioracije kmetijskih zemljišč
v Gotovljah, Dobriču, Tabo-
ru in na Vranskem, prav ta-
ko so sprejeli odlok o pri-
spevku za investicijska vla-
ganja v oskrbo z vo 'o. Niso
pa soglašali z imenovanjem
Marjana Goloba za direktor-
ja Zdravstvenega doma Ža-
lec, zato bodo v žalski občini
ponovili razpisni postopek.
Spominsice
značice
Teritoriaine
obrambe
Na Poveljstvu Pokrajin-
skega štaba Teritorialne
obrambe v Celju so y četr-
tek podelili Spominske
značke TO. Priznanja je
dobilo 50 zaslužnih obča-
nov, ki leta 1990 niso izro-
čili orožja Jugoslovanski
armadi, ampak so ga spra-
vili na varno. Podelitve se
je udeležil tudi pobudnik
in voditelj te konspirativne
akcije, polkovnik Tone Kr-
kovič, poveljnik specialne
brigade Morris iz Kočevske
Reke.
Foto: EDO EINSPIELER
Peterle podprl
Jelcina
BUDIMPEŠTA, 23. mar-
ca (Delo) - Na konferenci
Srednjeevropske pobude je i
slovenski zunanji minister
Lojze Peterle v krajšem go-
voru med drugim pozdravil
manjšinsko politiko Mad-
žarske, ki pomembno bo-
gati medsebojne odnose in
sodelovanje med sosednji-
mi državami. Podprl je od-
ločitev Srednjeevropske
pobude za pripravo konfe-
rence o manjšinah in se
zavzel za krepitev integra-
cijskih procesov na regi-
onalni ravni in za bolj od-
ločna prizadevanja medna-
rodne skupnosti za ustavi-
tev spopadov v BiH. Peter-
le je tudi poudaril solidar- j
nost Slovenije z demokra-!
ličnimi silami v Rusiji in
podprl avstrijsko zamisel
o posebni konferenci na to
temo.
Mleko In sadje
zastonj
LJUBLJANA, 24. marca
(Delo) - Kmetje, organizi-
rani v Slovenski kmečki
zvezi in pri Slovenski ljud-
ski stranki in Zadmžni
zvezi Slovenije so včeraj
med 9. in 11. uro zastonj
delili mleko v Ljubljani na
Tromostovju, od pol dese-
tih do pol enajstih pa sadje
pred parlamentom. S tem
so želeli opozoriti na težave
in protislovja v slovenski
kmetijski politiki in na ne-
učinkovite ukrepe vlade.
Protest Pergama
LJUBLJANA, 23. marca
(Delo) - Okoli 2 tisoč čla-
nov konfederacije sindika-
tov Pergam se je v torek
zbralo na protestnem sho-
du pred poslopjem Repu-
bliške skupščine, kjer je
zasedal Državni zbor. De-
legacijo je sprejel tudi
predsednik vlade dr. Janez
Drnovšek. Na vlado in dr-
žavni zbor so predstavniki
Pergama naslovili zahtevo,
naj do konca meseca
obravnava problematiko
celulozne in papirne indu-
strije in naj nemudoma
opredeli njen pomen v ok-
viru slovenskega nacional-
nega interesa, predvsem pa
položaj papirnic Videm
Krško in Goričane. Delavci
zahtevajo sanacijo, razvoj
in zaščito slovenskega pa-
pirništva. Drnovšek je ob-
ljubil skorajšnjo razpravo
o tem problemu, poudaril
pa je, da namerava vlada
reševati samo tisto proiz-
vodnjo, ki se lahko po sa-
naciji vzdržuje sama, med-
tem ko dolgoročno ne bo
subvencionirala nobene
dejavnosti.
Glavni m odgovorni uredniki
Branko S.tamejčič.
Pomočnica       odgovornega
urednika:   Milena   Bročko-
Poklič.
Uredni.štvo: Marjola Agrež,
Irena Basa, Robert Gorjanc,
Janja Intihar, Brane Jcran-
ko, Edo Einspiclcr, Edi Mas-
ncc, Urška Selišnik, Ivana
Stamcjčič, 2eljko Zulc. Teh-
nični urednik: Franjo Boga-
di. Oblikovanje: Minja Baja-
gič. Tajnica uredništva: Moj-
ca Marot.
Telefon: (063) 29-431, fax
441-032.
Št. 12 - 25. marec 1993;
3
imajo težave s porabo
gilttorniki mozirske skupščine sprejeli proračun, o tieiu in zaupnici IS prihoanlič
/adnje zasedanje odbornikov mozir-
jlic skupščine se je začelo, kot so nekatc-
fi napovedovali, končalo pa tudi tako,
Ijot so nekateri pričakovali. Že na začet-
l-u so v zboru krajevnih skupnosti zbrali
jO podpisov za razpravo o delu in zaup-
pifi občinskemu izvršnemu svetu, ven-
dar pil odborniki zaradi predolge seje te
točke niso obravnavali.
Sicer so Moziijani na petkovem zasa-
janju največ pozornosti namenili zak-
ljučnemu računu za lansko leto in prora-
čunu za letos, sprejeli pa so oba predlo-
ga. Že pri zaključnem računu so odbor-
niki opozarjali, da niso prikazana vsa
sredstva, s katerimi poslujejo v občini,
panika Strašek, ki skrbi za proračun
v občini, je omenila, da ima zelo malo
slovenskih občin tako usklajen proračun.
Zaključni račun je le pregled, če smo
pravilno razporedili sredstva,« je pove-
dala.
Glede proračuna je mozirski izvršnik
Alfred Božič ponovno omenil, da bo pro-
račun dobil prisilnega upravitelja, če ne
bo sprejet do konca marca. Odborniki so
razpravljali o predlogu proračuna, zato
so glasovali o vsakem vloženem amand-
maju posebej. Po večih usklajevanjih
v posameznih zborih, izredni seji občin-
skega IS in umiku amandmajev odborni-
ka Edija Mavrica za zmanjšanje sredstev
za plače upravnih organov, so poslanci
končno sprejeli proračun. Poslanci so od
vseh vloženih amandmajev sprejeli le 1,4
milijona SIT za delo krajevnih skupnosti
in 600 tisoč SIT za turistične aktivnosti,
oboje pa bo primaknjeno iz tekočih pro-
računskih rezerv. Glede na to, da so od-
borniki po dolgi razpravi ugotovili, da
poleg proračunske obstaja tudi neprora-
čunska poraba, so ob sprejetju proraču-
na zahtevali, da strokovne službe pripra-
vijo točen pregled neproračunske po-
rabe.
Poslanci so na petkovem zasedanju veli-
ko časa namenili tudi razpravi o tem, ali
je potrebno javno prebrati imena podpis-
nikov zaupnice izvršnemu svetu, še več
časa pa so posvetilu ugotavljanju, ali so
poslanci, delegati ali odborniki. Odločili
so se za zadnje.
O delu in zaupnici izvršnemu svetu
bodo odborniki razpravljali na prihodnji
seji, kjer bodo spregovorili tudi o sanaci-
ji Zgornjesavinjske doline po poplavi
v letu 1990.
URŠKA SELIŠNIK
Čigava bo
obveljala?
v nedeljo so se na zboru
krajanov ponovno srečali
Lučani. Tokrat je bila raz-
prava manj ostra, na zboru
pa je sodeloval le mozirski
župan Andrej Presečnik,
izvršnik Alfred Božič pa je
poslal pismo.
V tem pismu je Božič
preklical odredbo zamrzni-
tve del občinskih strokov-
nih služb za Podvolovljek
in hkrati omenil, da bodo iz
neporabljenih sredstev za
sanacijo velike poplave
v Podvolovljeku uredili
dva mostova in še del ceste
nad cerkvijo. Vrednost del
je preračunana na 15,5 mi-
lijona SIT. Največ govora
je bilo potem o tem razde-
lilniku, saj je Mirko Za-
mcrnik povedal, da obstaja
tudi druga varianta razde-
litve ostanka poplavnih
sredstev. V tej varianti naj
bi bilo za Podvolovljek na-
menjeno približno 33 mili-
jonov SIT. Kot sta pojas-
njevala član občinskega IS
Toni Breznik in župan An-
drej Presečnik, so v izvrš-
nem svetu pač sprejeli
predlog Alfreda Božiča.
»Za cesto v Podvolovljek še
vedno upamo na republi-
ška sredstva, vse skupaj pa
je neke vrste politično
vprašanje. O razdelitvi
sredstev pa bomo razprav-
ljali v roku 14 dni v občin-
ski skupščini. Takrat se bo
videlo, ali bo sprejet pred-
log IS, danes pa o tem nima
smisla govoriti,« je povedal
župan Presečnik.
Na nedeljskem zboiTi
krajanov so za novega
predsednika sveta KS Luče
soglasno izvolili Jurija
Funtcka.
URŠKA SELIŠNIK
Republiški proračun ho odločal
Novinarska konferenca o sanaciji občine Mozirje po poplavi
v petek so v Nazarjah pri-
pravili novinarsko konferen-
co, na kateri so predsednik
skupščine Andrej Presečnik,
predsednik izvršnega sveta
Alfred Božič in direktor Zavo-
da za urbanistično načrtova-
nje in razvoj Jakob Presečnik
spregovorili o sanaciji mozir-
ske občine po poplavi v letu
1990.
Velika poplava je v mozirski
občini povzročila milijardo
764 milijonov SIT škode, za
odpravo pa so v občini prejeli
581 milijonov SIT, oziroma 33
odstotkov ocenjene škode.
S temi sredstvi so sanirali 80
odstokov vsega, za kar je bila
pristojna občina. Republika je
svojo nalogo na vodah opravi-
la polovično, pri cestah pa le
lO-odstotno. Predstavniki mo-
zirske občine so na tiskovni
konferenci povedali, da so
sredstva posojali vsem podjet-
jem v občini, skupno pa po-
djetja dolgujejo še 52 miliio-
nov SIT posojila in 18 milijo-
nov SIT obresti. Letos bodo
v občini za sanacijo mostov,
raznih zajed na lokalnih ce-
stah in plazu porabili še 100
milijonov SIT. Tako bodo
v poplavi uničeni objekti, za
katere je odgovorna občina,
skoraj v celoti sanirani.
Poglavje zase še vedno osta-
jata cesta v Podvolovljek in
cesta Ljubno-Luče. Za zadnjo
so se že pričela dela na Ljub-
nem, kjer bodo letos zgradili
obvoznico in 1,5 kilometra ce-
ste. To je zapisano tudi v vseh
šestih različicah letošnjega re-
publiškega proračuna, med-
tem ko so sredstva za cesto
v Podvolovljek omenjena le
v nekaterih. V mozirski občini
se še vedno sklicujejo na ob-
ljube, ki so jih po poplavi dali
najvidnejši državni predstav-
niki, da bodo poskrbeli tudi za
cesto v Podvolovljek. Za po-
pravilo ceste je po nekaterih
ocenah potrebnih 2,5 milijo-
nov mark. Doslej o sanaciji ce-
ste še niso podrobno razmi-
šljali, saj v občini niso imeli
zagotovil, da miruje plaz, ki je
pred tremi leti ogrozil celotno
Savinjsko dolino. Zagotovila
so dobili šele letos, prav tako
vodarji dokončujejo sanacijo
potoka Lučnica. Tako naj bi
letos okvirno že zakoličili ce-
sto v Podvolovljek in upali, da
se bodo sredstva za cesto našla
v republiškem proračunu. »Si-
cer bomo v občini morali zače-
ti razmišljati o možnih reši-
tvah,« je povedal župan An-
drej Presečnik.
Glede zavrnitve aktivnosti
občinskih služb za cesto
v Podvolovljek je izvršnik Bo-
žič povedal, »da zamrznitev ni
bila resna. Vse aktivnosti so
bile še naprej, sam pa sem
hkrati s sporočilom o zamrzni-
tvi pisal Drnovšku in Jazbin-
šku ter jih prosil za sprejem.«
URŠKA SELIŠNIK
Vrata odprta vsem občanom
Tuili Žalčani imajo poslansko pisarno
Poslanec žalske Liberalno
demokratske stranke v držav-
nem zboru dr. Janez Zupanec
bo občanom na voljo vsak pe-
tek med ILin 13. uro.
Delovanju poslanske pisar-
ne je bila namenjena tudi pet-
kova tiskovna konferenca, ki
so jo pripravili v občinskem
odboru Liberalno demokrat-
ske stranke v Žalcu. Odločili
so se za tri načine stikov s po-
slancem: pi-vo bodo stiki z ob-
čani, ljudje bodo lahko priha-
jali v prostore stranke vsak
petek med 11. in 13. uro, za-
stavljali vprašanja ali dajali
pobude. Če bo v tem času seja
državnega zbora ali kakšnih
komisij, bo pobude sprejemal
Gregor Vovk. S pravnimi ose-
bami, torej podjetji, obrtniki,
raznimi službami ter javno
upravo, naj bi stiki potekali
v pisni obliki. V primeru, ko se
bo pojavil kakšen konkreten
problem, nameravajo sklicati
zainteresirano javnost, razen
tega bo vedno mogoč stik pre-
ko poslanskega kluba v Ljub-
ljani, redno pa bo poslanec
seznanjal javnost s svojim de-
lom tudi preko medijev.
Dr. Janez Zupanec je na ti-
skovni konferenci povedal, da
bo poslanska pisarna name-
njena vsem občanom, ne glede
na   strankarsko   pripadnost.
Doslej je poslansko pisarno že
obiskalo nekaj občanov, ki so
opozarjali predvsem na raz-
mere v gospodarstvu, delova-
nje državnega sklada za raz-
voj, stanje v savinjskem kme-
tijstvu ter reševanje proble-
mov denacionalizacije. Dobil
je tudi dve konkretni pobudi
in sicer, da se pri dohodnini
uvede olajšava za vse tiste de-
lavce, ki morajo del denarja
dati za lastninsko preobliko-
vanje podjetij, druga pobuda
pa govori o tem, da naj bi kak-
šen sklad bil tudi v manjših
centrih, ne samo v Ljubljani.
IB
Več kot Prešernove nagrade
Celjski Izvršni svet potrdil iloPitnike srebrnih in bronastega
celjskega grba
Priznanja za uspešno in
Ustvarjalno delo, ki so jih
prejemali delavci v kulturi
I celjske občine ob svojem
prazniku 8. februarju, so
pred leti nadomestili srebrni
•n bronasti celjski grbi. »Gre
2a več kot nekdanje občinske
»Prešernove« nagrade, zato
smo vse predloge še posebej
skrbno pretehtali,« je pojas-
nil Janko Germadnik, pod-
predsednik Komisije za priz-
nanja celjskega IS, člani IS
pa so soglasno, skoraj brez
•"azprave potrdili dobitnike
celjskih grbov za leto 93.
Dobitniki  treh  Srebrnih
celjskih grbov so: ravnatelji-
ca Zavoda za kulturne prire-
ditve Alenka Domjan, učitelj
angle.škega jezika na III. OS
Dušan Košuta in oblikovalec
mag. Radovan Jenko. Brona-
sti celjski grb pa bo skupaj
z ostalimi nagrajenci na slo-
vesnosti ob občinskem praz-
niku v aprilu prejela plesal-
ka Sava Malenšek.
Komisija je izbirala med
sedmimi predlogi, sami pa
so, skladno s poslovnikom
o delu komisije, med predlo-
ge za nagrajence uvrstili še
oblikovalca Radovana Jen-
ka. Germadnik je ob tem še
opozoril, da bi morali člani
komisije v prihodnje sodelo-
vati pri pripravi razpisa, že-
lijo pa si tudi tesnejšega so-
delovanja z občinskim se-
kretariatom za družbene de-
javnosti. Odziv na decembr-
ski razpis, s katerim so v Ce-
lju želeli zbrati čimveč pred-
logov za nagrajence pa so
— kljub temu, da so predlogi
prišli skoraj iz vseh področij
kulture - v razpravi vseeno
označili za nezadosten, saj so
bili "prezrti" nekateri po-
membnejši kulturni do-
godki.
IS
SVET MED TEDN^ŽJM
Ruski medo
Predsednik Ruske fede-
racije je v soboto zvečer
»razveselil« svoje državlja-
ne in svet z izdajo pričako-
vanega ukaza o uvedbi in
zavarovanju neposredne
predsedniške uprave
- predsedniške diktature.
Potem ko je po nekajlet-
nem, gospodarsko in eko-
nomsko neproduktivnem,
reformistično neplodnem,
politično pa močno de-
struktivnem programu Pe-
restrojke, decembra 1991
leta sovjetski predsednik
Mihail Gorbačov predal
krmilo že iztrošene ZSSR,
v roke ruskemu predsedni-
ku Borisu Jelcinu, je začelo
rusko kolo zgodovine hi-
treje mleti. Pravi barome-
ter tega dogajanja je bil ru-
ski parlament. Po evforiji
zmagoslavja demokratič-
nih sil nad pučisti, so se
znotraj ruskega parlamen-
ta vse bolj krepile sile, ki so
nasprotovale Jelcinovemu
programu reform. Še pose-
bej je bila bojevita proko-
munistična struja, katere
najortodoksnejša veja
v parlamentu, s polkovni-
kom Alksnisom na čelu po-
slanske skupine Soujuz,
zagovarja idejo restavraci-
je razpadle ZSSR. Z ne-
davnim odzemom Jelcino-
vih izrednih predsedniških
pooblastil in njegovim so-
botnim odgovorom, je spor
med predsednikom in par-
lamentom dosegel vrhunec.
Ne glede na odzive sveta
na Jelcinov sobotni ukrep
(ti so po večini odobravajo-
či), je potrebno poudariti,
da ga je sprejel pameten
politik in pragmatičen dr-
žavnik, ki je pravilno oce-
nil moč sredobežnih sil
znotraj države in je temu
ustrezno tudi ukrepal. Na-
rod, katerega mladini, idol
udarnika in poštenega de-
lavca, zamenja idol pre-
kupčevalca in mafijca, vse
to pa v državi, ki gospodar-
sko in socialno poka po
vseh šivih, a obenem pose-
duje ogromne količine uni-
čujočega orožja, potrebuje
trdo, predsedniško oblast,
pa čeprav na račun okrnje-
ne demokracije in nespo-
štovanja človekovih pravic.
Tako Rusi kot še mnogi
drugi narodi, ki so se v zad-
njih letih rešili spon komu-
nizma in enopartizma, si
nevajeni demokracije, le to
predstavljajo napačno. Če
pa je vsesplošna skorumpi-
ranost in Hobbesov model
družbe, v kateri vlada sta-
nje vojne vseh proti vsem,
normalen, potem je po
25. aprilu Boris Jelcin pri-
pravljen odstopiti. Tega
dne se bodo namreč Rusi
na vseljudskem referendu-
mu odločili za ali proti svo-
jemu predsedniku. O nje-
govi usodi torej ne bo odlo-
čal ne kongres, ne vrhovni
sovjet, ampak tisti, ki so ga
izvolili - ljudstvo.
Če vzamemo v zakup
dejstvo, da vlada ruskega
predsednika podpira, voj-
ska in policija pa sta po
zagotovilih pristojnih mi-
nistrov pod kontrolo in se
nimata namena vmešavati
v politiko, se vsaj do
25. aprila za dramatičen
razplet dogodkov ni bati.
Predvidevati dogajanje po
tem datumu, pa bi bilo tudi
s pomočjo steklene krogle
preveč tvegano. Nesporno
pa je, da po tem dnevu vse
opcije ostajajo odprte. Te-
ga se najmočneje zavedajo
v Washingtonu, kjer Clin-
tonova administracija že
pripravlja načrte, kako naj
bi se po razpadu sovjetske-
ga ubranili tudi nevarnosti
nepredvidljivega »ruskega
medveda«. Vendar v Beli
hiši zaenkrat odkrito pod-
pirajo Borisa Jelcina in tu-
di datum srečanja na vrhu
zaenkrat ostaja nespreme-
njen. Boris Jelcin in Bili
Clinton se bosta sestala
3. in 4. aprila v Vancouvru.
Kozirjev pa v Washing-
ton v nedeljo seveda ni od-
potoval samo zaradi iska-
nja moralne podpore Jelci-
novi mehki diktaturi, mar-
več bo moral pojasniti tudi
Jelcinovo pogojevanje za
uspeh kapitalizma v Rusiji,
kar naj bi stalo 20 milijard
dolarjev tuje zahodne po-
moči. Kot je znano, so bili
Američani do razpleta
konflikta med Jelcinom in
parlamentom pripravljeni
pomagati Rusiji z dvajseti-
mi, vendar ne milijardami,
ampak milijoni dolarjev.
Na nedavnem pripravljal-
nem sestanku sedmerice
najbolj razvitih držav
v Hong Kongu pa so kot
pogoj za uspeh mskih re-
form postavili zmanjšanje
inflacije s sedanjih 25 od-
stotkov mesečno na pet od-
stotkov mesečno. Seveda
spet s zahodno finančno
pomočjo. Tako za Rusijo
kot za zahod pa s(> čas izte-
ka. Brez pomembne fi-
nančne injekcije zahoda pa
bo Jelcin zelo težko politič-
no preživel 25. april.
Za boljši položaj kmetov
v velenjski in mozirski obči-
ni nameravajo konec marca
kmctijci zapirati ceste, seveda
če bo to potrebno.
Če pogajanja kmetijcev
z državno vlado ne bodo
uspešna, bodo v velenjski ob-
čini pripravili sedem zapor
cest, v mozirski pa bosta zado-
stovali dve zapori. Zapore cest
načrtujejo med 8. in 13. uro. To
sta na ponedeljkovi tiskovni
konfeienci povedala predstav-
nika obeh kmetijskih zadmg,
Andrej Presečnik iz Zgornje-
savinjske in Marjan Jakob iz
Šaleške doline.
V velenjski občini bodo ob
tem pripravili še eno akcijo,
saj nameravajo v Velenju, Šo-
štanju in Šmartnem ob Paki
kmetje deliti mleko in jabolka.
Kmetijci se tako pridmžujejo
skupnim zahtevam slovenskih
kmetov, tudi na področju
Zgornjesavinjske doline in Ša-
leške doline pa posebej opo-
zarjajo, da aktivnosti niso na-
perjene proti vsem prebival-
cem, kmetje želijo le pošteno
plačilo za svoje delo in primer-
ne odnose. V obeh dolinah
upajo, da bodo kljub vsem na-
črtovanjem pogovori z vlado
uspešni, in da jim ne bo tieba
na ceste. Prav tako so se pred-
stavniki kmetijcev mozirske in
velenjske občine odločili, da .se
bodo pridružili, če bo to po-
trebno, tudi popolni blokadi
5. in 6. aprila, ko slovenski
kmetje načrtujejeo 18-urne
cestne zapore.
URŠKA SELIŠNIK.
Št. 12 - 25. marec 1993
4
Več za
domačega
kupca
v polzelski Tovarni no-
gavic so lani izdelali in
prodali nekaj več kot 37
milijonov parov nogavic in
poslovno leto zaključili
brez izgub.
Zahtevnim kupcem
v Nemčijo, Holandijo, Švi-
co in Ameriko so prodali 80
odstotkov izvoženih noga-
vic. Da so lahko izvozili to-
liko kvalitetnih nogavic, je
vsekakor rezultat investicij
v novo tehnološko opremo,
v vrednosti 2 milijona
DEM. Visok izvoz, po bese-
dah vodilnih v tem kolekti-
vu, obremenjujejo razlike
med rastjo inflacije in teča-
jem ter visoke obremenitve
osebnih dohodkov. Kljub
temu pa letos načrtujejo
povečanje izvoza za pri-
bližno 10 odstotkov.
Kaj pa domači trg? Za
kapacitete, ki jih ima Pol-
zela, je slovenski trg res
majhen, vendar ga nikoli
niso zanemarjali. Domače-
mu kupcu vedno želijo po-
nuditi kaj novega. Za letoš-
nje leto so pripravili novo
kolekcijo artiklov iz najso-
dobnejših materialov z na-
ravnimi lastnostmi svile,
volne in bombaža. Te izdel-
ke so razstavili na letoš-
njem sejmu Moda v Ljub-
ljani. Iz tega vidika jih, kot
pravijo v Polzeli, zahodna
konkurenca na domačem
trgu ne skrbi, kajti z visoko
kvaliteto, designom in mo-
do je Polzela s cenami kon-
kurenčna, lansko poslovno
leto so zaključili brez
izgub.
Banke rešujejo
problematične naložbe
V Splošni banki Celje se s tem ukvarja Hružba z Imenom Fllba
Konus, Emo, Metka, Keramična industrija Liboje - to je samo
nekaj podjetij, s katerimi se je ali se še ukvarja Ljubljanska
banka Splošna banka Celje, med drugim tudi preko svoje
družbe Filba. Zakaj je bila ustanovljena ta družba, kako se
lotevajo reševanja problematičnih naložb in kaj si od nje lahko
obetajo v podjetjih - odgovore na ta vprašanja smo iskali pri
direktorju družbe Borisu Mihelčiču.
Filba je bila ustanovljena
leta 1990, zakaj je bila potreb-
na njena ustanovitev?
Ljubljanska banka Splošna
banka Celje je Filbo ustanovi-
la z namenom, da bi lažje reše-
vali problematične bančne na-
ložbe oziroma njihovo izterja-
vo ter vnovčevanje. Banke
imajo v svoji aktivi precej to-
vrstnih plasmajev, nekatere
banke so zaradi problematič-
nih naložb že morale v sanaci-
jo. Mi smo v preteklosti pro-
bleme reševali predvsem z od-
kupi terjatev in potem iska-
njem možnih vnovčevanj, torej
preprodajo terjatev drugim
firmam, tem firmam, ki so od-
kupovale terjatve, smo poma-
gali tudi s krediti. Obenem
smo se že od vsega začetka uk-
varjali s svetovanjem pravnim
in fizičnim osebam pri gospo-
darskih in finančnih vpraša-
njih. Večino nalog nam naloži
banka, če oceni, da gre za pro-
blematične naložbe ali proble-
matične firme v celoti. V takš-
nih primerih se vključujemo
v reševanje problemov in po-
skušamo zapirati terjatve. Tu-
di letos bomo predvsem posre-
dovali pri izterjavi problema-
tičnih bančnih naložb, prav
tako nadaljevali s svetovanjem
pravnim in fizičnim osebam.
Računamo, da bomo svojo de-
javnost še razširili, tako da bi
opravljali računovodska opra-
vila, razmišljamo tudi o revi-
zijskih poslih v nekem ožjem
obsegu, razen tega pa še o sve-
tovanju in vodenju lastninske-
ga preoblikovanja po novi za-
konodaji ter svetovanju in vo-
denju projektov za ustanavlja-
nje novih podjetij. Vseskozi pa
vodimo skupaj z banko tudi
aktivnosti v zvezi s stečaji čla-
nic banke.
Kako pa imajo takšno de-
javnost organizirano v drugih
slovenskih bankah ali pa dru-
god po svetu?
Večina bank v sistemu
Ljubljanske banke je ustano-
vila podobne organizacije.
Ena prvih je bila ustanovljena
v Kopru, v Celju smo bili prav
tako med prvimi, ki smo se lo-
tili dela na takšen način. Po-
nekod imajo podobne firme
širši obseg poslovanja, ukvar-
jajo se z odkupom nepremič-
nin, medtem ko smo v Celju
ustanovili dve firmi: Posest, ki
se ukvarja z nepremičninami,
Filba pa s problematičnimi
naložbami in terjatvami do
problematičnih podjetij. V tu-
jini obstojajo specializirana
podjetja. V Sloveniji je s spre-
jemom zakona o bankah in
hranilnicah prepovedano, da
bi se firme ukvarjale z odku-
pom in prodajo terjatev. Mi se
lahko ukvarjamo samo s po-
sredovanjem, čeprav še vedno
velja star jugoslovanski zakon
o finačnem poslovanju, ki pa
dovoljuje odkup in prodajo.
Vendar mi smo v bančni lasti,
nad nami je Banka Slovenije,
ki tega ne dovoljuje.
To pomeni, da podjetja od
Filbe ne morejo pričakovati
svežega denarja?
Zagotovo ne, se pa problemi
rešujejo v sodelovanju z ban-
ko, če ocenimo, da je smotrno
nadaljevati proizvodnjo in če
so jasni cilji sanacije. V tem
trenutku je najpogostejši pro-
blem predvsem tržišče. Ce ga
v nekem podjetju imajo, potem
se tudi ostali problemi lažje
rešujejo.
Glede na razmere v celjskem
gospodarstvu sklepamo, da
imate veliko dela.
To je pa res. Javnosti je zna-
no, da je bila največji problem
železarna, kjer so probleme re-
ševali na drug način. Druga
dva večja problema na našem
območju sta še Emo in Konus,
kjer osebno menim, da gredo
dogovori h koncu in da bo re-
šitev znana v kratkem. Tudi tu
smo tesno povezani z banko, ki
je največji upnik, zadnjo bese-
do bo imel upravni odbor ban-
ke. Bodo pa te firme zagotovo
nadaljevale s svojo proizvod-
njo na nižji ravni zadolženosti,
kakšna bo, je trenutno še stvar
pogajanj. Ukvarjamo se še
z reševanjem razmer v Metki.
Tam je sicer prišlo do nepri-
ljubljenega stečaja, vendar se
na takšen način po moji oceni
da najhitreje in najbolj učin-
kovito rešiti podjetje. V banki
je premalo strokovnjakov, za-
to iščemo zunanje strokovnja-
ke in z njihovo pomočjo ugo-
tavljamo zdrava jedra. V Met-
ki smo v zaključni fazi ugotav-
ljanja možnosti za poslovanje
v prihodnje. Osebno sem opti-
mist. Če bo prišlo do dokonč-
nega dogovora v krogu najpo-
membnejših udeležencev
- banke. Sklada, verjetno tudi
občine in organov stečajnega
postopka stare Metke, potem
bomo našli varianto za nada-
ljevanje proizvodnje. Po prvih
ocenah bomo poskušali zago-
toviti delo za približno 65 od-
stotkov zaposlenih. Metka ima
tržišče, kar je pomembno, pro-
izvodnja bi se po sedanjih po-
govorih lahko nadaljevala
v novi firmi, ki bo razbreme-
njena starih dolgov. Glavna
lastnika bi bila banka preko
Filbe kot največji upnik ter
Sklad za razvoj. Na začetku bo
to družba z omejeno odgovor-
nostjo, kasneje pa bi lahko šli
v 20 odstotno privatizacijo de-
lavcev v Metki. V vseh teh in
drugih primerih pa resnično
vedno gledamo na to, da bi
ohranili čim več delovnih
mest, čeprav včasih v javnosti
prevladujejo drugačna mne-
nja. Jasno nam je, da če ne bo
proizvodnje in konec koncev
varčevalcev, tudi banke ne bo-
do živele.
Ena prvih firm, ki se je reše-
vala preko vas, je bila Kera-
mična industrija Liboje.
Kakšne so danes razmere?
V Libojah smo dosegli svo-
jevrsten rekord, stečajni po-
stopek ni trajal niti leto dni,
drugod traja tudi po dve leti.
Stečajni organi so tu veliko
pomagali, ustanovitelji Kera-
mike so bili banka spet preko
naše firme, žalska občina. Za-
varovalnica Triglav ter Kemi-
ja Impex, to pa je upnik, ki je
tudi sam moral v stečaj. Mi
smo od Kemije Impexa potem
odkupili njihov delež. Nova
firma je odkupila staro firmo
v stečaju, nivo zadolženosti
Keramike je kljub vsemu bi-
stveno nižji, kot je bil v Kera-
mični pred stečajem. Firma
Keramika je poslovno leto
kljub nekaterim težavam zak-
ljučila z 10 milijoni tolarjev
ostanka, kar je velik uspeh.
Filba je bila ob ustanovitvi
družba z omejeno odgovor-
nostjo, 100 odstotni lastnik je
bila Splošna banka Celje.
V zadnjem času se menda od-
ločate za drugačno organizira-
nost, kaj to pomeni?
Ustanovitelj je resnično
banka, sredi lanskega leta pa
smo na osnovi nove zakonoda-
je začeli razmišljati o novi or-
ganiziranosti in sicer v družbo
v mešani lastnini. Banka ima
še vedno 66 odstotni delež, 34
odstotkov je v lasti privatnih
oseb, ki so se prijavile na javni
natečaj. Prijavili so se zaposle-
ni v Filbi, banki in tudi zuna-
nji člani. Ustanoviteljev fizič-
nih oseb je 25, skupaj z banko
nas je 26 ustanoviteljev, vse te
spremembe pa so bile oprav-
ljene v soglasju z Banko Slove-
nije.
IRENA BAŠA
Foto: EDO EINSPIELER
PO CEM SO DEVIZE?
Tečaji deviznih valut na dan 24. 3. 1993
Sejmi v aprilu
CELJE: Od 6. do 9. aprila bo
v Golovcu drugi mednarodni
sejem ekologije, okolja, vode,
bivanja, odpadnih snovi in ko-
munalne tehnike ter informa-
tike, imenovan EKO 93.
20. aprila bodo v Golovcu
odprli sejem Avto in vzdrževa-
nje. To bo že četrti mednarod-
ni sejem avtomobilov vseh ti-
pov in vrst, motociklov ter ce-
lotne dodatne in rezervne
opreme in opreme za vzdrže-
vanje. Sejem bo odprt do
25. aprila.
GORNJA RADGONA: Od
29.marca pa do 2. aprila bo
odprt osmi mednarodni sejem
gradbeništva in gradbenih
materialov.
19. aprila pa bodo odprli
prodajni sejem imenovan Po-
mlad 1993. Sejem bo odprt do
24. aprila.
LJUBLJANA: 5. aprila bodo
odprli sejem Alpe-Adria - svo-
boda bivanja. To bo že
32. mednarodni sejem, na ka-
terem bo razstavljeno vse za
dom in gospodinjstvo, interieri
ter hobby. Odprt bo do
10. aprila. Od 20. do 23. aprila
bo odprt peti mednarodni se-
jem informatike in osmi med-
narodni sejem robotizacije in
avtomatizacije, imenovan Ro-
botika.
MARIBOR: 21. aprila bodo
odprli mednarodni sejem oro-
djarstva imenovan Forma-To-
ol 93. Odprt bo do 24. aprila,
razstavljali pa bodo tudi do-
mači obrtniki.
ZAGREB: Zagrebčani pri-
pravljajo v času od 20. do
24. aprila naslednje prireditve:
EDUCA - mednarodno raz-
stavo učil in opreme za pouk
in vzgojo. INTERLffiER
- mednarodno razstavo knjig
in opreme za knjigarne in
knjižnice. Mednarodno razsta-,
vo kmetijstva in živilske indu-
strije z razstavo perutninar-
stva. Mednarodni obrtni sejem
in mednarodni sejem potres-
nega blaga.
SALZBURG: Avstrijci bodo
aprila priredili naslednje sej-
me: od 31. marca do 3. aprila
BWS, avstrijski obrtni sejem.
Od 3. do 12. aprila K&A, salz-
burški sejem umetnosti in an-
tikvitet. Od 18. do 21. aprila,
sejem Vse za gosta. Od 22. do
24. aprila, sejem Ročno delo.
Od 24. do 26. aprila INFO
APRIL 93.
BRATISLAVA: 20. aprila
bodo odprli razstavo kopališč,
hotelskih storitev in turistike,,
imenovan DANUBIUS GA-
STRO. Prireditev bo trajala do
24. aprila.
FIRENCE: Italijani bodo
odprli 24. aprila Mednarodni
obrtni sejem, ki bo odprt do
drugega maja.
BUDIMPEŠTA: Madžari
bodo priredili v času od l.do
4. aprila mednarodno razstavo
za frizerje, frizerske potrebš-
čine, kozmetiko, zdravega na-
čina življenja in bižuterijo.
BERLIN: Od 26. do 30. apri-
la bodo odprli mednarodni in-
dustrijski sejem za oskrbo
s pitno vodo in varstvo voda,
imenovan IFW.
Podatki so zbrani neposred-
no od prirediteljev in Gospo-
darskega vestnika. Prireditelji
si pridržujejo pravico manjše
spremembe datuma.
Zamenjava
v žalski banki
v žalski enoti Ljubljan-
ske banke Splošne bank?
Celje so pred dnevi dobilj
novo vodstvo. Dosedanji
vodja Franc Tratar je odšel
na novo delovno mesto
v Ljubljanski banki Sploš-
ni banki v Celje, vodenj?
žalske enote pa je prevzel
Vili Žagar. Doslej je bil vo.
dja oddelka zbiranja sred-
stev v celjski ekspozituri
banke v Vodnikovi ulici.
Zaupajo
Slovencem
Minuli petek so v ŠtajerJ
ski banki obrti in podjetni-
štva pripravili tiskovne
konferenco, kjer so še en-
krat podrobno pojasnjevali
prodajo delnic avstrijski
Volksbanken. Na pogovon
z novinarji je sodeloval tu-
di predstavnik avstrijsk«
banke Rihard Vide, ki bc
poslej skupaj s Haroldon
Karnerjem vodil Ljudske
banko d.d. Celje, kot se bc
po novem imenovala Šta-
jerska banka. Rihard Vide
je v brezhibni slovenščini
povedal, da se je avstrijska
banka že povezala z ban-
kami v Brnu, Bratislavi,
Budimpešti in zdaj še
z banko v Celju, od kodei
nameravajo razpresti mre-
žo samostojnih bank, ki naj
bodo v slovenskih rokah.
Rihard Vide je obenem pre-
pričan, da bo Slovenija
v naslednjih petih letih do-
živela pomemben gospo-
darski razvoj.
Nemški i
veleposlanik
s celjskimi
gospodarstveniki
Na povabilo Območne go-
spodarske zbornice bo Celje
danes obiskal nemški vele-
poslanik v Sloveniji dr-
.Giinther Seibert. S celjski-
mi gospodarstveniki se bo
dopoldne pogovarjal v dvo-
rani Celjske mestne hranilni-
ce, pogovor pa je namenjen
predstavnikom vseh tistih
podjetij, ki poslujejo z nem-
škim gospodarstvom. Na tem
pogovoru, ki se začenja ob
desetih, bo sodeloval tudi
pomočnik za gospodarske
zadeve dr. Georg VVitschl.
Velenjčanl
z Angleži .
Slovenska gospodarska^
zbornica je včeraj v Ljublja-
ni organizirala seminar bri-
tanske svetovalne organiza-
cije BESO, ki združuje upo-
kojene vodilne delavce,
predvsem menedžerje in di-
rektorje britanskih firm, ki
so pripravljeni brezplačno
posredovati svoje izkušnje
podjetjem v Srednji in
Vzhodni Evropi. Posveta
v Ljubljani se je udeležil tudi
direktor velenjske območne
zbornice Božo Lednik, vse
podrobnejše informacije lah-
ko interesenti dobijo v ve-
lenjski območni gospodarski
zbornici.
Novo na Brdu
Center Brdo, Sklad za raz-
voj managementa, je izdal
brošuro s programom letoš-
nje dejavnosti. Program vse-
buje nekaj novosti: poleg
mednarodnega podiplom-
skega študija managementa
so začeli tudi s predsedni-
škim podiplomskim študi-
jem, imenovanim Presidents'
MBA, ki je namenjen najviš-
jim vodilnim delavcem v slo-
venskih podjetjih in drugih
ustanovah. Študij traja s ča-
sovnimi presledki tri leta.
IB
Št. 12 - 25. marec 1993]
3
NOVO NA BORZI
t^apirji
k valutno
Klavzulo
2aradi vse večjega zanima-
pja slovenske javnosti za vla-
ganje v vrednostne papirje, za
borzno posredništvo in borzo
^ je tudi Ljubljanska banka
gplošna banka Celje odločila
li novost. Bralce bomo borzni
posredniki redno obveščali
o dogajanjih na Borzi in na
OTC trgu. Upamo, da bodo
omenjeni komentarji vzpod-
budili investitorje za naložbe
v vrednostne papirje. Vaše od-
ločitve o dveh osnovnih vpra-
šanjih pri naložbah v vred-
nostne papirje bodo tako goto-
vo lažje. Ti dve \'prašanji sta:
gaj kupiti - kaj prodati? in
|{daj kupiti - kdaj prodati.
Za poglobljene analize je
premalo prostora, zato vabimo
vse, ki jih to področje zanima,
da nas pokličejo ali nas osebno
obiščejo.
Marca so najbolj zanimive
naložbe z valutno klavzulo.
Uradni tečaj Banke Slovenije
je porasel v 24 dneh za 2,2 od-
stotka (veliki R za marec je 1,6
odstoten).
Veliko investitorjev se je od-
ločilo za nakup obveznic. Prav
zaradi tega so trenutno tečaji
obveznic na visokih ravneh,
kar pa ne moremo trditi za
delnice, ki so glede na visoke
tečaje v mesecu januarju pre-
cej padle.
Na torkovem borznem se-
stanku dne 23. 3. je bilo pro-
meta za 713.965 DEM. Največ
prometa je bilo z republiško
obveznico - druge emisije, in
obveznico PTT Nova Gorica.
Pri delnicah pa se je največ
trgovalo z delmcama SKB
(prednostnimi) in delnicami
borzno posredniške hiše Da-
dasa. Republiške obveznice
- II. emisije so padle za 0,7
odstotka točke glede na prejš-
nji borzni sestanek. Kupci na-
mreč predvidevajo, da bo cena
po zapadlosti kupona padla
pod raven, ki so si jo postavili
pretekli teden. Vzrokov za pa-
dec je gotovo več, opisal sem
samo enega. Opozoril bi na da-
tum 1. 4.1993. Na ta dan zapa-
dejo v izplačilo obresti pri treh
obveznicah: Republika Slove-
nija II. emisija. Mesto Ljublja-
na in Juteks.
Pri obveznici Juteksa zapa-
de na ta dan tudi celotna glav-
nica. Firma Juteks je preko
medijev sporočila javnosti, da
bodo zamenjevali v delnice po
nominalni vrednosti na dan 1.
1. 1994. Za tiste, ki se ne bi
odločili za vnovčenje obvezni-
ce, so predvideli tudi podaljša-
nje pod enakimi pogoji - iz
obstoječe obveznice za dobo
devetih mesecev.
Vse lastnike zapadlih
obrestnih kuponov bi opozoril,
da kuponi zapadejo točno na
določen dan. Možno je sicer
kupone vnovčevati tudi do
treh let, vendar zaradi tečaja
izplačila na dan zapadlosti to
ni dobra poteza. Denar je ved-
no več vreden in že nekaj
dnevna zamuda pri vnovčeva-
nju prinaša imetniku kupona
določeno izgubo.
-POROČAJO BROKERJI —
Splošne banke Celje d.d.
v Ingradu bodo stisnili zobe
Potem ko sta se stavkovni odbor in vodstvo Ingrada v petek
dogovorila, da bodo delavci preložili odločitev o stavki do seje
upravnega odbora, je v ponedeljek gradbišči na Ostrožnem in
v Tremerjah obiskal v.d. direktorja največje Ingradove družbe
VNG, Jože Lorbek. Delavcem je pojasnil, kakšne so težave,
zaradi katerih v podjetju v petek niso izplačali febnaarskih plač
in jih zaprosil, da bi z nekaj potrpljenja in strpnosti pomagali
podjetju prebroditi sedanje težave. V mesecu ali dveh, ko se bo
odprla tudi glavna gradbena sezona, naj bi se razmere toliko
uredile, da bi lahko delavci vsaj normalno prejemali plače.
Delavci na gradbiščih so zaenkrat pristali na to in dali vodstvu
priložnost, da v najkrajšem času poišče ustrezne rešitve. Stav-
kovni odbor pa naj bi zasedal spet danes, ko bo proučil odloči-
tve z zasedanja upravnega odbora. j^j^
Posle tujcem,
delavce pa na cesto
Emovim delavcem matsikai močno smnil
V Emu Energetiki po eni
strani plačujejo trajno presež-
ne delavce, po drugi pa država
financira tujo konkurenco.
Tako se v teh dneh čudijo
v šentjurskem delu holdinga
Emo, kjer delavcem marsikaj
zelo smrdi. Zaradi njihovega
nezadovoljstva je predsednik
njihovega sindikata Danilo
Matuš sklical tiskovno konfe-
renco, kjer je povedal tudi
o dvomih glede direktorja
Maksa Bastla ter njegovega
svetovalca, Ladislava Grdine,
predsednika šentjurske vlade.
Emo Energetika je edino
večje podjetje v Sloveniji, ki
proizvaja energetsko opremo.
Delavce je posebno vznemirilo
dogajanje po tistem, ko so se
prijavili na razpise za energet-
sko opremo v Hrastniku ter
Novi Gorici. Kot investitor so
se pojavila javna komunalna
podjetja. Gre za dela v skupni
vrednosti 6 miUjonov DEM,
posel, ki predstavlja kar 10
mesečno realizacijo Emo ve
Energetike. Del niso dobili,
pravijo da zato, ker so del celj-
skega holdinga Emo, ki je pod-
pisal pogodbo s Skladom za
razvoj, kar meče slabo luč
nanje.
Njihova ponudba je cenovno
ter kakovostno ugodnejša,
pravijo v Emovi Energetiki,
kjer so seznanjeni, da dela do-
biva avstrijsko podjetje Loos.
Avstrijska ponudba je bila
dražja, še posebej ob upošte-
vanju plačila carine. V Emovi
Energetiki pa se ponašajo, da
so v Sloveniji postavili kar 40
podobnih objektov, na tujem
pa v Avstriji, Nemčiji, Italiji,
Švedski, Češki, v Indoneziji,
Iraku, Iranu ter še drugod. Po-
djetje ima seveda TUV verifi-
kacijo, kar sploh pogojuje iz-
voz in to po svetovnih cenah.
V Emovem sindikatu tuji kon-
kurenci sicer ne nasprotujejo,
nikakor pa ne dražji, so pove-
dali. Treba se je povprašati po
ozadju, saj gre, po mnenju de-
lavcev pri vsem skupaj za ma-
hinacije - po vsej verjetnosti
tudi za načrtno zniževanje
vrednosti podjetja.
Dvomi, sumi...
Pogodba z avstrijskim po-
djetjem Loos je bila sklenjena
s posredovanjem podjetja
z dvema zaposlenima, CP in-
ženiring (Ciril Podkrajšek). To
podjetje ima kot edino v drža-
vi registracijo za gradnjo in
projektiranje energetskih na-
prav, kar odobri ministrstvo
za energetiko. Vodjo sindikata
Energetike čudi, kako je temu
podjetju uspelo pridobiti ome-
njeno registracijo, šentjurske-
mu Emu, proizvajalcu naprav,
pa ne. Zato delavce zanima tu-
di pojasnilo iz tega ministr-
stva.
Delavce Ema Energetike pa
najbolj preseneča to, zakaj si
Sklad za razvoj ter vodstvo
holdinga nista bolj prizadeva-
la, da bi posle dobili Šentjur-
čani.   Zakaj   bodo   milijoni
mark odšli v tujino, na cesto
pa novi presežni delavci? Kaj
je z zaščito domačega gospo-
darstva? To so poglavitna
vprašanja, ki burijo delavce,
vznemirja pa jih morebitno
umazano ozadje. Sklad za raz-
voj posredno zapravlja druž-
beni denar za financiranje
trajno presežnih delavcev, ne
pomaga pa pri pridobivanju
novih poslov.
»Sumimo v umazano oza-
dje,« smo slišaU na tiskovni
konferenci. Čudijo pa se tudi
svetovalcu direktorja Maksa
Bastla, Ladislavu Grdini, ki je
predsednik šentjurske vlade.
Tudi slednji bi si zaradi zada-
nega cilja, pridobivanja novih
delovnih mest, moral bolj pri-
zadevati, da bi posel dobili
Šentjurčani.
Vse več je tudi sumničenja
glede lastninjenja Emove
Energetike, za katero se zani-
ma tudi nemško podjetje Om-
nikal, s katerim so pretekla le-
ta doljro sodelovali. V sindika-
tu sumijo v namerno zniževa-
nje cene podjetja. »Nemoč sin-
dikata pa je prav v pridobiva-
nju informacij, zato je prav, da
svoje dvome predstavimo širši
javnosti.« so se odločili.
Po vsem tem se postavlja
vprašanje ali bodo vsi, ki jih
očitki zadevajo, razjasnili šte-
vilne dvome, sume in trditve
delavcev šentjurskega Ema
Energetike. In pa govorice
v širši javnosti.
.   BRANE JERANKO
Stavka v Emu Energetiki
V Emovi Energetiki, v Šent-
jurju, so včeraj zjutraj stavkali
že tretji dan. Delavce so raz-
burile v petek izplačane plače,
saj so delali več ur kot mesec
poprej, prejeli pa 23 tisoč SIT
izhodiščne plače. Imajo kar tri
zahteve.
Po ponedeljkovi prekinitvi
dela ter izrednem zboru so
ustanovili stavkovni odbor.
Delavci so zahtevali izhodišč-
no plačo v višini 28 tisoč SIT,
za kar zahtevajo odgovor naj-
pozneje do jutri. Naslednji
zahtevi pa sta izraz solidarno-
sti ter zadevata njihove pre-
sežne delavce, premeščene
v podjetje Emo Vens. Za te
zahtevajo izplačilo februar-
skega nadomestila ter da se
njihove plače obračunavajo in
izplačujejo v podjetju Energe-
tika. S tem bi se izognili polo-
žaju, ko delavci Energetike
dobijo plače, presežni delavci
v Vensu pa ne. Zahteve delav-
cev Ema Energetike je obrav-
navalo tudi predsedstvo sindi-
kata v holdingu ter je delavce
v Šentjurju podprlo.
Pogovori z vodstvom podjet-
ja niso bili uspešni, pogajanja
pa so včeraj zjutraj, po zak-
ljučku redakcije, še trajala.
V ponedeljek je bil direktor
holdinga, Maks Bastl, službe-
no odsoten, zato so se pogo-
varjali z dvema predstavniko-
ma vodstva holdinga. Na tor-
kovem pogovoru z direktorjem
Bastlom pa je ta dejal, da bo
izplačilo zahtevanih nadome-
stil mogoče, ko bo Sklad za
razvoj nakazal denar za trajne
presežke. Predsednik Svobod-
nega sindikata v Emovi Ener-
getiki, Danilo Matuš trdi, da
razpolaga s podatki, da je mi-
nistrstvo za delo 29. decembra
nakazalo denar za delavce, ki
so jih spoznali za trajni prese-
žek, zato terjajo odgovor kam
je šel ta. denar. Gre za
1,275.000 SIT, povedal pa je,
da odgovora še niso prejeli.
BRANE JERANKO
Obisk predsednika
Evropskega
parlamenta
LJUBLJANA, 22. marca
(STA) - Predsednik Evrop-
skega parlamenta Egon
Klepsch je v pogovoru
s slovenskim premierjem
dr. Janezom Drnovškom in
predsednikom državnega
zbora Hermanom Rigelni-
kom zagotovil svojo pod-
poro pri sodelovanju Slo-
venije z ES. Egon Klepsch
je izrazil prepričanje, da bo
aprila prišlo do podpisa
gospodarskih in trgovin-
skih sporazumov med Slo-
venijo in Evropsko skup-
nostjo, kasneje pa še do
sporazuma o pridruženem
članstvu.
Vlada nI
protidelavska
LJUBLJANA, 22. marca
(Delo) - »Vlada se ni želela
oblikovati kot protidelav-
ska,« je na koncu srečanja
s predstavniki štirinajstih
sindikatov poudaril pred-
sednik vlade dr. Janez Dr-
novšek. »Računali smo na
socialno partnerstvo, da ne
bi vseh bremen nosili le de-
lavci in da ne bi prišlo do
razvoja divjega kapitaliz-
ma,« je še dejal Drnovšek.
»StaničevcI« niso
nikaršna Izguba
AJDOVŠČINA, 21. mar-
ca (Delo) - Na kongresu
Slovenske nacionalne
stranke na dvorcu Zemono,
tistega dela, ki je zvest
Zmagu Jelinčiču, je njen
predsednik poudaril, da se
je z razkolom v stranki
SNS samo znebila svojih
najbolj skrajnih pripadni-
kov, ki so »delovali pod
vplivom tujih ideologij« in
zatrdil, da odhod šestih po-
slancev SNS za stranko ne
pomeni nikakršne izgube.
Jelinčič je tudi poudaril, da
njegova stranka želi svoje
cilje doseči brez ekstrem-
nih in nelegalnih potez, če-
prav se svojim program-
skim usmeritvam ne name-
ravajo odpovedati. Med
njimi je predvsem pereče
reševanje problematike dr-
žavljanstva, zapletov s slo-
vensko mejo z Italijo in Hr-
vaško ter iskanje izhoda iz
nezavidljivega gospodar-
skega položaja.
SDK začasno brez
direktorja
LJUBLJANA, 23. marca
(Dnevnik) - Komisija dr-
žavnega zbora za volitve,
imenovanja in administra-
tivne zadeve je sprejela
v vednost odločitev Igorja
Omerze, dosedanjega gene-
ralnega direktorja Službe
družbenega knjigovodstva,
da bo odslej poslansko
funkcijo opravljal poklic-
no. Razpravo o novem kan-
didatu za direktorsko me-
sto pa je preprečil dr. Jože
Pučnik, češ, da o tem ne
morejo razpravljati, ker ni-
so dobili vseh predlogov.
Janko minister
brez listnice
LJUBLJANA, 22. marca
(STA) - Odbor državnega
zbora za notranje zadeve in
pravosodje se je strinjal
s kandidaturo Lojzeta Jan-
ka za ministra brez resorja.
PONUDBA IN POVPRAŠEVANJE
Ponudba:
- Podjetje TAM Inženiring
in vzdrževanje d. o. o. Maribor
nudi proste kapacitete v okvi-
ru »železnega servisa« - na
Vzdrževanju, menjavi in uni-
čevanju (ultrafit raciji) emul-
zij. Informacije: tel. 062/412-
291 in fax 062/411-728.
- Kovinostrugarstvo Gaber
- Koštomaj iz Košnice prevza-
iie zastopstvo prodaje, sveto-
vanja in uvajanja za naslednja
področja: avtomobili, avtomo-
bilska industrija, rezervni de-
li, orodja, oprema za servisne
delavnice ipd. Informacije: tel.
27-349 in fax 27-380 (Fredi
Gaber).
- Podjetje Intelekt d. o. o. iz
Ljubljane nudi montažo tele-
fonskih central (vključitev, in-
štalacije), sekretarskih garni-
l^Ur, telefonov, interfonov z vi-
deom, faksom (Paging sistem
-za brezžično klicanje). Infor-
macije: tel. 061/445-234 in fax
061/104-215 (Svetlana Pri-
kratki).
- Podjetje PCC++ d. o. o. iz
Ljubljane nudi program za za-
četnike in izkušene uporabni-
ke osebnih računalnikov za
sodobno poslovanje: Program
AS - učinkovito marketinško
orodje, uporabniško prijazen
program v slovenščini, ki omo-
goča tiskanje nalepk, pripravo
in tiskanje cirkulamih pisem
ter drugih tekstov in selekci-
oniranje podatkov ter tiskanje
poročil. Informacije: tel. 061/
219-138 in fax 061/578-486
(Julija Logar).
- Podjetje Thermoplast Je-
rič d. o. o. iz Mengša nudi pro-
ste kapacitete za brizganje
"seh vrst plastičnih mas, okro-
gli sitotisk in okrogli offsettisk
so 4. barv z zaščitnim lakom
na plastično in kovinsko em-
balažo. Informacije: tel. in fax
061/737-306.
- Podjetje Kovinarska
d. o. o. iz Vrhnike nudi pre-
tvorne kesone prostornine cca
42 m* in nadgradnje za prevoz
živil (kruh, sadje, mleko .in
mlečni izdelki, zelenjava,
zdravila, konfekcija, pošta
ipd.). Nadgradnje so izdelane
za različne šasije vozil. Di-
menzijsko so lahko izdelane
standardno ali po zahtevah
naročnika. Informacije: tel.
061/755-423 in fax 061/755-
401 (Marija Perko).
Povpraševanje:
- Podjetje Metal d. o. o.
(Market trgovsko podjetje) iz
Kopra povprašuje po 14 kg
stroju za kemično čiščenje
z zaprtim sistemom delovanja
in ekološkimi filtri. Stroj mora
imeti napravo z aktivnim
oljem, avtomatsko napravo za
impregnacijo, samočistilne re-
zervoarje 3 kom. (2 X 1301 in
1 X 1701)ternapravozarazbar-
vanje perklora. Informacije:
tel. 066/41-767 in fax 066/41-
787 (Vojko Jenčič).
- Podjetje GPM inc. iz No-
vega mesta išče plastičarja za
izdelavo ohišja izdelka, ki se
med delovanjem segreva - ma-
sa mora biti temu primerno
odporna. Informacije: tel. 068/
26-078 in fax 068/26-073 (Pe-
ter Humar).
Savinisici Las Vegas?
Po Savinjski dolini se širijo govorice, da naj bi končno razre-
šili agonijo preboldskega hotela, objekt pa naj bi prevzel novo-
goriški HIT. V Hmezadovem Gostinstvu zaenkrat niso hoteli
povedati nič dokončnega, res pa je, da se pogovarjajo s pred-
stavniki podjetja HIT iz Nove Gorice. V Gostinstvu so priprav-
ljeni preboldski hotel oddati v najem ali ga prodati, če bi se
v HITU odločiU za nakup, za kar so bojda Novogoričani kar,
resni interesenti. Koliko bodo pogovori uspešni, naj bi bilo
znano v kratkem.
IBi
Za revizijsico podjetje
Na zadnjem zasedanju celj-
ske občinske skupščine je di-
rektor Območne gospodarske
zbornice mag. Franc Knafelc
s poslansko pobudo predlagal
ustanovitev revizijskega po-
djetja v Celju.
V Državnem zboru je pri-
pravljen osnutek predloga za
izdajo Zakona o reviziji, ki
predvideva, da bodo lahko
v bodoče opravljala revizijske
posle od SDK tudi revizijska
podjetja. Ker je pričakovati,
da bo Zakon o gospodarskih
družbah bistveno razširil krog
podjetij, ki bodo zahtevala re-
vizijske storitve, je za obliko-
vanje takšnega podjetja pri-
meren čas. Ob tem pa je Kna-
felc še poudaril, da je v Celju
(v podružnici SDK) že nekaj
usposobljenih revizorjev, ki bi
lahko tvorili jedro novega po-
djetja. Po trenutnih informa-
cijah naj bi namreč iz obstoje-
čih revizorjev oblikovalo to-
vrstno podjetje v Ljubljani, ki
bi kasneje s svojimi izpostava-
mi pokrivalo vso Slovenijo.
Ker pa je v Celju dovolj doma-
čega znanja, naj bi se skladno
s poslansko pobudo občinska
vlada in skupščina povezali
z ekspozituro SDK in pripra-
vili vse potrebno za ustanovi-
tev revizijskega podjetja.
Št. 12 - 25. marec 1993^
Rogla se s topovi roga odjugi
Klimatsko turistični center s progami za štiri letne čase
Medtem ko so ostala slovenska
smučišča zaključila zimsko sezono,
ker so ostala gola, si turistični delavci
Rekreacijsko turističnega centra Ro-
gla skupaj s Termami Zreče prizade-
vajo podaljšati zimsko sezono vse tja
do velikonočnih praznikov sredi apri-
la. V bitko s pomladnim soncem so
namreč na Rogli pravočasno krenili
s snežnimi topovi, na novinarski kon-
ferenci minuli teden pa so med dru-
gim predstavili tudi nov teptalni stroj
Kassbohrer, prvi te vrste v Sloveniji.
Naravno danost, klimatske pogoje
in termalno vodo v Zrečah, so turistič-
ni delavci dodobra izkoristili. Odloči-
tev, da je potrebno poskrbeti za kako-
vostno rast turizma, je podkrepljena
s številnimi podatki, ki bodo vodilo za
delo tudi v prihodnje, ko bodo Roglo
in Terme Zreče še bolj-uveljavili zlasti
na tujem trgu, ki se, kot so povedali na
Rogli, sramežljivo, a vendar, vrača.
S turizmom so lani ustvarili 660 mili-
jonov tolarjev prometa, v letošnji se-
zoni pa že za tretjino več kot lani.
S pomočjo snežnih topov, po njihovi
zaslugi sezona na Rogli še traja, so
uspeli zasnežiti kar 60 odstotkov smu-
čišč, prizadevalo pa si, da bi pobelili
insteptali še ostala, zahtevnejša smu-
čišča, zlasti Jurgovo seveda, kar bi
sloves Rogle še utrdilo. Z novim imajo
zdaj na voljo šest teptalnih strojev, 50
hidrantov za priklop vode na topove
in letos, v mili zimi, so naredili 40
tisoč kubičnih metrov umetnega sne-
ga. Kubični meter snega stane 5 DEM.
Priznanje, ki so ga prejeli lani od Go-
spodarske zbornice Slovenije za naj-
bolj urejeno smučišče, jim je dalo no-
vega poleta. To so dokazali že v prvih
treh mesecih nove sezone. Prizadevajo
si povečati delež tujih turistov
z zdajšnjih 20 na 60 odstotkov, pri tem
pa ne zanemariti domačega gosta. Po-
nujajo zlasti ugodne enodnevne pake-
te za šolsko mladino in družinske pa-
kete. Cilj turističnih delavcev na Rogli
je povečati nočitvene zmogljivosti,
dvigniti kakovost storitev, vpreči svo-
je moči v znanje in obvladovati turi-
zem v vseh štirih letnih časih.
Med novostmi, ki jih omenjajo na
Rogli, je tudi uvrstitev Rogle in Zreč
med klimatska zdravilišča. Na osnovi
vseh biometeoroloških in klimatskih
predpostavk in meritev, ki so v Evropi
splošno priznane in zahtevane, je že
na dosedanjih opažanjih, meritvah in
izkušnjah primerjava s tujimi zdravi-
liško klimatskimi kraji kot najvišjo
obliko klimatske zdravstvene dejav-
nosti več kot upravičena.
MATEJA PODJED
Foto.EDI MASNEC
Velika pridobitev za smučišča na Rogli je nov teptalni stroj Kassbohrer, ki je
prvi te vrste v Sloveniji. Na Rogli imajo zdaj šest teptalnih strojev, štiri snežne
topove, 50 hidrantov za vodo in pomladansko smuko.
Podluhniki ogrožajo gozdove
Imenovali so posebni komisiji za natizor nati poUlubnlkl
v žalski občini oziroma
v tamkajšnjih gozdovih pov-
zročajo podlubniki vse več
škode. Po ocenah strokovnja-
kov se posamezne katastrske
občine na žalskem območju že
uvrščajo med ogrožene, neka-
tere pa med potencialno ogro-
žena območja.
Zaradi tega je žalska vlada
imenovala posebno komisijo,
ki bo spremljala izvajanje
ukrepov za preprečevanje in
zatiranje podlubnikov. Komi-
sijo sestavljajo Edo Pulko, vo-
dja TOZD Gozdnik Žalec, Mi-
ran Orožim, vodja enote Javne
gozdarske službe Žalec, Jože
Zver, gozdarski inšpektor,
Drago Lobnikar, kmet iz Ma-
rije Reke ter Marjana Kopitar,
svetovalka za varstvo okolja.
Komisija občine Celje za
spremljanje in izvajanje ukre-
pov za preprečevanje in zati-
ranje podlubnikov pa je izdala
posebno obvestilo o posebnih
ukprepih za lastnike gozdov.
Dejstvo je namreč, da med
ogrožena območja v celjski ob-
čini sodijo katastrske občine
Arclin, Brezova, Košnica, Lis-
ce, Medlog, Škofja vas, Šmi-
klavž, Tremarje, Trnovlje, Za-
grad, Dobrna, Homec, Lem-
berg, Lipa, Podgorje, Strmec,
Tomaž, Verpete, Višnja vas in
Vojnik, med potencialno ogro-
žena območja pa še katastrske
občine Klane, Zavrh, Čresko-
va, Socka, Novake, Loka, Male
dole, Brezovica, Rupe, Rožni
vrh, Šmartno, Jungrt, Ostrož-
no, Spodnja Hudinja, Teharje,
Bukovžlak, Pečovje, Zavodno,
Kompole in Svetina.
Lastniki in upravljalci goz-
dov so morali do sredine mar-
ca na svoje stroške izdelati lu-
badarke in opraviti zatiralne
ukrepe na žariščih, odkritih do
konca februarja — najkasneje
do konca marca pa morajo sa-
nirati slučajne pripadke. Po
tem roku bo za sanacijo poskr-
bela - na njihov račun! - gozd-
nogospodarska organizacija.
Za izdelavo naseljenih luba-
dark na ogroženih in potenci-
alno ogroženih območjih, od-
kritih po 28. februarju, se last-
nikom oziroma upravljalcem
gozdov povrnejo stroški za za-
tiralne ukrepe, vso strokovno
pomoč za izvajanje prepreče-
valnih in zatiralnih ukrepov
pa lahko dobijo pri komisiji, ki
deluje v okviru celjskega IS.
Le-ta še opozarja, da je na
ogroženih območjih redna seč-
nja iglavcev odložena do
15. septembra. IB, IS
Višanja cen v Celju
Včeraj IS o višjih najemninah za
neprofitna stanovanja In poslovne prostore
člani celjskega IS so na seji
v začetku marca sprejeli sklep
o nekaj več kot 210-odstotnem
povišanju letne najemnine za
vse vrste grobov, tako da bo
najemnina od dne objave
v Uradnem listu za kvadratni
meter žar nega, enojnega ali
družinskega groba ter grobni-
ce znašala nekaj več kot 390
tolarjev.
Predlagatelji — IS je namreč
o novih, višjih najemninah že
razpravljal - so v obrazložitvi
poudarili, da gre za povišanje
najemnin na osnovi veljavne
zakonodaje in dejanskih po-
treb, saj je bila v občini cena
za grobni prostor v višini 126
tolarjev nazadnje usklajena
konec lanskega marca. Višje
najemnine veljajo za grobove
na pokopališčih, s katerimi
upravlja podjetje Veking,
v Celju, na Teharjah in Kom-
polah, najemnine za ostala po-
kopališča v občini, s katerimi
upravljajo krajevne skupnosti,
pa se ob priporočilu IS določa-
jo glede na potrebe.
Člani IS so ob potrditvi po-
višanja najemnin opozorili še
na nujnost urejanja Sloven-
skega pokopališča na Golovcu,
ki je - v takšnem stanju kot je
zdaj že nekaj časa - mestu prej
v sramoto kot v ponos. Ena
naslednjih nalog občinske vla-
de, je poudaril izvršnik Jože
Zimšek, bo predvidoma skozi
program javnega dela prav
ureditev tega pokopališča.
Poslanci celjskih socialde-
mokratov so na minulem
skupščinskem zasedanju pro-
testirali, češ da so v občini
kljub republiškim prizadeva-
njem, da se ne popusti pod pri-
tiski za dviganje cen v ener-
getskem gospodarstvu in ko-
munalnih dejavnosti in 6. mar-
ca sprejeti Uredbi o načinu
oblikovanja cen komunalnih
storitev, vseeno sprejel kar
210-odstotno podražitev. Zah-
tevali so, da se najemnine za
grobne prostore v občini vrne-
jo na prejšnjo raven, na IS pa
so naslovili še pobudo, naj
v bodoče odločno zavrača vse
pritiske za povišanje cen ko-
munalnih storitev.
Danica Dobršek, ki v novem
IS odgovarja za finance, je na
pobudo socialdemokratov že
odgovorila. V pojasnilu je na-
vedla, da je republiška vlada
iz »paketa komunalnih stori-
tev izvzela cene pogrebnih sto-
ritev in najemnin za grobne
prostore« - tako, da je celjska
podražitev povsem legalna.
I. STAMEJČIČ
Na včerajšnji seji so člani celj-
skega IS razpravljali tudi
o predlogu oblikovanja najem-
nin za neprofitna stanovanja
in poslovne prostore v lasti ob-
čine Celje. Po predlogu naj bi
se najemnine za neprofitna
stanovanja skladno z Uredbo
republiške vlade od aprila do
konca leta mesečno zviševale
za 4 odstotke, najemnine za
poslovne prostore pa naj bi
v občini s 1. aprilom zvišali za
50 odstotkov. Do 10. aprila naj
bi v Strokovni službi za stano-
vanjsko gospodarstvo pripra-
vili tudi predlog za prekatego-
rizacijo posameznih lokacij in
deiavnosti.
REKLI SO
Bojan Ekselenski, član
predsedstva OO Slovenske na-
cionalne stranke Celje,
o 3. kongresu stranke v Aj-
dovščini:
»Celjski odbor sem na kon-
gresu, za katerega lahko re-
čem, da je bil deloven in pro-
duktiven, zastopal skupaj
z Rudolfom Lorenčakom in
Stankom Esihom. Odstopi ne-
katerih članov, ki se zdaj lažno
predstavljajo kot takoimeno-
vana SNS, so stranko očistili
in okrepili, kongres pa je do-
kazal, da je zmagala pragma-
tična in trezna politika. Anar-
ho-nacionalisti bodo nujno
propadli, saj Slovenija ne pre-
naša nasilnih in hitrih ukre-
pov. Rezultati anket pa kažejo,
da je naša stranka v vzponu.
Na kongresu smo se zavzeli
za moratorij na prodajo nepre-
mičnin in zemljišč >državlja-
nom za 600 SIT< vse dokler se
ne izvede revizija postopkov
sprejema v slovensko držav-
ljanstvo. Predlagali smo tudi
osnutek priložnostnega ko-
vanca ob 400-letnici zmage
nad Turki ter postavitev obe-
ležja ob lekarni v Olimju.
Stranka bo šolskim knjižni-
cam podarila 1200 knjig >De-
nar na področju bivše Jugosla-
vije skozi čas« avtorja Zmaga
Jelinčiča. Sam pa sem na kon-
gresu še predlagal, da bi usta-
novili mlado sekcijo SNS,
Mlade nacionaliste Slovenije.«
Trdno na dveh stolčkih
o konkurenčni klavzuli boiJo morali kakšno reči v občini
Poslanec Družbeno-politič-
nega zbora celjske občinske
skupščine Miro Gradič je že
konec lanskega decembra na
Občinski sekretariat za ureja-
nje prostora in varstvo okolja
ter Strokovno službo za komu-
nalno gospodarstvo naslovil
vprašanje o legalizaciji neupo-
rabe konkurenčne klavzule za
direktorja Javnega podjetja
Komunala Celje Jožeta Ga-
brščka.
Spomnimo se, da je Gabrš-
ček lani obljubljal, da bo ta-
koj, ko bo aktiviral svoje za-
sebno podjetje Eko-plus, ne-
hal z direktorovanjem v jav-
nem podjetju Komunala Celje.
Takrat smo novinarji še izve-
deli, da naj bi v času do imeno-
vanja novega direktorja kot
vršilec dolžnosti direktorja
javno podjetje vodil Jože Va-
lenčak. Z javnim razpisom za
novega direktorja Komunale
pa v preteklem letu, kljub te-
mu, da je podjetje Eko-plus
v tem času že zaživelo, ni bilo
nič.
V javnem podjetju Komuna-
la Celje je na Gradičevo po-
slansko vprašanje za marčev-
sko skupščinsko zasedanje od-
govoril vodja kadrovsko orga-
nizacijskega sektorja Jože Va-
lenčak. V odgovoru je pojasnil,
da »pogodbe o zaposlitvi z di-
rektorjem javnega podjetja
v Komunali niso sklepali, ker
za to tudi niso pristojni. Po
26. členu Kolektivne pogodbe
za komunalno in stanovanjsko
gospodarstvo Republike Slo-
venije, ki jo je leta 1991 podpi-
sal tudi celjski IS, je za uredi-
tev te zadeve pristojen občin-
ski izvršni svet.« Valenčak je
še pojasnil, da zaradi reorga-
nizacije javnega podjetja po-
godba za IS verjetno ni bila
aktualna.
A ker reorganizacije Javne-
ga podjetja Komunala lani
v Celju vendarle niso izpeljali
do konca, v tem času pa se je
zamenjevala tudi občinska
vlada, je pričakovati, da bodo
v občini, kot ustanoviteljici
javnega podjetja zdaj vendarle
rekli kakšno tudi o konku-
renčni klavzuli direktorja. Da
se na razpravo in sprejem sta-
lišča do nadaljnjega preobli-
kovanja Komunale v Strokov-
ni službi za komunalno gospo-
darstvo OSUPVO in občin-
skem IS vendarle pripravljajo,
daje slutiti tudi dejstvo, da so
odgovor na poslansko vpraša-
nje prepustili kar kadrovski
službi   v   javnem   podjetju.
I. STAMEJČIČ
Strogi ukrepi
Po epidemiji v Italiji ter sumu slinavke in parkljevke na
Hrvaškem, izvajajo po Sloveniji kar najstrožje varovalne
ukrepe. V obmejni šmarski občini še niso prejeli nobenega
uradnega ali neuradnega obvestila o bolezni na Hrva-
škem, promet z živalmi pa strogo preverjajo. Promet
v občini je dovoljen v primerih, ko veterinar žival pre-
gleda in oštevilči, številko pa vpišejo v zdravniško spriče-
valo. Živali morajo pregledati še preden jih pripeljejo na
odkupna mesta. V občini ugotavljajo, da so tihotapljenje
živine iz sosednje Hi-vaške odpravili, kajti odkar veljajo
ukrepi, ni bilo niti enega samega primera. Če bi do tega
prišlo, pa je predvideno uničenje živali že na meji. Prej so
odvzete živali prepeljali v šentjursko klavnico.
BJ
Stop za naše
mleko
LJUBLJANA, 23. marti
(Delo) - Slovenskim izvozJ
nikom mleka so mejo zaprli
tudi Avstrijci. Tako so čez
noč in prav nič po svoji
krivdi izgubili pomemben
del trga. Ze prej so z Italijo
prodajni tokovi zastali za-
radi razširjenosti slinavke
in parkljevke. Vračanje
polnih tovornjakov z a v-
strijske meje in negotovost,
kaj se bo dogajalo v nasled-
njih dneh, je najbolj priza-
delo štiri slovenske mle-
karne, med njimi tudi celj-
sko, ki so doslej vsak dan
vozile v Avstrijo 140 do 150
tisoč litrov svežega mleka.
Še tretji
podpredsednik
državnega zbora
LJUBLJANA, 23. marca
(Delo) - Prvi dan zasedanja
državnega zbora je ta
končno dobil tudi svojega
tretjega podpredsednika.
Poslanci so zavrnili pred-
log Slovenske ljudske
stranke za spremembo za-
časnega poslovnika, po ka-
teri bi imel zbor le dva
podpredsednika. Kandida-
turo dr. Vladimirja Topler-
ja iz stranke Zelenih je še
pred glasovanjem podprlo
šest poslanskih skupin, iz-
voljen pa je bil s 57 glasovi.
Spet meso iz
Hrvaške
LJUBLJANA, 22. marca
(STA) - Ker je hrvaška de-
legacija na sestanku komi-(
sije za slinavko in park-
ljevko dokazala, da teh bo-
lezni na območju Hrvaške
ni, je od ponedeljka dovo-
ljen uvoz parkljarjev, nji-
hovega mesa in mesnih iz-
delkov v Slovenijo brez
omejitev, so sporočiUi
s slovenskega ministrstva
za kmetijstvo in gozdar-
stvo. Za uvoz mesa iz Hr-
vaške veljajo le tiste omeji-
tve, ki so bile veljavne pred
sprejemom ukrepov za pre-
prečevanje vnosa slinavke
in parkljevke v Slovenijo
l.in 2. marca letos.
Peterle odprl Alpe-
Adrio ^
LJUBLJANA, 22.marcaJ
(STA) - Ob navzočnosti šte-|
vilnih gostov, diplomatske-
ga zbora in razstavljalcev
je v novi Kongresni dvora-
ni Ljubljanskega sejma
slovenski zunanji minister
Lojze Peterle odprl prvi del
32. sejma Alpe Adria - Svo-
boda gibanja. Na letošnjem
sejmu sodeluje 337 raz-
stavljalcev iz 19 držav, med
njimi tudi dve prekomor-
ski, ZDA in Hong Kong.
Tovornlkova in
Juri v Strasbourgu
MARIBOR, 22. marca
(STA) - Predsednica stalne
konference lokalnih oblasti
Slovenije Magdalena To-^
vornik se je vrnila iz Stras-'
bourga, kjer se je skupaj
s koprskim županom Aure-
liem Jurijem udeležila stal-
ne letne konference lokal-
nih in regionalnih oblasti.
Kot je povedala Tovomi-
kova, so na konferenci
v Strasbourgu veliko govo-
rili o Sloveniji kot eni iz-
med najbolj resnih kandi-
datk za članstvo v Svetu
Evrope.
Št. 12 - 25. marec 1993i
7
petica za samoprispevek
0eUska bolnišnica Je zadnllh 5 let rastla s pomočjo samoprispevka
občani celjske občine so od
1988 do 1992 po 1-odstot-
ij prispevni stopnji v okviru
I občinskega samoprispevka
j)irali denar za izgradnjo in
podernizacijo bolnišnice. Če-
prav gre za regijsko ustanovo,
^ katero gravitira približno
250 tisoč ljudi, je po letu 1990,
^0 je usahnil Družbeni dogo-
vor o modernizaciji bolnišnice,
glavnina finančne skrbi od-
padla na Celje.
Zaradi menjave valute, hi-
per-inflacije konec 80. let in
jiihanj tečaja med dinarjem
(tolarjem) in marko je o zbra-
nih in porabljenih sredstvih
samoprispvka težko govoriti
v številkah. V petih letih je bi-
lo zbranih 186 milijonov 354
tisoč tolarjev, lani, v zadnjem
letu samoprispevka, pa 114
milijonov 620 tisoč tolarjev.
Referendumski odbor, ki ga je
vzorno vodil Edi Stepišnik, je
z delom končal 15. marca, na
ta dan pa je bil ukinjen tudi
poseben žiro račun. Kot zad-
nje so dobrih 9 milijonov to-
larjev namenili ureditvi vez-
nega hodnika med kirurgijo in
pediatrijo.
O posameznih projektih smo
pisali ob zaključku del, zato
na kratko le toliko, da so re-
zultati samoprispevka vidni
v prenovi večine bolnišničnih
oddelkov. Kaj pa je samopri-
spevek prinesel ginekološko-
porodniškemu, transfuzijske-
mu, infekcijskemu, dermato-
venerološkemu, pediatrične-
mu, travmatološkemu, kirur-
škemu, rentgenološkemu, or-
topedskemu, ... in še drugim
oddelkom, pa najbolje občuti-
jo pacienti. Čeprav razmere še
vedno niso takšne, kot jih
v bolnišnici želijo, je razlika
v prid pacientov očitna.
Člani referendumskega od-
bora so svojo zadnjo sejo izko-
ristili tudi za zahvalo obča-
nom, ki so kljub zaostrenim
gospodarskim in socialnim
razmeram požrtvovalno pri-
spevali denar, župan Anton
Boječ ter direktor celjske bol-
nišnice dr. Aleš Demšar pa sta
ponedeljkovo sejo izkoristila
za zahvalo odboru, ki je dbka-
zal, da se lahko v Celju kaj
premakne le z lastnimi prizar
devanji in napori. Dr. Demšar
se je odboru tudi opravičil za
vse insinuacije in očitke, izre-
čene pred dvema letoma, na
njihov račun v celjski skupš-
čini.
Več kot upravičena so tudi
prizadevanja, da-se z dokonča-
njem izgradnje in moderniza-
cije celjske bolnišnice nada-
ljuje (vendar tokrat skupaj
s sosednjimi občinami). Z zah-
tevo, da se s samoprispevkom
zbran vložek uveljavi v proce-
su »lastninjenja« zdravstvenih
ustanov, pa so Celjani že uspe-
li. Z vladnim odlokom, spreje-
tim letos januarja, ostaja na-
mreč tisti del celjske bolnišni-
ce, ki je bil zgrajen s samopri-
spevkom, last občine.
V refemdumskem odboru
bodo do obravnave zaključne-
ga poročila na seji IS in skupš-
činskem zasedanju pripravili
pregled mesečnih prilivov pre-
računanih v marke, tako da
bodo tudi finančni rezultati
samoprispevka - glede na
opravljeno delo - bolj oprijem-
ljivi.
I. STAMEJČIČ
Prva ocena Celjskega sejma
v ponedeljek se je prvič sestal Upravni odbor Celjskega
sejma, ki ga je poslancem celjske skupščine po dogotrajni
razpravi pred tedni le uspelo imenovati.
Sprejeli so Poslovnik o delu ter za predsednika in pod-
predsednika odbora izvolili Marka Brezigarja in Romana
Gracerja. Govorili so tudi o sejemskih programih za
poslovno leto, ob obravnavi zaključnega računa za leto 92
pa so ugotovili, da je Zavod ŠRC Golovec lani ustvaril za
nekaj več kot 290 milijonov tolarjev prihodkov, čistega
dobička pa je ostalo dobrih 5 milijonov tolarjev.
IS
Ovir za invalide je preveč
Župana bi za en iJan posadili v Invalidski voziček
Celjski Center za rehabilita-
cijo invalidov je prejšnji teden
pripravil odmevno okroglo
mizo na temo iskanja rešitev
za odpravo arhitektonskih
ovir, ki invalidom v Celju pre-
prečujejo dostop do nekaterih
pomembnih ustanov. Skupna
ugotovitev vseh je bila, da so
I arhitektonske ovire v mestu
velik problem, za njihovo od-
pravljanje pa ni toliko po-
I lemben denar, kot dobra vo-
\ Ija in pripravljenost za začetek
del.
V preteklem tednu so na
lastne stroške namestili dviga-
lo v Zavodu za pokojninsko in
»invalidsko zavarovanje, inva-
lidi pa si želijo, da bi bile arhi-
tektonske ovire čim prej od-
pravljene še vsaj ob vstopu
v lekarno, občinsko zgradbo
(okenca za stranke) ter Slo-
vensko ljudsko gledališče. Kot
smo že poročali, je skupina de-
setih brezposlenih v okviru
programa javnega dela v Cen-
tru za rehabilitacijo invalidov
doslej zabeležila približno 40
ovir, pripravljajo tudi idejne
rešitve za njihovo odpravo,
kako pa bo z izvedbo posa-
meznih projektov zaenkrat
ostaja še odprto vprašanje.
Vsi, ki se s to problematiko
ukvarajo, namreč opažajo, da
je v občini še vedno premalo
posluha za odpravljanje ne-
premišljeno postavljenih arhi-
tektonskih ovir. Urbanistični
svetovalec iz Zavoda za plani-
ranje in izgradnjo občine Celje
Tomaž M. Jeglič je opozoril, da
bo jKJtrebno iskati rešitve tudi
v spreminjanju obstoječe za-
konodaje. Da bi za invalide
dosegli več posluha v vrhu ob-
činske oblasti, je bilo slišati
tudi pobudo, da bi za en dan
v invalidski voziček posadili
župana, saj bi potem lažje ra-
zumel vsakodnevne težave in-
validov na poti skozi mesto.
Za v premislek v prizadeva-
njih za ustvarjanje čimbolj
normalmh pogojev za življenje
in delo invalidov še podatek,
ki ga je na okrogli mizi pred-
stavil dr. Aleš Demšar. Dejal
je, da se v Ameriki 80 odstot-
kov invalidnih ljudi zaposli,
pri nas pa se jih prav toliko
- nenalastnoželjo — invalidsko
upokoji.
I. STAMEJČIČ
V tednu invalidov se nam je potožila tudi Alojzija Rozman iz
Kraigherjeve ulice 6 v Celju, češ da so v njihovi 76-stanovanjski
stolpnici prav v teh dneh preuredili dvigali, ki zdaj izmenoma
ustavljata v parnih oziroma neparnih nadstropjih. Invalid tako
ne more sam iz petega v deseto nadstropje, denimo. V podjetju
Supra-stan, ki je upravljalec stolpnice, nam je Liljana Vejnovič
pojasnila, da so monterji podjetja Hewik resnično preuredili
dvigali - a na željo stanovalcev. Po zapisnikih hišnega sveta so
preureditev dvigal zahtevali že lani novembra in ponovno
februarja, upravljalec pa pri takšnih posegih upošteva željo
večine. Doslej so v Supro-stan dobili že tudi nekaj pisnih pri-
pomb, zato kaže, da bo potrebno v Kraigherjevi 6 znova preteh-
tati odločitev in doseči sporazum. Ob tem pa še podatek, da bi
bilo ob tej stolpnici potrebno urediti tudi dostopno rampo do
vhodnih vrat, saj je dostop z invalidskim vozičkom po obstoječi
nemogoč.
Delo je steklo
Zaradi vremena, ki bi ga bili veseli v aprilu in maju, so4anetje
pričeli z delom na poljih. Med prvimi kulturami, ki zahtevajo
zgodnjo obdelavo je hmelj, ki ga že pridno odoravajo, p>onekod
pa tudi obrezujejo. Seveda pa se vsi skupaj bojijo, da se bo tri
mesece trajajoče sušno obdobje še nadaljevalo in tako letošnje
pridelke ogrozilo že na samem začetku. Na sliki: F*ri odoravanju
hmelja pri Korunovih v Šentrupertu. T. TAVČAR
Zdrava embalaža na pohodu
»če bi država, kot je obljubila, sprejela
ekološke predpise o postopnem izločanju
fclij PVC, kar že dolgo počnejo povsod po
svetu, bi naša firma Ecopack odlično kon-
čala poslovno leto. Tako pa z našo okolju
prijazno embalažo sicer uspešno prodiramo
na slovensko tržišče, vendar prepočasi,« je
Ocenil direktor firme Ecopack Benjamin
Macuh.
Ecopack je ena izmed družb v zreškem
holdingu Comet, ki je tudi večinski lastnik
firme. Naložba v proizvodnjo ekološko pri-
jazne embalaže je znašala 350 tisoč nemških
mark. S kanadsko tehnologijo oziroma naj-
sodobnejšo strojno opremo bi lahko zado-
stili vsem potrebam živilske in prehrambe-
ne industrije v Sloveniji. Embalaža iz mate-
riala OPS je narejena iz 100 odstotnega kri-
stalnega polistirola in ima več prednosti
pred folijami PVC: je zgorljiva in se jo da
preprosto uničiti, nima škodljivih vplivov
na hrano, dobro prepušča vlago in podaljša
svežino oakiranih živil. Embalažo iz oolisti-
rola Ecopack proizvaja za pakiranje svežih
proizvodov v trgovinah in mesnicah, v pe-
karski in mesni industriji, termovakumira-
na folija pa je primerna embalaža tudi za
hitro pripravljivo hrano ter-shranjevanje
vseh vrst živil v hladilnikih.
JV
V ZDA so začeli zamenjevati PVC z embala-
žo iz polistirola že pred tridesetimi leti. Po-
dobno so ravnali tudi Japonci. V Sloveniji je
Ecopack edini s takšnim proizvodnim pro-
gramom ter sodobno tehnologijo. Zdaj je na
potezi država, ki mora sprejeti ustrezne
ekološke predpise.
Št. 12 - 25. marec 1993:
8
Obujeni gradovi
na Siovensicem
Sporočilo razstave v OsreHnJi linjižnici v Celju
Mnogi obiskovalci razstave
gradovi na Slovenskem, ki se
te dni izteka v Osrednji knjiž-
nici v Celju, so bili najbolj
navdušeni nad stotimi make-
tami slovenskih gradov iz vseh
pokrajin, ki jih je izdelal dijak
mariborske II. gimnazije Igor
Sapač.
Mnogi so bih tudi presene-
čeni nad številno izvirno in
znanstveno literaturo, ki
obravnava gradove na Sloven-
skem, kjer nedvomno prednja-
či dr. Ivan Stopar, čeprav so
občudovanja vredni tudi fak-
simili starejših del, kjer so
upodobljeni mnogi naši gra-
dovi.
Toda bistvo razstave je v ti-
stem njenem sporočilu, ki go-
vori o neprecenljivi vrednosti
tega dela naše dediščine.
Vrednosti v smislu vrednote-
nja časov, ki jih gradovi nosijo
v sebi in vrednotenja njihove
vrednosti s tržnega vidika na-
še dediščine.
Ob tem se nam samo po sebi
postavlja vprašanje, kaj početi
s tistimi gradovi, ki so že
v razvalinah in kaj s tistimi, ki
to še niso, pa bodo kaj kmalu
in kaj s tistimi, v katerih so še
stanovanja ali razne ustanove,
ki pa v grad ali dvorec nikakor
ne sodijo?
Njihova namembnost je to-
rej bistvena, kajti od nje je od-
visno, kakšno metodo obnove
bodo ubrali strokovnjaki spo-
meniške službe in investitorja
oziroma izvajalca. Vprašanje
se nadaljuje v podvprašanje:
kdo odloča o namembnosti
oziroma kdo ima pri tem več
besede. Jasno je, da iz vseh
gradov ne moremo narediti
muzejev niti hotelov ali luk-
suznih gostinskih objektov.
Veliko je tudi odvisno od oko-
lja, kjer se gradovi, od ambicij
občine, posameznikov. Veliko
odprtih vprašanj pušča za sa-
bo še vedno nedorečena last-
ninska zakonodaja.
Kolikor smo se razveselili
maket grajskih objektov, zla-
sti tistih, ki jih je Igor Sapač
napravil kot rekonstrukcije
gradov, ki jih danes takorekoč
ni več ali pa so v že močno
spremenjeni podobi, toliko
bolj je tudi resnobno spozna-
nje, da so gradovi izredno lepa
dediščina, toda pravljična le
v domišljiji. V stvarnem življe-
nju pa so vse kaj drugega kot
pravljica. A tudi to spoznanje
je lahko izziv.
DRAGO MEDVED
Večer z Željkom
Vukmirico
Plesni forum iz Celja pri-
pravlja v soboto, 27. marca, ob
21. uri v svoji dvorani na Sta-
netovi 17a Večer z Željkom
Vukmirico, znanim hr\'aškim
igralcem, ljubljencem sloven-
skega občinstva, ki se ga gle-
dalci najbolj spominjajo iz
predstave »Zgodovina neke
neumnosti.«
V okviru tradicionalnih Ve-
čerov z... se bo na osmi prire-
ditvi predstavil Željko Vukmi-
rica s svojo mono komedijo
»Naročena sedanjost.« V njej
ne spregovori niti besedice,
zato pa z igro, gibi, pantomi-
mo in glasbo publiko navduši
in nasmeje do solz. Po evrop-
ski turneji bo Vukmirica s to
predstavo prvič gostoval
v Celju.
IS
KOMENTIRAMO
Saj sta miadi...
Med odmevnejšimi kultur-
nimi dogodki v mestu ob Savi-
nji je bil lani prav gotovo pro-
jekt »V svetu lutk« Muzeja no-
vejše zgodovine in avtoric Ma-
rije Počivavšek in Tanje Ro-
ženbergar.
Projekt, ki se lahko po vse-
binski in organizacijski plati
kosa z vsemi večjimi kulturni-
mi prireditvami v Sloveniji,
odlikuje še časovna usklaje-
nost z Unimo 92, velika medij-
ska odmevnost in nenazadnje
izreden obisk. V Muzeju so, to-
krat prvič v takšnem številu,
gostili najmlajše in zadovoljni
obrazki otrok so dokazovali,
da jim velika, mogočna hiša
v središču mesta poslej ne bo
več bav-bav, ampak bodo ob
podobnih priložnostih vanjo
še prihajali. Prisrčna pobar-
vanka in številni panoji s Ti-
tom, ki je vabil k ogledu lut-
kovne razstave ter posameznih
lutkovnih predstav, so bili le
še pika na i projektu, ki sta ga
avtorici, prav gotovo ob pomo-
či celotnega Muzeja novejše
zgodovine, zgledno pripravili.
A kaže, da vseeno ne dovolj
zgledno, da bi na predlog nju-
ne matične ustanove prejeli
Bronast celjski grb za svoje,
odlično opravljeno delo. Ute-
meljitve, da je šlo v primeru
razstave »V svetu lutk« zgolj
za en sam projekt, za dogodek,
v katerega je bilo vloženega
veliko denarja in je bilo vse
delo tudi korektno opravljeno,
še lahko razumemo. Boleče pa
je nekaj drugega.
Od podpredsednika komisi-
je za priznanja pri celjskem IS
Janka Germadnika smo na-
mreč še izvedeli, da je med čla-
ni ob skrbnem tehtanju pred-
logov, za ne-podelitev Brona-
stega celjskega grba obema
avtoricama prevladalo tudi
dejstvo, da sta še mladi. Poči-
vavškova in Roženbergarjeva
sta res mladi, glede na njuno
dosedanje delo resnično lahko
v mestu pričakujemo še kak-
šen podoben, odmeven pro-
jekt. A krivično in boleče je, da
pri odmerjanju nagrad tisti, ki
imajo škarje in platno v svojih
rokah, ne pomislijo vsaj na to,
koliko novih vzpodbud bi lah-
ko prav mladim prinesla pode-
litev kakšnega priznanja.
Ob tem se samo po sebi po-
stavlja vprašanje, ali bi pro-
jekt »V svetu lutk« nemara le
prejel priznanje, če bi ga v živ-
ljenje obudili »starejši« avtori-
ci ali avtorja v kakšni drugi
ustanovi? Kdo ve, morda pa le?
IVANA STAMEJČIČ
ZAPISOVANJA
V senci
državotvornih
idej
Piše Tadej Čater
Ni kaj! Slovenska kultur-
na in umetniška ustvarjal-
nost je na konju. V letu 1993
ji je, potem ko je Ministrstvo
razdelilo'denar institucijam,
namenjeno nič manj kot do-
brih sedeminštihdeset tiso-
čakov (47.666 SIT).
Nič ni narobe. Nisem se
zapisal, prav tako tudi vi ni-
ste narobe prebrali; sloven-
ski kulturi in umetnosti, no-
vim projektom itd., je iz
sredstev državnega proraču-
na namenjen denimo pov-
prečen slovenski osebni do-
hodek enega meseca, kar po-
meni, da bomo v letu 1994
(sredstva se pač podeljujejo
za leto naprej), ko bo teh se-
deminštirideset tisočakov
pomenilo še manj kot v tre-
nutku, ko to berete, gledali
nič predstav, brali nič knjig,
obiskali nič razstav...
Skratka nič. Kultura in
umetnost bosta po vsem so-
deč na ozemlju med Alpami
in Jadranom enaki nič oziro-
ma bosta popolnoma usah-
nili.
Pravzaprav je to dobro
merjen in še bolj pripravljen
ter načrtovan udarec, ki smo
ga po malem vsi pričakovali.
Toliko navijanja za kulturo,
ki se bo sposobna preživljati
sama oziroma iz sredstev
raznoraznih sponzorjev in
mecenov, je doseglo svoj vi-
šek; kultura je dejansko sto-
pila na stopnico, s katere bo
lahko sestopila le s pomočjo
gospodarstva oziroma go-
spodarstvenikov. Toliko kot
ji bodo oni naklonjeni, toliko
kulture bomo imeli in toliko
umetnosti se bomo lahko šli.
In nič več.
Seveda to še zdaleč ne po-
meni, da so na potezi tisti iz
gospodarstva, da je bolj ali
manj vse odvisno od njih,
itd. Nasprotno; na potezi je
slovenska kultura, na potezi
s(m)o slovenski kulturniki,
ki s(m)o nekako prisiljeni
zapustiti prestol državniških
funkcij, opustiti vse tiste i
zdavnaj uresničene in nenu
ra celo preživele državotvM
ne ideje, ter se vrniti na pA
po kateri s(m)o se povzpt^
tja, kjer nam oziroma jim ji
mesto, kjer se ne počutiin[
oziroma se ne počutijo naj
bolje. Nenazadnje Platc
sploh ni bil tako »glup«, k{
bi nam ga radi nekateri pr
kazali in njegove ideje, ki ji
je zapisal v X. knjigi svo
Države sploh niso tako zči
napačne. Pesniki, pri čemt
skupaj z velikim Grkom m
slim vse kulturnike in ume
nike, preprosto ne sodi^
v politiko. Naj imajo še tak
dobre namene, realizirati ji
zaradi prislovične (slovei
skel) solzavosti ne morej
jih enostavno niso sposobn
Seveda pa se s Platonom i
morem(o) strinjati v tem, c
bi jih bilo treba, če že i
ukiniti, pa vsaj izgnati iz d
zave, kakor lahko - roko t
srce - beremo in razumen
spis z naslovom Sredstva z
kulturo iz državnega pron
čuna za leto 1993, 10. 3.199,
brez številke, in s podpisan
Lidije Podkrižnik ter Nataš*
Pihler, in v katerem je črni
na belem natisnjena tista /a
možna številka. \\
Kakorkoli, slovenski kul
turni pogon se ustavlja
Sredstev, da bi ga malo
podmazali je zmanjkalo ozi-
roma se ne najdejo, kar uteg-
ne pomeniti, da bomo čez ne-
kaj let državica, v kateri h
tretjina državljanov nepi-
smena, v kateri bo vsak tretj:
že podjetnik. Ali kakor jf
pred časom nazorno poveda.
Miloš Mikeln, »postali borne
svojevrsten duty free shop«
kjer bo na recimo Plečniko-
vem Tromostovju zanimiv h
še kakšen Mc Donalds. Ulič
ni umetniki pa bodo razgla
šeni za nacionalno znameni
tost.
Druži jih slovenska
pesem
Začetki vokalne skupine Kom-
polčani segajo v leto 1985. Takrat
je Jože Kink zbral kakšnih 25
kompolskih fantov in mož, ki so
imeli veselje do petja. Avdicijo so
prav vsi prestali, vendar pa so
predvsem zaradi zahtevnosti re-
pertoarja nekateri kmalu izgubili
voljo do dela. Skupina danes šteje
10 mož.
Štiri leta kasneje je umetniško
vodstvo prevzela profesorica
Dragica Zvar. Pod njenim vod-
stvom so v treh letih naštudirali
koncertni program, s katerim so
se predstavljali na različnih pri-
reditvah v bližnji celjski okolici,
obiskovali pa so tudi bolnišnico
in domove ostarelih, da bi jim
vsaj za kakšno urico polepšali siv
vsakdan.
Kompolčani, ki danes delujejo
pod umetniškim vodstvom bivše
zdomske učiteljice Jožice Soko,
gojijo predvsem slovensko ljud-
sko pesem. Za popestritev kon-
certnega programa pa so se lotili
tudi nekaterih slovenskih umet-
nih pesmi, Gallusovih in sakral-
nih del.
Iz precejšnje anonimnosti pa
predvsem v zadnjem času prodi-
rajo tudi med širše slovensko ob-
činstvo. Pred mesecem so se
v Cankarjevem domu predstavili
udeležencem Svetovnega sloven-
skega kongresa, povabljeni so bili
na otvoritev slikarske razstave
v Barnbach v Avstrijo ter med
zdomec v Berlin.
Svoje delo seveda želijo ohrani-
ti tudi na traku, zato razmišljajo,
da bi kakšno svojo skladbo tudi
posneli.
GRETA SENIC
Petje zvonov na kaseti
Pritrkavanje je pesem zvonov, ritmič-
no zvonenje, ko se glasovi posameznih
zvonov zlivajo v melodijo v strogo dolo-
čenih zaporedjih.
Bistvena razlika med slovenskim pri-
trkavanjem ter igro zvonov zunaj našega
etničnega ozemlja je v tem, da naši pritr-
kovalci (praviloma eden za vsak zvon),
izvabljajo iz zvonov ubrane melodije
z neposrednim udarjanjem s kembljem
na obod zvona. Pomembno je tudi to, da
gre za skupinsko muziciranje in da pri
tem uporabljajo zvonove, ki so v zvoniku
namenjeni za navadno zvonenje. Na slo-
venskem so pritrkovalci ljudski umetni-
ki, drugod pa poklicni ali polpolklicni
zvonarji, ki izvajajo »igro zvonov«.
V Sloveniji smo dobili zanimiv CD s 37
melodijami posnetih zvonov po različnih
slovenskih cerkvah. Na CD so tudi tri
pesmi, ki so jih posneli v mozirski občini.
Pesmi Počasen polh in Hiter polh so pos-
neli v cerkvi Smihel nad Mozirjem, pe-
sem Sedmak pa v cerkvi Radegunda, tudi
nad Mozirjem.
CD je toliko zanimivejši, ker ga sprem-
lja tudi knjižica strokovno napisanih
glasbenih melodij pritrkavanja na Slo-
venskem, ki jih je čudovito uredil in pri-
pravil Julijan Strajnar, današnji direktor
Glasbeno narodopisnega inštituta pri
SAZU. V knjižici je nazorno izpisanih 37
melodij in v spremnem besedilu navede-
na melodija, pritrkovalci in datum pos-
netka. Ovitek CD plošče s Trnovsko
cerkvijo v Ljubljani ponazarja pozvanja-
nje, ko se v prispodobi od navdušenja
trese cerkev z zvonikom.
TONE VRABL
Nova slovenska knjiga
Založba Mladinska knjiga je pred dne-
vi predstavila nov paket knjižnih izdaj,
od katerih so kar štiri iz zbirke Nova
slovenska knjiga.
Lojze Kovačič je avtor Zgodb s panj-
skih končnic, ki jih je z ilustracijami
dopolnila Irena Majcen. Knjiga vsebuje
deset zgodb, ki so pisane na način ljud-
skih pripovedi. Kovačič sledi potovanju
malarke Marjance, ki je v različnih kra-
jih poslikavala domačinom pokrove
skrinj, deščice na čebelnjakih, hlevska
vrata in podobno s prizori iz dogodkov,
kateri so se zgodili le njim.
Kratka proza argentinskih Slovencev
je zbrana v knjigi z naslovom Ob srebrni
reki. Njen urednik je Andrej Rot, ki jo je
razdelil na tri dele: Dom, Zdomstvo ter
Nova domovina. Zajeti so teksti devet-
najstih pisateljev, ki so nastajali v prete-
klih štiridesetih letih in so jih pisali pri-
padniki različnih generacij. Med njimi so
takšni, ki so v Južno Ameriko prišli po
drugi svetovni vojni kot politični emi-
granti, kot tudi tisti, ki so se v novi do-
movini šele rodili. Med njimi so Andrej
Rot, Tine Debeljak, Marjan Marolt, Pa-
vle Štrukelj in drugi.
Tudi zbirko kratkih zgodb pod naslo-
vom Podobe iz arhivov je napisal avtor,
ki živi na drugi strani oceana. Gre za
kanadskega Slovenca Teda Kramolca,
znanega tudi kot slikarja. Njegove nove-
le so avtobiografske in se po slogu zgle-
dujejo pri ameriških short stories.
Matjaž Kocbek je izdal že šesto po
vrsti pesniško zbirko Ars Amandi, v ka-
teri opisuje subjektivne vtise o svojem
položaju v tem svetu.
Založba je ob tej priložnosti predstavi-
la še pripovedi Roberta Prebila Modri
trikotnik iz zbirke Prvenci, ki se gibljejo
v prostoru proste domišljije in pravljič-
nosti. Novost založbe je tudi priročnik
Kitajska kuhinja, ki nam z vrsto ilustri-
ranih receptov odkriva skrivnosti pri-
prave jedi z Daljnega vzhoda, ki postaja-
jo tudi pri nas vse bolj cenjene.
BORIS GORUPIČ
Iz poljske produkcije priha-
jata fantiča, ki se spopadata
z najrazličnejšimi prigodami,
katerim sta po prvih nerodno-
stih kaj hitro kos. Gre seveda
za serijo Lolek in Bolek (Adit,
Lj) in tri kasete s po tremi
kratkimi animiranimi filmi so
že tudi v videotekah.
Eden zanimivejših ameri-
ških piscev trdih detektivskih
romanov, Ross MacDonald, je
posodil svojo prozo za Instinkt
za kriminal (Bonus Cenex,
Vojnik). Umor, incest in še kaj
odkriva Farrah Fawcett z in-
stinktom, pri čemer poskuša
biti prepričljiva, dosti manj pa
to uspeva njenemu partnerju
A. Martinezu.
Sicer dinamičen, vendar ne-
inventiven in vpet v kliše je
Plačanec (Andromeda, Lj).
Banda v kitajski četrti ustra-
huje vse po vrsti in nikogar ni,
ki bi jo ustavil. Na pomoč po-
kličejo bojevnika, nabritega,
predvsem pa veščega v klasič-
nih in učinkovitih borilnih
veščinah.
Ali je Triangel (Andromeda,
Lj) le še eden izmed ponesre-
čenih poskusov narediti dober
slovenski film, bo seveda pre-
sodilo gledalstvo. Jure Perva-
nje je poleg Barbare Lapajne
in Janeza Škofa vključil tud
Borisa Cavazzo in BranetJ
Grubarja kot predstavnika pai
ve lige domačih igralcev.     I
Med starim in novim, md
vero in nevero, se vrti To sleep
with Anger (Video marketing
Lj). Film Charlesa Bumeta j(
posvečen spominom na stare
Ameriko, na črnski blues tei
na čas in generacijo, ki živi U
še v pripovedih in se je za ved-
no preselila v nostalgično pre-
teklost.
Kaj se lahko zgodi posamez-
niku, če se upre pravilom moč-
ne organizacije, vidimo na pri-
meru Buddva Harrisa v Brez
varnega zatočišča (Distribut
Mirna). Nato v igro vstopi nje-
gov brat, tudi agent CIE, ki se
požene v divji lov za morilci
BORIS GORUPiC
Št. 12 - 25. marec 1993 i
9
IZ korenin poženejo IcrošnjePRIREDITVE
0lj razstavi fotografi! Vinka Skaleta v celjskem Muzeju novejše zgodovine
Kdor pozna Vinka Skaleta,
^e. da mu potovanja po širnem
«vetu, tudi po Kitajski, rišejo
take horizonte, ki spodbujajo
radovednost tudi v krogu do-
oiačega, domačijskega. Zato
nas s pričujočo razstavo »Ko-
renine« ni presenetil, je pa po-
trdil slutnjo, da je strasten an-
tropofotosociograf, ki zna
2 lastnim videnjem dogajanja
v prostoru prenašati vzdušje
tega dogajanja tudi na druge.
Scena je taka: temačen pro-
stor je fiziološki okvir eksi-
stencialnega statusa portreti-
rancev. V prostoru se dogaja
navidezna praznina bednih
ostankov pohištva, kjer zidan
štedilnik deluje že kot prestiž-
ni element možnega. Na stolu
ob mizi ali pa na postelji ždi
človek: moški ali ženska, mo-
ški in moški ali samo ženska.
Strmijo v fotografski objektiv.
Tisti, ki delajo to, so navadno
otožnejši od onih, ki ne zrejo
naravnost v objektiv, v foto-
grafove oči. Tisti pa, ki gledajo
mimo, to počno zaradi opravi-
la. Ob sebi imajo sočloveka in
se ga veselijo. V njih je drugač-
no življenje. Nekoliko vedre j-
še, oči so živahnejše, v prosto-
ru je topleje. Tudi drugi atri-
buti so v prid tej tezi: harmo-
nika, stiskalnica, nasmeh na
sicer razoranem in zaraščenem
licu, ki ga krase na pol brezzo-
ba usta.
Takoimenovana socialna fo-
tografija je bila vedno izzival-
na in za fotografe atraktivna.
Za gledalca je še danes atrak-
cija posebne sorte: vpelje ga
v svet, ki je nekje drugje (to se
meni, nam ne more zgoditi).
Napeljuje ga na vrednotenje
konkretnega socialnega statu-
sa ljudi z dna, ki jih je člove-
ška usoda naplavila na robu
dogajanja, nekatere tudi prav
na robu življenja. In občinstvo
^loreče; sami so si krivi, za vo-
zili so se, pijejo, ne znajo imeti
svojega življenja v rokah. In
še, in še. Prizori bede z zorne-
ga kota malomeščanskega
udobja in ugodja so dvorezni
meč. Vzbujajo pomilovanje,
hkrati tudi prezir. Slednjega
več kot prvega. Ker malomeš-
čanstvu to prija. Prezirati dru-
gačnost, tudi v bedi.
Danes je Skaletova razstava
še posebej aktualna. Sporočila
nam je, da je fotografsko moč-
no napredoval, najbolj bistve-
no pa je to, da dragocenega
materiala v ljudeh, ki so mu
požirali, s katerimi je bil ne-
nehno v dialogu, ni po nemar-
nem zapravil in zlorabil. To bi
se namreč lahko zgodilo. Ka-
kor je najrazličnejše upodab-
ljanje cvetja vedno na robu
možnega kiča, je socialna foto-
grafija vedno na robu moralne
doktrine z osrednjim vpraša-
njem: kaj hočemo z njo pove-
dati? Vinko Skale nam je po-
vedal, da so objekti na njego-
vih fotografijah še vedno sub-
jekti, da so ljudje. Ni jim zara-
di atrakcije razkazovanja, to
je njena imanenca, pa mi to
hoteli ali ne, odvzel človečno-
sti. Tudi v napol ugaslih očeh
je še življenje in v kozarcu do-
mače samorodnice je kanček
veselja.
In še eno spojočilo ima raz-
stava: to niso le portreti naših
prednikov, temveč tudi sodob-
nikov in kar je nemara še bolj
realno, tudi zanamcev. Kajti
taki kot so, so produkt vseh
časov, so del univerzalnega
portreta vsake družbe kljub
svetohlinskim nagibom duše-
brižniških čistunov, da bi mo-
rali izginiti, ker so družbena
sramota. Roko na srce, ponos
njenih sposobnosti za socialni
čut ravno niso, a vsi dobro ve-
mo, da so to zelo raztegljivi in
relativni pojmi, kjer ima glav-
no besedo vendarle osebna in
individualna drža posamezni-
ka. In to držo nam je pokazala
Skaletova razstava in prav je,
da smo jo videli. Tudi razu-
meli?
DRAGO MEDVED
NACEUSKIH PLATNIH
Patriotske igre, ZDA, 1992
vohunski thriller
Režija: Phillip Noyce; igrajo: Harrison Ford, Anne Arc-
her, Patrick Bergin, Sean Bean, Thora Birch, James Fox,
PoUv Walker
Patriotske igre so nova
ekranizacija bestsellerja
Toma Clancvja, čigar ro-
man The Hunt for Red Oc-
tober je bil predloga za ve-
liko svetovno uspešnico
1990. leta. Patriotske igre
je prvi v nizu treh filmov,
v katerih bo vlogo svetovno
znanega Clancyjevega ju-
naka, analitika CIE Jacka
Ryana, igral Harrison
Ford.
Jack Ryan neha delati
kot analitik pri CIA, ker ni
zadovoljen s tem, da mora
svoje zasebno življenje po-
drejati delu v obveščevalni
organizaciji. Odloči se poi-
skati novo službo, ki mu bo
dovolila, da bo več časa
preživel s svojo družino.
Z ženo Cathy in hčerko
Sally gre na počitnice
v Anglijo, veselja pa je
kmalu konec, ker se znaj-
dejo sredi velike akcije
skupine irskih teroristov.
V streljanju Ryan ubije
brata Seana Millerja, ene-
ga pripadnikov teroristične
skupine. Teroristov pa ta
poraz ne omaje in nadalju-
jejo z izvajanjem svojega
načrta, da bi pridobili čim
več politične moči. Sean
Miller pa stopi z začrtane
poti ideologije in se sklene
maščevati - na muhi ima
Jacka Ryana in njegovo
družino...
Harrison Ford je vdihnil
življenje kar nekaj juna-
kom, ki so med najbolj pri-
ljubljenimi v filmski zgo-
dovini. Ko razlaga, zakaj se
je odločil sprejeti vlogo
v Patriotskih igrah, pravi:
»Zanimajo me akcijski fil-
mi, ki jih prepleta emotiv-
na nit. Element emotivnega
je zelo pomemben, ker na-
redi film zanimiv zame,
igralca, ki igram svojo vlo-
go, in za gledalce.« Zardi
groženj teroristov se mora
Jack Ryan vrniti v CIO, da
lahko spremlja gibanje
svojih nasprotnikov. »Veli-
ka ironija je v tem, da se
mora Ryan vrniti k delu, ki
je uničevalo njegovo zaseb-
no življenje, da bi rešil svo-
jo družino,« pravi Neufeld,
producent filma.
KUPON
S tem kuponom imate
5 odstotkov popusta
pri ogledu filma
PATRIOTSKE IGRE
v kinu Metropol.
SUPRA-STAN, d.o.o.,
Vodnil(ova 13, 63000 Celje
objavlja informativni razpis
za oddajo v najem poslovne
prostore v objektu Kocenova 4,
Celje
Supra-stan, d. o. o. bo v primeru uspešnega informativnega
razpisa oddala v najem poslovne prostore v zgradbi Koce-
nova 4 v Celju.
Zgradba se nahaja v strogem mestnem jedru. Poslovni pro-
stori se bodo oddali za dejavnosti, ki so dovoljene z zazi-
dalnim načrtom - staro mestno jedro - trgovinske in druge
dejavnosti mirne narave.
Predmet oddaje so poslovni prostori v pritličju in treh eta-
žah in sicer:
pritličje 456 m^
I. nadstropje 322 m^
II. nadstropje 129m^
III. nadstropje 93 m^
Navedenim površinam se doda sorazmerni del skupnih
funkcionalnih površin.
Pritličje je namenjeno pretežno trgovinski, storitveni, go-
stinjski in drugi dejavnosti, etaže pa so primerne za pisarni-
ške prostore.
Glede na lokacijo in kvaliteto posameznega poslovnega
prostora v tej zgradbi so cene najema za m^ diferencirane.
Informacije o cenah vam podamo na našem naslovu po
ogledu in vaši želji po lokaciji poslovnega prostora.
Poleg najemnine so najemniki dolžni plačevati skupne
obratovalne stroške deljive po m^, ostale direktne stroške
pa individualno. V ceni najema je zajeta uporaba prostora,
zavarovanje objekta, zemljiški prispevek in tekoče vzdrže-
vanje v skladu z minimalnimi tehničnimi normativi.
Prostori se oddajajo v najem od 01. 05. 1993 dalje za dobo
7 let z odpovednim rokom 6 mesecev in z možnostjo po-
daljšanja v kolikor je najem krajši od 7 let. Zagotovljeno je
ogrevanje in določeno število telefonskih linij preko telefon-
ske centrale in določeno število direktnih telefonskih linij.
Sanitarije so v souporabi po etažah.
Adaptacije večjega obsega in dolgotrajnejše narave so
možne ob soglasju najemodajalca vendar najemnina ne mi-
ruje, vložena sredstva pa se ne vračajo. Samostojnih prik-
ljučnih mest za elektriko, vodo in ogrevanje ni možno izva-
jati.
Vlogi je potrebno dodati dokazila o registraciji dejavnosti za
katero interesent namerava najeti poslovni prostor.
Razpis traja do 05. 04. 1993. Izbrani najemniki bodo ob-
veščeni do 09. 04. 1993 s tem, da se najemna pogodba
sklene do 15. 04. 1993.
Vloge sprejema SUPRA-STAN, d. o. o. s pripisom RAZPIS,
informacije so možne na tel. (063) 21-656 ali 21-655, kakor
tudi ogled poslovnih prostorov 29. in 30. 03. 1993 od 15.
do 17. ure v Kocenovi 4.
Detajlnejše informacije vključno s tlorisi etaž so vam na
razpolago na sedežu našega podjetja ali g, Dvornik.
Interesente naprošamo, da v vlogi navedejo tudi alternativ-
ne možnosti najema poslovnih prostorov v tem objektu.
V Slovenskem ljudskem gledališču v Celju bo danes v četrtek ob
11.30 za abonma 8. mladinski in izven predstava v režiji Jaše Jam-
nika Čarovnik iz Oza. Jutri, v petek, 26. marca ob 10. uri bodo
uprizorili Razbojnike v režiji Francija Križaja za OŠ Prebold in OŠ
Ob Dravinji iz Slovenskih Konjic, ob 17. uri pa iso predstavo za
abonma 4. šolski in izven. V ponedeljek ob 10. uri bodo uprizorili
Molierovega Namišljenega bolnika, v torek bodo ob 10. in 12. uri
z Čarovnikom iz Oza gostovali v Žalcu, v sredo ob 11. uri pa bodo
Čarovnika iz Oza uprizorili za izven ter ob 15.30 za prvi šolski
abonma in izven.
V kulturnem domu v Šmartnem ob Paki bo v soboto ob 19.30
premiera, v nedeljo ob 16. uri pa repriza gledališke predstave Žarki
optimizma, v izvedbi Gledališča pod kozolcem KD Šmartno ob Paki.
V Domu kulture v Velenju bodo v torek ob 17. uri gostovali Vita
Mavric in SNG Maribor z zadnjo predstavo za mladinski abonma in
izven Frana Milčinskega-Ježka z naslovom Ne smejte se, umrl je
klovn.
V Domu krajanov Tabor bo gledališče Teloh iz Tabora jutri, v petek
ob 20. uri uprizorilo komedijo Vdova Rošlinka. V soboto ob 19.mri
pa bodo gostovali igralci gledališča Vrba iz Vrbja s komedijo Glu-
mači prihajajo.
V Kulturnem domu v Šmarju pri Jelšah bodo jutri ob 11. uri gosto-
vali najmlajši plesalci Plesnega foruma Celje s plesno humoresko
Krava v cirkusu. V nedeljo ob 16. uri pa bo v počastitev materin-
skega dne gostovalo Amatersko gledališče Zelezar Celje-Štore
z dramatizirano pripovedjo Pod košatim očesom. V torek ob 19.30
pa bodo uprizorili zadnjo abonmajsko predstavo Zaigraj še enkrat
sam.
V Kulturnem domu KUD Zarja Trnovlje bodo jutri, v petek ob 19.30
uprizorili komedijo Marjana Marinca Srečka, s katero bo v Celju
gostovala gledališka skupina iz Ljutomera.
V Razstavnem salonu v Rogaški Slatini bo drevi ob 20. uri koncert
Akademskega pevskega zbora iz Maribora, ki ga vodi Alenka
Korpar.
V Kristalni dvorani Zdravilišča Rogaška Slatina pa bo jutri, v petek
ob 17. uri tretji koncert otroških in mladinskih zborov iz Rogaške
Slatine, ki bo posvečen materinskemu dnevu.
V Domu kulture v Velenju bo drevi ob 19. uri koncert Beltinške
bande in Vlada Kreslina, v počastitev Materinskega dne.
V dvorani Glasbene šole v Velenju bo v ponedeljek ob 19.30 za
glasbeni abonma in izven koncert Tria Ekos.
V Osrednji knjižnici v Celju bo do konca marca še odprta razstava
z naslovom Gradovi na Slovenskem.
V Galeriji Mozaik v Zidanškovi ulici je odprta razstava del Emila
Thomasa Tomaža.
V Muzeju grafične umetnosti v Rogaški Slatini bo do 26. aprila
odprta razstava Spomladansko cvetje na starih grafičnih listih.
V razstavišču Laški dvorec razstavlja kiparska dela akademski
kipar Viktor Gojkovič, grafike pa Štefan Galič.
V Likovnem salonu v Celju je na ogled pregledna razstava tihožitij
avtorja Gojimira Antona Kosa. ki jo je posredovala Modema gale-
rija iz Ljubljane.
V Galeriji v Velenju bo do konca meseca marca na ogled razstava
akvarelov Jureta Godca iz Celja.
V Muzeju novejše zgodovine razstavlja fotografije Vinko Skale.
V Razstavnem salonu Zdravilišča Rogaška Slatina bo do 2. aprila
razstavljal slike Jože Božiček.
V Glasbeni šoli Šentjur je ob 80-letnici slikarja Rudija Šaleja na
ogled razstava njegovih akvarelov.
V hotelu na Dobrni si lahko do 5. aprila ogledate razstavo olj
Božidaria Ščurka.
Celje: Union do 1.4. ob 16., 18. in 20. uri Napihnjenci - ameriški film.
Mali Union do 1. 4. ob 19. uri Izdajalski trenutek - ameriški film.
Metropol 25. 3. ob 16., 18. in 20. uri Lepotica in zver - ameriški film;
od 26.3. dalje ob 16., 18. in 20. uri Patriotske igre - ameriški film.
Kino Šentjur 26. 3. ob 18. uri Lepotica in zver - ameriški film; 28. 3.
Napihnjenci - ameriški film.
Kino Žalec 26.3. ob 19. in 28.3. ob 17. in 19. uri Zadnji Mehikanec
- ameriški film.
Kino Laško 27. 3. ob 20. uri in 28. 3. ob 18. uri Ricochet - ameriški
film
V Dvorani plesnega Foruma Celje bo jutri ob 18. uri na ogled Plesna;
humoreska Krava v cirkusu, v koreografiji Gordane Stefanovič-;
Erjavec. '\
V veleblagovnici Metro Celje bo v organizaciji Občinske zveze prija-'
teljev mladine Celje v soboto ob 11.uri Praznik pomladi, kjer bo*
nastopila tudi plesna skupina Igen Studia za ples Celje z gosti.      i
V dvorani Golovec bo v soboto ob 21, uri predstavljena koreografija ;
Ti in jaz plesne skupine Igen Studia za ples Celje. I
V Kulturnem domu v Slovenskih Konjicah bo danes in jutri ob;
17. uri prireditev ob Materinskem dnevu, ki jo pripravljajo otroci in \
vzgojiteljice VVO Slovenske Konjice. ■
V Kristalni dvorani v Rogaški Slatini bo v torek ob 20. uri večer;
folklore s folkloristi iz Dravinjskih goric. I
V Zadružnem domu na Ljubečni bo danes ob 19. uri prireditev ob \
Materinskem dnevu, kjer bo nastopila otroška plesna skupina i
Lučka in klavirska šola ter otroški pevski zbor Osnovne šole Lju- !
bečna, ki ga vodi Anica Mernik. i
V Župnijski cerkvi v Vojniku bo drevi ob 18.uri prireditev ob,
materinskem dnevu, kjer se bodo predstavile vokalne in instrumen- •
talne skupine iz Vojnika, Moški pevski zbor in učenci Osnovne šole i
Vojnik. j
Št. 12 - 25. marec 1993i

Človeške usode niso statistika
»Za reševanje problemov so potrebna leta,'* pravi direktorica žalskega Centra za socialno delo
Centri za socialno delo so v tem času zagotovo institucije, kjer
jim dela ne manjka. Obseg dela se na vseh področjih povečuje
tudi v žalski občini. V tamkajšnjem Centru za socialno delo
beležijo velik porast zlasti pri prejemnikih denarne pomoči.
V letošnjih dveh mesecih in pol je prejemnikov denarne pomoči
že toliko, kot so jih imeli na seznamu v lanskih devetih mesecih.
Žalec se vse pogosteje omenja tudi kot mesto, kjer narašča
kriminaliteta. Podrobneje o vsem tem razmišlja direktorica
Irena Pražnikar.
Mesto Žalec in tudi celotna
žalska občina se v zadnjem ča-
su pogosto omenja kot proble-
matična, govori se predvsem
o porastu kriminalitete med
mladimi. Kako to občutite pri
vašem delu na Centru za soci-
alno delo?
O tej problematiki se je za-
čelo govoriti v zadnjem času.
Res je, da se povečuje število
mladoletnikov in otrok, ki so
bolj ali manj povezani s krimi-
naliteto. Mi se s problemi sre-
.:ujemo na dva načina: v po-
stopke nas vključijo na Postaji
milice ali sodišče, po drugi
strani pa je vse več staršev, ki
iščejo nasvete že takrat, ko
zaznavajo problem znotraj
družine. Vse to pa seveda pri
svojem delu krepko občuti
vseh 17 delavcev našega
centra.
Kje so danes po vaših izkuš-
njah večji problemi v večjih ali
tudi manjših krajih?
Glede na izkušnje v zadnjem
času bi težko pritrdila dolgo
znani tezi, da so problemi
v glavnem skoncentrirani
v velikih mestih. Občina Žalec
niti nima velikega strnjenega
naselja, poleg Žalca je še nekaj
središč kot so Polzela, Pre-
bold, res pa je, da so se proble-
mi v zadnjem času nakopičili
v občinskem središču. Verjet-
no nismo znali presoditi, kaj
bodo prinesle spremembe.
Slovenija je v tem trenutku ze-
lo zanimiva za določene nele-
galne posle in menim, da no-
bena vas ni imuna pred pro-
blemi.
Koliko ste uspešni pri svo-
jem delu?
Naše statistike se bistveno
razlikujejo od poročil sodišč
ali policije, kjer beležijo zače-
tek in konec nekega postopka.
Pri n^s je večina problemov
takšnih, da njihovo reševanje
ponavadi traja leta. O števil-
kah lahko govorimo denimo
pri denarnih nadomestilih,
kjer se je število zelo povečalo.
Drugače je pri številnih drugih
problemih. Lani smo na pri-
mer namestili tri otroke, stare
približno 16 let, v zavod Plani-
na. Vendar to, da namestimo
otroka v zavod, ne moremo je-
mati kot uspeh ali rešitev ne-
kega problema. To je samo
zaključek postopka, ki je
pravzaprav tragedija za
otroka.
Statistike kažejo tudi na vse
večje nasilje v družinah, kako
je v žalski občini?
Problemi v glavnem ostajajo
za štirimi stenami, se pa na
centru z njimi ves čas srečuje-
mo, tako s fizičnim, psihičnim
in tudi spolnim nasiljem. Pri-
meri v občini so, vendar po-
datkov o spolnem nasilju na
primer nad otroki ne moremo
dajati v javnost. Mi se pogosto
^srečujemo s sumorA, da se je
J spolno nasilje zgodilo, drugo
je vprašanje, kako se zadeva
zaključi od prijave do kazno-
vanja. Tega zadnjega dela sko-
(rajda ni.
j V občini je bilo pred leti zelo
I razvito rejništvo, veliko je bilo
j družin, ki so bile pripravljene
sprejeti otroke pod svojo stre-
ho. Kako je danes?
i Rejništvo je v občini še ved-
no zelo razvito. V rejniških
družinah je približno 50 otrok,
to so v glavnem otroci iz žalske
občine, medtem ko je v Vinski
Gori tudi precej otrok iz ve-
lenjske občine. Na seznamu
imamo 40 rejniških družin,
v glavnem na obrobju in v va-
ških naseljih, medtem ko
v mestu nimamo nobene rejni-
ške družine. Bi pa takšnih
družin potrebovali še več, da
bi imeli možnost izbire takrat,
ko je to potrebno.
V sodelovanju z vašim cen-
trom in zavodom za zaposlo-
vanje potekajo v občini tudi
javna dela, razen tega se uk-
varjate s tako imenovanimi
preventivnimi programi.
Kakšne so te dejavnosti?
Javna dela financira zavod
za zaposlovanje, mi se vklju-
čujemo po vsebinski plati. La-
ni je program javnih del pred-
videval vključitev 11 delavcev,
v grobem so razdeljena na dve
področji: eno so gospodinjska
dela ali hišna pomoč starejšim,
druga večja skupina je učna
pomoč otrokom na domu. Pri-
dobili smo skupino ljudi
z ustrezno strokovno izobraz-
bo, ki pomagajo otrokom pri
učenju in se povezujejo z de-
lavci na šolah. Izkušnje so zelo
dobre, v zadnjem času nas
starši že kar sami kličejo, da
želijo pomoč pri učenju otrok.
Zato smo letos občinski vladi
predlagali, da se število pove-
ča na 15 ljudi, vse bi pridobili
iz vrst nezaposlenih. Poleg te-
ga nudimo še pomoč invali-
dom, vključeni sta dve družini,
ki imata otroka z motnjami,
nadalje so vključeni sodelavci,
ki delajo z ljudmi pri prestaja-
nju zaporne kazni in kasnej-
šem vračanju v okolje. Razen
tega se na centru ukvarjamo še
s preventivnimi programi.
Pred tremi leti smo se vključili
v projekt dr. Jožeta Ramovša
v delo skupin za samopomoč.
Delo je usmerjeno v skupinsko
druženje s starostniki, najprej
smo s to obliko začeli v Domu
upokojencev na Polzeli, pred
letom dni smo začeli s podob-
nim načinom dela še v krajev-
ni skupnosti Žalec. Na Polzeli
teče delo v štirih skupinah,
v Žalcu sta dve skupini, ki se
vsak četrtek popoldne s svoji-
mi voditelji sestajata v kultur-
nem domu. Naši voditelji se
s starejšimi občani pogovarja-
jo o zanimivih temah, osnova
za njihovo delo je knjiga Nika
Kureta o starih običajih, ki jih
ti ljudje zelo dobro poznajo.
Smo eni redkih centrov v Slo-
veniji, ki delamo na takšen na-
čin in že nudimo mentorstvo
večini centrov v vzhodni Slo-
veniji, med drugim tudi Celja-
nom. V okviru preventivnih
programov delajo naši sveto-
valci še z otroki iz rizičnih
družin. Mentorji so v glavnem
dijaki četrtih letnikov celjskih
srednjih šol, ti se sestajajo
z otroki, se pogovarjajo in gre-
do skupaj na primer v kino.
Večji obseg dela pomeni tu-
di večje potrebe po denarju.
Kako ste zadovoljni s financi-
ranjem?
Lani sprejeti zakon o social-
nem varstvu je pri financira-
nju prinesel številne novosti.
Približno 80 odstotkov stro-
škov dejavnosti, ki jih oprav-
ljamo na centru, pokriva repu-
blika, preostalih 20 odstotkov
žalska občina. Dosedanji od-
nosi med nami in občinsko
upravo so bili dobri, trenutno
je v občinskem proračunu za
naše delo namenjeno milijon
tolarjev manj kot bi potrebo-
vali, vendar računamo, da bo
kasneje upoštevano izhodišče,
ki so ga predvideli v republiki.
Tudi tam svoj del finačnih
bremen vseskozi dobro izpol-
njujejo, tako da večjih proble-
mov ni. Včasih se pri izplačilih
pojavljajo zamiki za kakšen
dan ali dva, kar je malenkost
v primerjavi s podjetji, kjer
ljudje po več mesecev ne dobi-
jo plač.
Predvidevate letos kakšne
novosti?
V prvih šestih mesecih nam
ministrstvo obljublja normati-
ve, s katerimi bo postavljen
okvir centrov na lokalni ravni.
To pomeni, da bo republika
določila obseg in strukturo ka-
dra za posamezne občine.
Drugo novost pričakujemo
v naslednji polovici leta, gre za
možnost vključevanja oziroma
kandidiranja javnih in privat-
nih socialnih služb na razpise
koncesij. Računamo, da bomo
s svojimi programi konku-
renčni.
IRENA BAŠA
Najhujše
v zadnjili
desetletjih
v šmarski občini so j
opazili 120 žarišč luba<
darja, zato bodo v gozdo.
vih do konca meseca po-
sekali več kot 2 tisoč ku-
bičnih metrov lesa. V do.,
sedanjem toplem in suš. i
nem vremenu pa opažajo
celo nova in nova žarišča.^
Najbolj ogrožen je pre-
del Rudnice, kjer so pred
približno sto leti posekali
bukove gozdove ter posa-
dili smreke. Smreka se
pojavlja izven svojega
pravega naravnega oko-
lja, zato je še bolj izpo-
stavljena. Med najbolj
ogroženimi predeli so še
gozdovi jugozahodno od^
Šmarja pri Jelšah, par-
kovni gozdovi Zdraviliš-
ča Rogaška Slatina ter
območje med Šmarjem j
ter Sladko goro.
Prve lubadarje so opa-
zili že lani, jeseni, po poz-
nopoletni suši. Po tistem!
so morali posekati pri-
bližno 3 tisoč kubičnih
metrov smrek, letos pa [
sekajo, neprekinjeno, od
začetka marca. Ze prete-
kli mesec je Javna goz-
darska služba začela
s svetovanjem.
V obratu Gozdnega go-
spodarstva v Rogaški
Slatini so opozorili tudi
na izjemno nizke cene po-
sekanega lesa, ki ne po-
krivajo niti proizvodnih
stroškov. Težave so po-
sredno povezane tudi
s stanjem podjetja Videm
Krško, kjer so včasih od-
kupili ves zaradi luba-
darja posekani les. Tre-
nutno pa ga prodajajo
predvsem v Nazarje ter;
v Medvode.
V gozdovih šmarske
občine niso imeli tako
hudih težav že desetletja.
BRANE JERANKO
Cič ne da nič
V teh dneh se v slovenski
prestolnici odvija turistični
sejem Alpe Adria, na katerem
se prvič predstavlja tudi Sa-
vinjska dolina. V Turistični
zvezi Spodnje Savinjske doli-
ne so in niso zadovoljni.
Savinjska dolina se tokrat
prvič predstavlja na kakšnem
večjem turističnem sejmu
s svojimi naravnimi, kulturni-
mi, etnografskimi in turistič-
nimi zanimivostmi. Obisko-
valcem so ponudili tri projek-
te. V prvega so uvrstili stro-
kovne ekskurzije za šolsko
mladino, ki jo vabijo na ogled
rimskih izkopanin v Šempe-
tru, jame Pekel ter nasada
hmelj skih vrst in zdravilnih
rastlin na Inštitutu za hme-
ljarstvo in pivovarstvo v Žal-
cu. Drugi projekt so nakupi
v industrijskih prodajalnah po
žalski občini, tretji pa družin-
ski izleti po svinjski dolini.
Za predstavitev na sejmu so
poskrbeli v Turistični zvezi
Spodnje Savinjske doline v so-
delovanju s turistično agencijo
Dober dan iz Šempetra.
Ne samo zaradi leta turiz-
ma, temveč zaradi same pred-
stavitve doline je sodelovanje
na tem sejmu dobrodošlo in
seveda nujno, če hočejo v doli-
ni kaj več postoriti za razvoj
turizma. So pa v turistični
zvezi nezadovoljni zaradi sla-
bega odziva pri vseh tistih, ki
so jih povabili k sodelovanju.
Na sejmu naj bi se namreč
predstavili tudi gostinci s svo-
jo ponudbo, prav tako naj bi
svojo dejavnost predstavila
posamezna društva. Med 37
gostinci po dolini, ki so jih
v povabili na sejem in predsta-
vitev Savinjske doline, so se
povabilu odzvali le v gostilni
Matej v Kapli vasi. Nič bolj ni
padla ponudba na plodna tla
pri številnih društvih in orga-
nizacijah, na sejmu so bili pri-
pravljeni sodelovati le v šem-
petrski ribiški družini. Na sez-
namu tistih, ki bi predstavili
kmečki turizem ali oddajali
gostom sobe v najem, pa je tu-
di en sam interesent, ki bi od-
dal svoj vikend. Savinjčani
očitno še niso spoznali, da je
turizem dejavnost, s katero se
da služiti ljubi kruhek.
_ _IB
Otvoritve sejma so se v pone-
deljek udeležili tudi predstav-
niki žalske občine, ki sp bili
obiskovalcem na voljo z vsemi
informacijami o življenju in
delu v dolini. Ker je Savinjska
dolina res prava dolina zelene-
ga zlata, niso manjkali hme-
ljarji, za dobro razpoloženje
pa so poskrbeli ljudski godci.
Med snemanjem dokumentarca v jami Preloge
Dokumentarec o Muslimanih
v Velenju so posneli nekaj
kadrov za dokumentarni film
o življenju in delu Musli-
manov.
Muslimani vsa povojna leta
niso mogh izraziti svoje vere,
vsaj navzven ne. Pri prvih po-
pisih so se opredeljevali za Hr-
vate ali Srbe, Muslimani so
lahko bili šele po letu 1971,
vendar tudi takrat ime ni bilo
primerno za narod. Mnogi so
ostali neopredeljeni ali so se
čutili Jugoslovane. Vzgojeni so
bili v ateiste in verjeli, da jih je
Tito med vojno zaščitil.
S takšnim prepričanjem so
odhajali z doma, večina z upa-
njem, da se bodo nekoč vrnili.
Slovenski zavodi za zaposlo-
vanje so iz bosanskih vasi pri-
peljali na desetine mladih,
zdravih fantov, ki so se morali
navaditi na nov ritem dela ob
tekočih trakovih ali v jami. Ali
so ti ljudje verniki? Stiske, ki
dnevno nastajajo zaradi umi-
ranja njihovih očetov in bra-
tov, ko se spreminjajo v pepel
hiše, ki so jih s težavo postavili
in kamor bi se radi vrnili.
Ob teh stiskah se poglabljajo
tudi razmišljanja o veri. Ali j«
pravi nauk, ki jih uči, da obda-
rijo s kruhom tistega, ki jih jf
udaril? Islamska vera je bolj
kot kdaj prej v mislih ljudi, ki
se družijo z vojno.
Teh vprašanj se bo dotaknil
dokumentarec, hkrati pa bo
prisluhnil ljudem, ki o tern
najbolj razmišljajo.
. I
L.OJSTERŠEia
St. 12 - 25. marec 1993
I1
Jožef ima rad Petrovčane
iCo bo v Petrovčah Jožefov
fjgjem, bo zagotovo lepo vreme.
Ipko pravijo Savinjčani, saj so
jjganizatorji vseh pet let imeli
jječo z vrememon. Tudi minuli
pgtek, ko so v Petrovčah spet
i,fganizirali tokrat že peti Jo-
jgfov sejem, je obiskovalce
pozdravilo sonce in še dodatno
pripomoglo k dobremu sejem-
jkemu vzdušju.
Organizatorja - Kmetijska
zadruga Petrovče in Kmetij-
sico pospeševalna služba Žalec
, sta napovedovala največji se-
jem doslej. Številke potrjujejo
napovedi: na razširjenem se-
jemskem prostoru, k čemur je
2 denarjem pripomogla tudi
pokroviteljica, žalska občina,
so prodajalci postavili 115
stojnic, kjer so ponujali vse za
potrebe kmetijcev in vrtičkar-
jev, na prodaj je bilo 11 trak-
torjev in 136 različnih prik-
ljučkov, s svojo ponudbo niso
manjkali tudi prodajalci avto-
mobilov. Po prvih ocenah pa je
sejem obiskalo približno 8 ti-
soč ljudi.
Sejemski vrvež se je na Jo-
žef ovo začel že v zgodnjih ju-
tranjih urah, na uradni otvori-
tvi pa so obiskovalce pozdrav-
ljali žalski župan Milan Dob-
nik, predsednik kmetijske za-
druge Petrovče Franc Gajšek,
, direktor repubhške uprave za
pospeševanje kmetijstva Ervin
Kuhar ter kmetijski minister
dr. Jože Osterc, ki je organiza-
torje pohvalil predvsem zaradi
.oživljanja starih slovenskih
običajev. V Petrovčah so letoš-
nji sejem res začeli tako kot
v starih časih - s sveto mašo
v petrovški baziliki.
Na svoj račun so prišli tudi
ljubitelji dobrot, kakršne zna-
jo pripraviti kmečke žene, ki
so v dvorani spet pripravUe
razstavo. Letos je sodelovalo
7 aktivov kmečkih žena, raz-
stavo pa so popestrili še" sa-
vinjski peki s svojimi izdelki.
Organizatorji Jožefovega sej-
ma so letos ocenjevali domače
salame, kruh in domača vina.
Prvo mesto za najboljše doma-
če vino je osvojil Ivan Poteko
iz Polzele, drugo Jože Breznik
z Gorice in tretje Rudi Janežič
iz Žalca. Najboljše domače sa-
lame ima po oceni strokovnja-
kov Roman Lipovšek iz Levca,
ki je na sejmu prodal kar 300
svojih izdelkov. Drugo.mesto
so prisodili Antonu Javorniku,
prav tako iz Levca, tretje pa
Idi in Jožetu Rojnik iz Podvr-
ha. Najboljši kruh, so menili
ocenjevalci, je spekla Franči-
ška Potočnik iz Kaple vasi,
drugo mesto so namenili Veri
Janežič iz Dobriše vasi in tret-
je Mojci Marovt iz Pariželj.
m
V okviru Jožefovega sejma so v petrovški župniji organizirali
dobrodelni srečolov za obnovo orgel v petrovški baziliki. Orgle
so stare približno 200 let, njihova obnova pa bo pomenila kar
lajeten finančni zalogaj. Razen tega so na prostoru v okolici
cerkve pripravili še tako imenovani Karitasov sejem. Gre za
novost na naših tleh, idejo o takšen sejmu so dobili v Nemčiji,
kjer je že običaj, da Karitas s prodajo stvari po simboličnih
cenah zbira predvsem denar, namenjen vsem tistim, ki so
potrebni pomoči. Srečolov in Karitasov sejem sta v Petrovčah
naletela na ugoden odmev, zbrani denar na sejmu pa bodo
Karitasu porabili predvsem za nakup hrane.
Lučani opredelili samoprispevek
V KS Luče so na nedeljskem zboru krajanov pred-
stavili, kaj nameravajo urejati s sredstvi, pridoblje-
nimi s samoprispevkom. Predvsem nameravajo vzdr-
ževati gozdne ceste, urediti pokopališče, elektrificirati
kočo na Loki, urediti park v Lučah, asfaltirati neka-
tere odseke cest, sofinancirati nedokončane pastirske
koče, dovažati pitno vodo v času suše in financirati
kabelsko televizijo. Predstavniki KS so poudarili, da
so skušali sestaviti program, kjer je upoštevana večina
interesov krajanov Luč. Referendum o samoprispevku
bo v mozirski občini 16. maja.
U.S.
O bolečinah v križu in nogah       \
Krajevna organizacija Rdečega križa Breze organizira'
v nedeljo, 28. marca ob 12. uri v osnovni šoli na Brezah
zdravstveno predavanje z naslovom Bolečine v križu in i
nogah.
Ker se s tovrstno nevšečnostjo srečuje veliko ljudi različ-
nih starosti in ker marsikdo poskuša vse, da bi tovrstne
bolečine vsaj omilil, bo predavanje dr. Nuše Konec iz Zdrav-
stvenega doma Laško gotovo pritegnilo zanimanje. Po pre-
davanju pa bodo člani Rdečega križa na kratko poročali
tudi o delu v minulem letu, predstavili program dela za letos
in prisluhnili pobudam in željam.
MOJCA MAROT,
Leto turizma na Šmarskem
Občinski sekretariat za go-
spodarstvo v Šmarju je okvirni
program dejavnosti v letu tu-
rizma poslal vsem KS ter turi-
stičnim društvom. Veliko na-
meravajo postoriti z javnimi
deli.
S čiščenjem okolja s pomoč-
jo javnih del so začeli že lani,
ko so čistili črna odlagališča
v severnem delu občine, letos
pa bodo nadaljevali v južnem.
V kratkem se bodo lotili očiš-
čevalnih javnih del po različ-
nih delih občine, v KS Podče-
trtek, Šmarje, Rogaška Slati-
na, Rogatec, Kostrivnica in
Pristava.
Za izboljšanje gostinskih ter
drugih turističnih storitev so
si Šmarčani zamislili finančne
stimulacije, ker pa pričakova-
nega republiškega denarja ni,
ostajajo odprte. Posebni po-
men pripisujejo tudi prebuja-
nju zavesti o pomembnosti tu-
rizma, kar bodo storili v okvi-
ru Celjske turistične zveze, pa
tudi vključevanju zgodovinske
dediščine v turistično ponud-
bo. V šmarski občini imajo za-
to kar nekaj projektov - zlasti
v Spominskem parku v Pod-
sredi — in to tako v rednem pro-
gramu kot v okviru javnih del.
Letos bodo nadaljevali tudi
z urejanjem šmarske Kalva-
rije.
Za poživitev razmišljajo tu-
di o svoji ponudbi turističnih
prireditev, med drugim o sko-
rajšnjem šentviškem sejmu
domače in umetne obrti, kjer
bodo predstavili tudi turistič-
ne kmetije. Glede prilagajanja
delovnega časa za potrebe tu-
ristov pa ugotavljajo, da so
v občini že precej pred drugi-
mi, zlasti v Rogaški Slatini in
Podčetrtku. V tem smislu pri-
pravljajo tudi občinski odlok.
BRANE JERANKO
Samoprispevek na Polzeli
z iztekom drugega samopri-
spevka so se na Polzeli pričeli
pripravljati na referendum za
tretjega. Vodstvo krajevne
skupnosti je pripravilo za vse
vaške skupnosti zbore kraja-
nov, na katerih obravnavajo
program, sprejemajo pripom-
be in dopolnitve, vodstvo pa
ugotavlja splošno pripravlje-
nost krajanov na nadaljnje
plačevanje samoprispevka. Ce
bodo že na zborih krajanov
Ugotovili preveliko nasproto-
vanje, bodo referendum odlo-
žili za nedoločen čas.
Program, ki ga je vodstvo
pripravilo, zavzema rešitev
vodooskrbe vseh prebivalcev,
saj so posamezni deli primar-
nega vodovoda dotrajani, ima-
jo pa še območje, kjer vodovo-
da sploh ni. Realizacija tega
dela načrta bi zahtevala kar 70
odstotkov sredstev zbranih
s samoprispevkom. Ostalih 30
odstotkov pa so predvideli za
potrebe osnovne šole, gasil-
skega društva Polzela, ki do-
grajuje svoj dom (na sliki), za
gradnjo  ograjnega  zidu  pri
cerkvi, za sanacijo zemljišč po
izgradnji plinovoda, vodovoda
in kanalizacije, za obnovitev
in vzdrževanje krajevnih cest.
V vodstvu krajevne skupno-
sti računajo, da se bodo Polze-
lani kljub težkim razmeram
odločili za plačevanje samo-
prispevka, katerega usoda naj
bi bila znana že maja. Stopnje
naj bi bile kar takšne kot do-
slej, razen pri kmetih, kjer bi
se glede na katastrski dohodek
stopnja razpolovila.
TONE TAVČAR
Praznik pomladi
Občinska Zveza prijateljev
mladine Celje letos že drugič
pripravlja prireditev, imeno-
vano Praznik pomladi - otroci
za Cel Janke in Celjane. Tako
boste pričetek pomladi lahko
v soboto, 27. marca ob enajstih
skupaj s Studiom za ples Igen
Celje, s Tatjano Dremelj in pa
z učenci 1. osnovne šole, praz-
novali pred veleblagovnico
Metro v Celju. N.-M. S.
35-letnica
sekcije
oblačilcev
Sekcija oblačilcev pri Obrt-
ni zbornici Celje praznuje le-
tos 35. obletnico delovanja. Ob
tej priložnosti bodo jutri ob
18. uri pripravili slovesno
praznovanje v celjskem Domu
obrtnikov.
Sekcija oblačilcev Celje je
najstarejša v Sloveniji. Med
njene glavne naloge sodi pred-
vsem urejevanje cenika, pred
tremi leti pa so se odločno zav-
zeli za ponovno uvedbo smeri
tekstilno-obrtni konfekcionar
na Srednji šoli Borisa Kidriča
v Celju.
Samo za
nekadilce
Gostilna PriVošnik v Šem-
petru je prav gotovo med prvi-
mi, če že ne celo prva v žalski
občini, ki je za nekadilce na-
menila poseben prostor. V tej
sobi je trideset sedežev, name-
njena pa je tudi zaključenim
družbam. Gostinca Jožica in
Franci Privošnik sta se tako
oddolžila mnogim nekadilcem,
ki so zahajali v njun lokal za-
radi dobre postrežbe, pogosto
pa so jih pri uživanju motili
kadilci. Vsekakor je odločitev
Privošnikovih vredna pohvale
m posnemanja.
T. TAVCAR
Iz unitorme v uniformo
Težko življenje Šumejevega ata iz šentjurske Nove vasi
v šentjurski Novi vasi so se v preteklih dneh
spomnili 95-letnice Šumejevega ata, Jurija Šumeja.
Veliko zanimivega ve povedati, zato ga radi obišče-
jo. Najbolj ga veselijo obiski njegovih otrok, vnukov
in pravnukov ter prijateljev, ko pa je sam, se veliko
posveča branju časopisov in knjig.
V življenju je doživel toliko zanimivega, da bi
lahko tudi sam napisal knjigo - sicer pa so mu za 95-
letnico spekli veliko torto v obliki knjige. Pri osem-
najstih so ga oblekli v prvo, avstrijsko vojaško uni-
formo ter ga poslali na soško fronto. Ta je zahtevala
kar milijon človeških življenj, Jurij Šumej pa je bil
Ried ranjenci. Po zdravljenju v Pragi ter nekaj te-
denskem bivanju doma, so ga spet poklicali na fron-
to. Nato so ga Italijani ujeli, po vrnitvi iz ujetništva
pa se je takoj odpravil na Koroško, kjer je branil
slovensko severno mejo. Ko se je začela druga sve-
tovna vojna so ga oblekli v uniformo jugoslovanske
kraljevine.
Po koncu druge svetovne vojne ga je čakala nova,
najhujša, posebna bitka. Usoda je vzela njegovo
ženo Elizabeto, mater sedmih malih otrok, ki jih je
nato vzgajal kar sam. Za njegovo požrtvovalnost so
mu njegovi otroci ostali zelo hvaležni. To so mu za
visoko obletnico še enkrat dokazali.
BRANE JERANKO
Nova pomlad
življenja
Društvo onkoloških bolni-
kov Slovenije se je pridružilo
evropskemu ženskemu giba-
nju za boj proti raku dojke
Europa Donna - Ženska Evro-
pe, ki ga je v okviru Evropske
šole za onkologijo zasnoval
prof. Umberto Veronesi.
V gibanju si prizadevajo za
zmanjševanje umrljivosti
žensk zaradi raka dojke, bo-
lezni, ki je še vedno v porastu
in najbolj ogroža življenje
žensk v Evropi, saj vsako leto
zaradi nje zboli več kot 250
tisoč žensk, v Sloveniji pa se ta
številka vrti okoli 700. Čeprav
je bolezen v porastu, pa so na
drugi strani vendarle vzpod-
budni uspehi zdravljenja in
vse večje možnosti zgodnjega
odkrivanja bolezni. Pri tem pa
je najpomembnejša osvešče-
nost vseh žensk.
Do letošnjega junija po vsej
Evropi še teče akcija zbiranja
milijon podpisov ustanovne li-
stine Europa Donna - Ženska
Evrope, s katero podpisniki
zahtevajo od vseh žensk,
zdravstvenega osebja ter
splošnih in specialističnih
zdravnikov kar največ preven-
tivnih ukrepov ter pobud za
zgodnje   odkrivanje   bolezni.
Milijon zbranih podpisov pa bi
bila tudi osnova za zahtevo po
izboljšavah.
V soboto, 27.marca, pri-
pravlja Društvo onkoloških
bolnikov Slovenije v ljubljan-
skem Cankarjevem domu, sre-
čanje, ki ga bo vodila dr. Man-
ca Košir. Začelo se bo ob
10. uri, na vseslovenskem sre-
čanju žena po operaciji dojke
bosta sodelovali Luiza Nemez
iz Trsta in Ruža Sabol iz Za-
greba, poudarek pa bo seveda
na predstavitvi gibanja Euro-
pa Donna — Ženska Evrope in
akcije zbiranja podpisnikov
ustanovne listine.
Jutri osrednja
predstavitev
v tem tednu je v Ljubljani
sejem Alpe Adria, ki nosi na-
slov Svoboda gibanja. Na sej-
mu so se v okviru pavilijona
Zgornja Savinjska dolina že
predstavili Savinjski gaj in
Turistično društvo Rečica ob
Savinji. Danes bodo predstav-
niki RCT Golte pripravili po-
govor o njihovih razvojni na-
črtih, jutri, v petek, pa bo
osrednji sejemski dan Zgornje
Savinjske doline. U.S.
planinski kotiček
Na Konjiško in Andrašico planinsko pot
Planinsko društvo Zlatarne Celje organizira v soboto,
27. marca pohod na Konjiško planinsko pot, ki poteka od Slo-
venskih Konjic, mimo Žič do Loč pri Poljčanah. Redni avtobus
bo z nove avtobusne postaje odpeljal v soboto ob 6.10.
Naslednjo soboto, 3. aprila pa organizirajo pohod na Andra-
ško planinsko pot. Odhod rednega avtobusa z nove avtobusne
postaje v Celju bo v soboto zjutraj ob 7.10 uri. Vse dodatne
informacije dobite na telefonski številki 35-359.
M. M.
Št.12 - 25. marec 1993^

Celjske zvezde slovenskega hokeja
Svetovno prvenstvo skupine C v hokeju na ledu v Ljubljani in na Bledu je bilo minuli teden
slovenski športni dogodek številka ena, naša reprezentanca pa je z odličnimi igrami navduševala
podobno kot pred slabim letom dni košarkarji na olimpijskih kvalifikacijah.
Med 25 izbranci so bili tudi trije napadalci Celja: Rok Rojšek, Tomaž Vnuk in Robert Žolek (na
sliki z leve), ki so nekako simbolizirali tri celjske zvezde, celjske (hokejske) grofe. Za Rojška in
Žoleka (edini amater med našimi) je bila Ljubljana 93 prvo člansko SP, Vnuk pa je v Tivoliju
igral že pred dvema letoma na prvenstvu skupine B in bil skupaj s Smole jem in Beribakom izbran
za najboljšega igralca naše reprezentance. Vnuk v naslednjih dneh odhaja v TO, za naslednjo
sezono pa se nagiba k podaljšanju pogodbe s Celjem, ki se za nove prestope pogovarja tudi
z junaki SP.
Foto: ALJOŠA VIDETIČ
Odbojkarice stopničko višje
Kegljavke Ema so svoj osmi (sedmi zaporedni) naslov državnih prvakinj osvojile že pred
desetimi dnevi, zatem pa so si nastop v evropskem pokalu dokončno zagotovile tudi
odbojkarice Abes Tradea. V tretji tekmi polfinala končnice so premagale Hit Casino s 3:0 (6,
2, 9) ter z uvrstitvijo v finale dokončno potrdile sodelovanje v evropskem pokalu pokalnih
zmagovalk. Prvo finalno tekmo proti Palomi so gladko izgubile z 0:3 (7, 4, 3) in sobotno
povratno srečanje v dvorani STŠ bo le slovo od najbolj uspešne sezone celjskih odbojkaric
(na sliki): Ritlop (trener), Terbuc, Koprivica, Adžovič, Šikman, Vrečar, Pihler (stojijo
z leve), Zivkovič. Ristič. Kislinger, Kovačič, Krebs, Merhar (čepijo).   Foto: EDI MASNEC
han^rama
Košarka
Slovenska liga
Moški: četrtfinale končnice
- četrta tekma: Rogaška-Po-
stojna 72:77 (46:43); domači so
klonili šele v zadnjih minutah,
ko niso ujeli odbitih žog in
z 1:3 v zmagah so izpadli
v končnico za Koračev pokal:
Novakovič 31, Tišma 13, Jur-
kovič 10, Sušin, Virant 9.
Končnica za zeleno skupino
- drugi tekmi: Idrija-Comet
102:82 (48:30); Gole 32, Nerat
18, Mijovič, Kožar 11, Železni-
kar 5, Pučnik 4, Lušenc 1; Ma-
ribor-Polzela 81:96; tretji tek-
mi: Comet-Idrija 98:72
(52:38); z odlično obrambo so
Konjičani zlahka povedli
z 2:1; Nerat 25, Gole 21, Kožar
16, Železnikar 12 itd; Polzela-
Maribor 113:71 (61:25); s 3:0
v zmagah so Polzelani (Petra-
novič 48) z uvrstitvijo v zeleno
skupino dosegli največji
uspeh.
Končnica za rdečo skupino
— drugi tekmi: Elektra-K. zidar
85:86 (44:31); Rizman 31, Ple-,
šej 17, Lipnik 11, Mrzel 8,
Mackovšek 8, Brešar 7, Boga-
taj 3; MIK Prebold-Podbočje
69:66 (29:33); tretji tekmi:
Podbočje-MIK Prebold 104:73
(46:31); Govc (36 točk) je po
odmoru zapored dosegel se-
dem trojk, toda Dolenjci so
vendarle povedli z 2:1; K. zi-
dar-Elektra 129:67 (51:31);
Velenjčani so se s katastrofo
z 0:3 preselili med drugoliga-
še: Rizman 20, Plešej 14, Boga-
taj 12 itd.
Ženske - prva polfinalna
tekma: Wetrok-Afrodita 88:68
(41:40); za gostje so bile usod-
ne prve minute nadaljevanja:
Pešič 17, C.Jezovšek 12, Jurše
11 itd.
Nogomet
Slovenska liga
20. kolo: Mura-Publikum
3:0 (3:0); gostje so gole dobiU
v obdobju desetih minut, med
polčasoma pa je bil izključen
Beširevič; Rudar-Izola 1:1
(0:1); strelec: Cvikl; Steklar-
Naklo 0:0. Vrstni red: Olimpi-
ja 28, Maribor, Ljubljana 26,
Mura, Naklo 25, Kompas 24,
Studio D, Koper 22, Zagorje,
Rudar 20, Slovan 19, Gorica,
Publikum 17, Izola 16, Želez-
ničar, Steklar 15, Potrošnik
12, Nafta 11.
II. Slovenska liga
17. kolo: Dravinja-Medvode
1:0 (0:0); pred maloštevilnimi
gledalci je edini gol dosegel
novinec Marelja, nekaj nogo-
metašev Dravinje pa je iz pro-
testa odšlo med gledalce;
Šmartno-Dravograd 0:0. Vrst-
ni red: Jadran, Primorje 26,
Rudar, Triglav 24, Avtobima
23, Domžale 18, Tumišče 17,
Tabor 16, Dravinja 15, Medvo-
de, Šmartno, Dravograd, Vev-
če 14, Korotan 13, Ilirija 8,
Napredek 6.
Rokomet
Slovenska liga
Moški - 21. kolo: Gorenje-
P. Laško 20:17 (11:10); prvaki
so doživeli prvi prvenstveni
poraz. Strelci: Rozman 7, Pla-
skan 5, Ocvirk, Tome 3, Krejan
2 za domače; Šerbec, LEvc 4,
Šafarič, Ocvirk, Franc, Jeršič
2, Tomšič 1 za goste.Vrstni red
pred zadnjim kolom: P. Laško
39, Jadran 29, Gorenje 28, Slo-
van 26, N. Oprema 22, Ajdovš-
čina, Drava 20, Rudar 19, Pre-
sad 17, Ribnica 15, Dobova 9,
Pomurka 8.
Ženske - 9. kolo: Žalec-Izola
26:22 (13:9); domače so vodile
že z 8:1, a je bila njihova zma-
ga v zadnjih minutah ogrože-
na:  Dolar  8,  Gorbulina  6,
Kline 4, Golob, Bylina 3, Ku-
čera 2; Velenje-Polje 26:23
(11:7); Hudej 11, Fale 5, Topič,
Oder 4, Ferfolja, Katic 1. Vrst-
ni red pred zadnjim kolom:
Branik 15, Velenje 14, Žalec,
Izola 7, N. mesto 6, Polje 5.
H. Slovenska liga
Moški: vzhod - 18. kolo: Kr-
ško-Celje 24:21 (11:15). Konč-
ni vrstni red: Krško 31, V. Ne-
delja 27, Hrastnik 24, Krog,
Zagorje 21, Radgona 18, Celje
15, Radeče 10, Polet 7, Ormož
3.   ......._......
Kegljanje
Slovenska liga
Končnica: 5. kolo — ženske:
Ljubljana-Emo 3:5
(2446:2491; zmagale: Grobel-
nik 434, Petak 421, Kardinar
441; izgubile: Zupane 376,
Lesjak 413, Šeško 406). Vrstni
red pred zadnjim kolom: Emo
16, Ljubljana 8, Triglav, Gori-
ca 4.
Moški (od 5. do 8. mesta):
Donit-Žalec 5:3 (5125:5114;.
zmagali: Gmajner 935, Do-
brajc 811, Jakopovič 861; iz-
gubili: Kompan 860, Gračner
814, Krajšek 833). Vrstni red:
Fužinar 12, Brest 10, Donit 6,
Žalec 4.
II. Slovenska liga
Moški - 13. kolo: MDL-
Adria 6:2 (5068:4941; zmagah:
Štraus 861, Lešnik 869, Salo-
bir+Gajšek 632+197, Drobne
784; izgubila: Brglez 861, Siv-
ka 864). Vrstni red pred zad-
njim kolom: Triglav 25, MDL
17, Proteus, Kočevje 14, Gori-
ca 10, Ljubljana 8, Adria,
Domžale 6.
Ženske - 13. kolo: Emo II-
Rudar 6:2 (2350:2345; zmaga-
le: Grivič 393, Zimšek 399, Kr-
nela 401, Razlag 439; izgubili:
Špoljar 346, FiUpčič 439).
Vrstni red pred zadnjim ko-
lom: Ljubljana II 19, Emo II
16, Rudar 15, Korotan 14, Pro-
teus, MTT 13, Tekstina 6, Izola
4.
Odbojka
II. slovenska liga
Moški - 18. kolo: Braslovče-
Vileda ml. 3:0 (12, 9, 2), Izola-
Celje 3:0 (2, 10, 11), Pionir ml.-
Topolšica2:3(14,-8,-7,12,-7).
Vrstni red: Ljutomer 34, To-
polšica 28, Brezovica, Črnuče
24, Salonit ml. 22, Braslovče
18, Vileda ml, Izola, Mežica 16,
Mislinja 10, Pionir ml. 6, Celje
2. _
Ženske -18. kolo:Braslovče-
Preval j eO:3(-8,-12,-7).Vrstni
red: Mislinja 34, Pionir 30,
Triglav 28, Prevalje, Cimos m
22, Vital, Ptuj 18, Mežica I
Rogoza ml, Braslovče 10, Tj
bor ml. 8, Šentvid 2.
Namizni tenis
11. slovenska liga
Moški - 10. kolo: Ingrad-J«
senice 7:0 (Maras, Leber, Št
Ijič 2, Leber-Štrljič 1), Ingrad
Vesna 5:2 (Leber 2, Maras
Bračko, Maras-Bračko 1); zao
stali dvoboj 8. kola: Petovva-
Ingrad 3:4 (Bračko 2, Maras 1,
Maras-Leber 1). Končni vrstni
red: Vesna 30, Petovia 26,
Istrabenz 24, Ingrad, Krško
22, Preserje 18, Fužinar, Gori-
ca 14, Jesenice, Šampionka 6.
Streljanje
Območno prvenstvo \
Zračna pištola - moški: 1.
Malec (Ce) 567, 2. Brezovšček
(U) 559, 3. Sajevic 555, 4. La-
vrinc (oba DP) 554, 5. Voler
(U) 554; ekipno: 1. Unior 1666,
2. Dušan Poženel 1646, 3. Celje
1530; mladinci: 1. Martič (U)
536, 2. Knez (DP) 515, 3. Fev-
žer (U) 502; ženske: 1. Maček
376, 2. Kufner 353, 3. Kostevc
(vse DP) 348; ekipno: 1. Dušan
Poženel 1067; mladinke: 1.
Lah (DP) 292.
Brez napovedi
Po skoraj treh mesecih v nagradni igri
Golding loto med več kot 100 kuponi ni bilo
nobene pravilne napovedi. V naslednjem,
24. kolu bo tako nagradni sklad podvojen na
20 tisoč tolarjev.
Pravilni tipi 23. kola: Gorenje-Pivovarna
Laško 1, Wetrok-Afrodita 1, Rudar-Izola O,
Dravinja-Medvode 1, Ingrad-Vesna 1.
Za sodelovanje v naslednjem kolu bomo
upoštevali kupone s poštnim žigom sobote,
27. marca, ali če bodo v soboto najkasneje
do 12. ure oddani v nabiralnik pri vhodu
v našo stavbo. Naslov: Novi tednik. Trg
V.kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Gol-
ding loto.
1. Rokomet (m): Slovan-P. Laško 1 O 2
2. Rokomet (m): Gorenje-Jadran 1 O 2
3. Kegljanje (m): Proteus-MDL 1 O 2
4. Nogomet: Publikum - Rudar 1 O 2
5. Nogomet: Papirničar-Impol 1 O 2
Ime in priimek:
Naslov:_
Vaš Intervju: Špela Pretnar
V naslednji številki Petice
bo na vprašanja bralcev odgo-
varjala alpska smučarka Špela
Pretnar, ki je dobila preprič-
ljivo največ glasov.
Med predlogi so bila še ime-
na kegljavk Tanje Gobec in
Marike Kardinar, košarkarjev
Jake Daneua in Petra Vilfana,
smučarke Nives Sitar teniške-
ga igralca Boštjana Dobrška,
triatlonke Nataše Nakrst-Ko-
smač, nekdanjih smučarskih
šampionov Mateje Svet, Jureta
Franka, Roka Petroviča ter
uspešnih atletov Malke Belaj-
Arbeiter, Nataše Urbančič-
Bezjak in Romana Leska.
Med bralci, ki so svoje vpra-
šanje zastavili smučarju Jure-
tu Koširju (pogovor je objav-
ljen v zadnji, marčevski števil-
ki Petice), smo razdelili tri dar
rilne bone s skupno vrednostjo
6000 tolarjev. Nagrajenci so:
Jasna Drešček iz Šentjurja,
Marjana Hojan iz Velenja in
Nikolina Valant iz Celja.
KUPON
Vprašanje za Špelo Pretnar:_
Predlog za naslednjega gosta:_
Ime in priimek:_
Naslov:_
Kupone do 15. aprila pošljite na naslov: Novi tednik, Trg V.
kongresa 3a, 63000 Celje, s pripisom Vaš intervju.
St. 12 - 25. marec 1993
13
Eno Ime, trije slogi
nemonsttacUskl šport na olimpllskllt Igrali taekwonilo se Je razvejal v tri sloge
^ £mln Durakovič Iz Zreč s srebrno kolajno SP
jia zadnjih dveh olimpijskih
[arah je bil demonstracijski
•port tudi korejska borilna
,.gščina taekwondo (v prevo-
'     bojevanje z rokami in no-
I .gnii) v slogu WTF, lani je bilo
^. Celju evropsko prvenstvu
slogu ETU, toda pri nas je
oajbolj uveljavljen slog ITF.
>>Taekwondo se je pri začel
razvijati šele v zadnjem deset-
letju, pravi vzpon pa doživlja
v zadnjih letih. Slogi se med
seboj prepletajo: WTF in ITF
sta posledica političnih na-
sprotij med Korejama, slog
ETU pa je razširjen predvsem
v Evropi in nekoliko odstopa
od starokorejske veščine. Bi-
stvene razlike so le v načinu
bojevanja in zaščitni opremi,«
pravi najboljši slovenski borec
Emin Durakovič iz Zreč, ki je
v slogu ITF nastopil na treh
svetovnih prvenstvih in pred
šestimi leti v Atenah osvojil
ekipno srebro.
Prvi slovenski klub je bil
ustanovljen v Zrečah, ki pa je
v zadnjem obdobju izgubil stik
z najboljšimi. Zakaj?
Pred nekaj leti smo imeli
kar tri udeležence svetovnega
prvenstva, stik pa smo začeli
izgubljati po osamosvojitvi.
Reprezentanti so bili več me-
secev v posebnih enotah teri-
torialne obrambe in vsa dejav-
nost je skoraj povsem zamrla.
Najboljši so zdaj Mariborčani,
nič slabši pa niso tekmovalci
iz klubov celjske regije.
In kakšno je stanje na celj-
skem koncu?
V Celju je na treningih ekipe
Slavko Šlander že blizu sto
tekmovalcev, članstvo pa se
povečuje vsak teden. V Zrečah
je tekmovalna ekipa sestavlje-
na iz mladih, za katere skrbijo
nekdanji reprezentanti Kvac,
lorošec in Preložnjak. Dobro
rfelajo tudi v Štorah.
Z nedeljskim turnirjem
v Slovenskih Konjicah se za-
čenjajo pozivna tekmovanja za
lestvico. Kdo ima največ mož-
nosti za zmago?
Mednarodni pogoj za nastop
v reprezentanci je črni pas.
V Celju še nihče nima naziva
mojstra, v borbah pa so naj-
boljši Dušan Peganc, Boštjan
Žogan in Uroš Bernard. V zre-
ški ekipi je kandidat za repre-
zentanco Vladimir Sabo, veli-
ko obetata tudi Andrej So-
deržnik in Darja Ačko, naj-
boljše slovenske ekipe pa si je
že nemogoče zamisliti brez
Vahida Drapiča iz Štor, ki je
pred nedavnim zmagal na
močnem turnirju v Čeških Bu-
djevicah.
Borilne veščine so predvsem
šport za moške. Kaj pa ženske?
V mnogih državah je taek-
wondo tudi oblika rekreacije
in tovrstna miselnost prodira
tudi k nam. V našem slogu je
obvezna nošnja zaščitne opre-
me - rokavic in posebnih noga-
vic iz spužvastega materiala,
dovoljeni pa so samo kontroli-
rani udarci polkontaktnega si-
stema. Udarci se morajo zau-
staviti na koži in zaradi redkih
poškodb je več zanimanja tudi
med ženskami, ki trenutno
predstavljajo dobro desetino
članstva slovenskih klubov.
Načrti za leto 1993?
Na lanskem svetovnem pr-
venstvu v Pjongjangu smo bili
sprejeti v mednarodno zvezo.
Najpomembnejše tekmovanje
bo evropsko prvenstvo na Ni-
zozemskem v drugi polovici
maja. S serijo pozivnih tekmo-
vanj bomo dobili prvo jakost-
no lestvico, finalno tekmova-
nje pa bo 30. oktobra v Celju.
ŽELJKO ZULE
NA KRATKO
Kolesarje Celja so v zadnjih
dneh okrepili bivši tekmovalci
ljubljanske Astre Kranjec, Po-
Ijanšek in Zaje, iz Bolgarije pa
je prišel novi trener Ivan Hri-
stov Karapetrov.
Kadeta Petrak in Janjič sta
na državnem prvnstvu v judu
osvojila srebrni kolajni, bro-
naste pa Groznik ter kadetinji
Rozmanova (vsi I. Reya) in Go-
lobova (Sankaku).
Pionirke Loče so se z zma-
gama proti Bežigradu-Ježici
s 33:30 in Cerknici s 44:27
v košarki uvrstile v finale dr-
žavnega prvenstva za pionir-
ke. Na turnirju štirih najbolj-
ših bodo Ločanke med favori-
tinjami, saj je v njihovi ekipi
kar pet igralk novega članske-
ga pi-voligaša Cometa.
Na petem pozivnem turnirju
v squashu za slovensko lestvi-
co je Petra Vihar iz Velenja
prvič nastopila v finalu, ki ga
je v treh nizih izgubila. S svojo
doslej najboljšo uvrstitvijo bo
na novi, aprilski lestvici že na
2. mestu.
i Na največjem tekmovanju
v umetnostnem drsanju pri
nas je na Jesenicah med pi-
onirkami B (do 10 let) zmagala
Nina Kranjc iz Celja, v dve leti
starejši konkurenci pa je Janez
špoljar kot najboljši Slovenec
Zasedel 3. mesto. Druge uvrsti-
tve celjskih drsalk: 9. Bratec,
l5.Eberlinc, 16.Kolar in Pfe-
ifer.
Na odprtem prvenstvu
Nemčije v badmintonu za mla-
dince je Kristjan Hajnšek
(Braslovče) v Bootropu v vseh
treh konkurencah - tako kot
vsi naši - izpadel že v l.kolu.
Hajnšek bo sredi aprila nasto-
pil na mladinskem EP v Sofiji.
Državno prvenstvo v moto-
krosu je Banex team iz Slo-
venskih Konjic začel z velikim
zmagoslavjem na uvodni dirki
v Lenartu. Novinec Kragelj je
dobil obe vožnji v razredu do
125 ccm, v četrtlitrskem razre-
du pa je zmagal Peršoh pred
Jelovškom.
Ingrad oškodovan?
Zaradi domnevno nepravil-
ne registracije Bračka je
NTZS drugoligaški ekipi In-
grada odzvela dve zmagi in
dala dve kazenski točki, kar je
Celjanom zaprlo pot do 2. me-
sta in možnosti za napredova-
nje v primeru razširitve lige.
Zaradi nelogičnosti se je vod-
stvo Ingrada pritožilo.
Ob Goicu še Nerat
Selektor Drvarič in pomoč-
nik Vilfan sta določila 22 kan-
didatov za kvafikacije za
evropsko prvenstvo v košarki.
Na seznamu je poleg Golca tu-
di Nerat (oba Comet), v drugih
reprezentancah pa je še nekaj
košarkarjev s Celjskega: mla-
di: Virant, Voh (oba Rog), Sta-
rovasnik (Ce), Cizej (Pol), Ter-
glav (El), mladinci: Rovšnik
(Pol); kadeti: Kobale (Pol),
Sporar (Com); ženske: Germ,
Jurše, Jezovšek (Afr); mladin-
ke: Potočnik, Vodopivec (Afr).
Športno
priznanje
Pavletu Božiču
Na občnem zboru dru-
štva Partizan Gaberje, ki se
lahko pohvali z okoli tisoč
člani vseh starosti in sto-
letno tradicijo, so podelili
naslov častnega člana dru-
štva Pavletu Božiču.
Pred njim so postali
častni člani organizacije, ki
je bila v vrhu tudi v bivši
Jugoslaviji, zdaj pa pred-
njači v Sloveniji, Andrej
Svetek, Mirko Trebičnik in
Slava Marinček. Pavle Bo-
žič se je prvič srečal s špor-
tom 28. junija (Vidov dan)
1921, ko je nastopil med
Sokolsko deco na Glaziji.
S športom se tako ukvarja
več kot sedem, z organiza-
cijo pa pet desetletij.
Je prav gotovo eden red-
kih, če ne edini Celjan, ki je
dobil najvišja priznanja za
uspešno delo od kar štirih
športnih zvez v bivši Jugo-
slaviji (Partizana, atletike,
namiznega tenisa in hokeja
na travi). Pavle Božič je tu-
di častni član AD Kladivar,
sicer pa je trenutno prav
gotovo med nestorji celj-
skega športa. Ob prejetju
priznanja v telovadnici
Partizana Gaberje v Celju
je izrekel tudi toplo popot-
nico številnim mladim:
»Ostanite zvesti telesni
kulturi in svoje telo toliko
obremenjujte, da ga boste
lahko obvladali v vsakem
položaju.«
T. VRABL
šf^®]rtni koledar
Sobota, 27- 3.
Karate
Polzela: državno prvenstvo,
od 12. ure.
Košarka
Domžale: Helios-Rogaška
(prva tekma za uvrstitev v Ko-
račev pokal, 19).
Kegljanje
Postojna: Proteus-MDL
(14. kolo II. moške lige, 16);
Proteus-Emo II (14. kolo
II. ženske lige, 13.0); Celje: In-
grad-Radenska (14. kolo me-
dregijske lige, 16).
Nogomet
Radeče: Papimičar-Impol,
Stojnci: Lipa-Hmezad (14. ko-
lo III. SNL, obe 15).
Odbojka
Celje: Abes Trade-Paloma
(druga finalna tekma ženske
končnice, 17); Celje-Salonit
ml, Ljubljana: Čmuče-Bra-
slovče, Mislinja: Mislinja-To-
polšica (19. kolo II. moške
SOL); Ljubljana: Šentvid-
Braslovče (19. kolo II. ženske
SOL).
Rokomet
Ljubljana: Slovan-P. Laško,
Velenje: Gorenje-Jadran
(22. kolo moške SRL); Ljublja-
na: Polje-Žalec (vse 19), Novo
mesto: N. mesto-Velenje
(10. kolo ženske SRL, 18).
Snowboard
Rogla: državno prvenstvo;
paralelni veleslalom (10).
Nedelja, 28,3._
Kegljanje
Celje: Emo-Gorica (6. kolo
ženske končnice, 12.30).
Nogomet
Celje: Publikum-Rudar, Za-
gorje: Zagorje-Steklar (21.
kolo SNL); Dravograd: Dra-
vograd-Dravinja, Ljubljana:
Vevče-Era Šmartno (18. kolo
II. SNL, vse 15).
Snowboard
Rogla: državno prvenstvo;
paralelni slalom (10).
Taekwondo
Slovenske Konjice: pozivni
turnir v slogu ITF za slovensko
lestvico; od 10. ure.
Prvenstveni poraz
po letu dni
Po »katastrofalni« igri Ce-
ljanov v Velenju je bil trener
Josip Šojat zelo ogorčen in je
napovedal visoke denarne
kazni. Ob koncu meseca naj bi
bili igralci prikrajšani za okoli
500 mark, še enkrat večjo vso-
to pa naj bi zaradi stave o ne-
premagljivosti moral sorodni-
kom izplačati kapetan Tomaž
Jeršič.
Zadnjič so Celjani v prven-
stvu izgubili 30. marca lani
v Ljubljani s Slovanom, kjer
bodo gostovali v naslednjem,
zadnjem kolu lige. Večni derbi
bo ponudil spopad dveh naj-
boljših obramb v ligi, tekmeca
pa se bosta najbrž kasneje sre-
čala še v finalu pokala; če se
bo seveda vse izteklo po napo-
vedih, vključno s sinočnjo po-
novitvijo četrtfinala P. Laško-
Jadran.
V celjskem taboru menijo,
da je po eni strani bolje, da je
poraz prišel pred vsemi po-j
membnimi odločitvami. Zave-
dajo se, da se večini igralcem
po glavi vrtijo za rokomet ne-
pomembne stvari. Mladi fantje
pač morajo obračati sicer po-
šteno zaslužene denarce,
a obenem kljub vsemu vedno
dokazovati svojo kakovost, da
ne bi postala vprašljiva.
Drugoligaš Celje se je
s 7. mestom v vzhodni skupini
še uvrstil v končnico, njegov
prvi nasprotnik pa je Velika
Nedelja, ki bo v dvoboju na
dve zmagi prvi gostitelj.
DEAN ŠUSTER
Št.12 - 25. marec 1993«
1
• v torek, 16. marca po-
poldne, je poklicala točaj-
ka iz bifeja Market na Dol-
gem polju, in povedala, da
tam razgraja in razbija
dečko, imenovan Zvonko.
Policisti, ki so prispeli na
kraj nemira, so ugotovili,
da sta se zravsala Zvonko
in Stanko z Dobrne in zo-
per oba sestavili predlog za
obisk sodnika za prekrške.
Čez debelo uro pa je točaj-
ka spet poklicala, ker se je
Zvonko vrnil in nadaljeval
s svojo predstavo. Tokrat je
bila mera polna in Zvonko
se je šel treznit na policij-
sko postajo.
• Istega torka ponoči je
poklicala zaskrbljena ma-
mica. Nezaželeni princ Na-
ser je namreč brez staršev-
skega pristanka odpeljal
princesko, ki se ne meni za
mamine solze. Preganjanih
ljubimcev pa policisti ne
lovijo.
• Občan iz neke hiše
v Linhartovi ulici je v sredo
sporočil, da na podstrešju
leži neznan moški, ki pa
zagotovo ni tam doma.
Možje postave so res tam
našli močno zadetega Zvo-
neta iz Vojnika, ga odpelja-
li na policijsko postajo in
ugotovili, da je ta pijanost
nevarnost. Poklicali so
zdravnika. Zvone pa se je
potem peljal z rešilcem.
• Minuli četrtek zvečer se
je po telefonu oglasila go-
spa, ki se je bala, da ji bo
strop na glavo padel. Njena
zgornja soseda je namreč
na podstrešju cepila di-va.
Gospa drvocepka bo šla
k sodniku za prekrške.
• V petek popoldne je po-
klicala prestrašena mami-
ca. Njen sinko Željko se je
spet grdo obnašal. Navi-
hanček je doma razgrajal,
razbijal in grde besede go-
voril. Željko pa je bil zlo-
ben še potem, ko so prišli
možje v modrih oblekcah.
Za kazen je moral v kot po-
licijske treznilnice.
• Poklicala je tudi proda-
jalka iz Marketa na Dol-
gem polju, ker je opazila,
da se v bifejskem območju
nahajajo gostje, ki razgra-
jajo. Policisti pa so tam na-
šli le dva možakarja, ki sta
glasno debatirala in pri
tem klestila z rokami. Torej
je gospa prodajalka ukre-
pala preventivno.
• V soboto ponoči je bil
klic iz bistroja Daj dam
v Zagati. Tam so se gostje
odločili za samopostrežni
način točenja alkoholnih
pijač, kar pa osebju ni bilo
povšeči. Motila jih je ena
sama podrobnost v končni-
ci dogajanja: gostje so si
točili, popili, nič plačali in
- odšli v temno noč.
Boj proti drogam
Prejšnji torek je bil v pro-
storih celjskega Zavoda za
zdravstveno varstvo tretji se-
stanek Lokalne akcijske sku-
pine za boj proti drogam.
Na sestanku so člani sprejeli
predlog programa preventive
na področju zlorabe drog
v celjski regiji.
Skupina bo pripravljala izo-
braževanja za strokovne de-
lavce, mlade in njihove starše,
otroke bodo poskusili uspo-
sabljati za zdrav način življe^
nja in preživljanje prostega
časa, delali pa bodo tudi na
usposabljanju upravnega in
sodnega aparata ter inšpekcij-
skih služb, saj, kot so ugotovili
na sestanku, država še noče
priznati, da postajajo droge
vedno bolj pereč problem tudi
pri nas.
Predstavnik celjske Policij-
ske postaje Miroslav Zidanšek
je povedal, da so v lani zoper
osebe, ki so organizirano pre-
prodaj ale ilegalno drogo, po-
dali 31 ovadb. V več primerih
je šlo za večje skupine oziroma
za organizirane mreže razpe-
čevanja drog.
Ker pa je po podatkih Orga-
nizacije združenih narodov
v svetu zaseženih samo pet od-
stotkov droge, ki je v obtoku,
si lahko resnično številko lju-
di, ki se s tem ukvarjajo pri
nas, samo predstavljamo. Si-
cer pa so na področju celjske
regije najbolj razširjene meh-
ke droge. Največ jih je v Vele-
nju, sledita pa Celje in Žalec.
N.-M. SEDLAR
Mrtev ob progi
Minuli petek popoldne je
strojevodja, v času vožnje
lokomotive po industrij-
skem tiru v Čretu pri Celju,
opazil da na travi ob progi
leži moški, ki ima na sebi
ožgana oblačila.
Policisti in kriminalisti
UNZ Celje so ugotovili, da
fre za 82-letnega Leopolda
.agerja s Teharij pri Celju,
ki je tega dne zažigal suh-
Ijad na travniku, ki ga je
imel v najemu. Med kasnej-
šim gašenjem ognja pa je
tako oslabel, da je omagal
in padel po tleh ter umrl.
Prevozi za marice
Hasan A.(33), slovenski dr-
žavljan iz Raven na Koroškem,
se je 19. marca v Avstriji dogo-
voril z neko begunko iz BiH,
da ji bo naslednji dan iz Hrva-
ške preko Slovenije pripeljal
v Avstrijo njenega moža Nusu-
fa K., ki bo nanj počakal v Za-
grebu. Z drugo begunko se je
dogovoril, da ji bo istočasno
po isti poti pripeljal njenega
brata Harisa D. Obe ženski naj
bi mu plačali po 300 nemških
mark, vendar šele potem, ko
bo oba moška pripeljal v Av-
strijo. V hotelu Park v Zagre-
bu je Hasan A. 20. marca oba
moška res naložil v avto in ju
peljal v smeri Kumrovca. Tam
ju je pri leseni brvi čez Sotlo
odložil, jima naročil, naj preko
brvi prideta v Dekmanco na
slovensko stran, sam pa je
z vozilom prečkal mejo v Bi-
strici ob Sotli. Na dogovorje-
nem mestu v Dekmanci je oba
moška spet vzel v avto, a so
vozilo kmalu ustavili naši ob-
mejni policisti. Vsi trije so mo-
rali na zaslišanje k preiskoval-
nemu sodniku.
Nadira Z., prav tako begun-
ka iz Bosne, pa je 19. marca
v hotelu Park v Zagrebu sliša-
la, kako neka oseba ureja ile-
galne poti iz Zagreba v Avstri-
jo in naprej v Nemčijo. Pristo-
pila je k neznancu in ga prosi-
la, če bi lahko izpeljal takšen
prevoz tudi zanjo in njeno
družino. Dogovorila sta se, da
mu bo za prevoz treh odraslih
oseb in enega otroka plačala
1.300 mark. 20. marca so se
dobili pred hotelom Park in
krenili na pot ter se ustavili
pred hrvaško-slovensko mejo.
Prevoznik jim je naročil naj
krenejo peš do slovenske Dek-
mance, kjer se bodo čez kratek
čas dobili in nadaljevali pot
proti Avstriji. Skupina ga je
čakala debelo uro, potem pa so
nanjo postali pozorni sloven-
ski mejni policisti in jo predali
v postopek preiskovalnemu
sodniku. Dan za tem pa so po-
licisti na mejnem prehodu
Holmec prijeli Franca B. iz
Slovenj Gradca, prevoznika
begiincev, ki je brez sramu in
slabe vesti pobegnil in spravil
1.300 mark v žep, ne da bi
opravil že plačano nalogo.
PROMETNE NfZGODE
Na prehodu za pešce Trčenje v Libojah
Na magistralni cesti v naselju
Šentjur se je v petek, 19. marca
dopoldne, pripetila nezgoda,
v kateri je bila ena oseba hudo
telesno poškodovana.
Ivan Krošlin (46) iz Ratanske
vasi v Rogaški Slatini je vozil
osebni avtomobil iz smeri Celja
proti Rogaški Slatini. Ko se je na
Cesti Kozjanskega odreda
v Šentjurju približeval zazna-
movanemu prehodu za pešce, je
z njegove desne strani prečkala
vozišče peška, 75-letna Ivana
Razboršek iz Šentjurja. Vozilo jo
je zadelo in zbilo po vozišču.
V otroka
Na lokalni cesti izven naselja
Vinska gora se je v petek,
19. marca zvečer pripetila nez-
goda, v kateri je ena oseba utr-
pela hude telesne poškodbe,
gmotna škoda pa znaša okoli 50
tisoč tolarjev.
Jože Brgant (45), državljan
Avstrije, je vozil osebni avto iz
smeri Prelske proti Vinski gori.
Ko je pripeljal v bližino križišča
z magistralno cesto, je iz skupine
pešcev prečkal vozišče 17-letni
S. K. iz Vinske gore. Brgant je
močno zaviral, a je kljub temu
pešca zadel in zbil po vozišču.
Na lokalni cesti v naselju Li-
boje se je minuli petek zvečer
pripetila nezgoda, v kateri je bil
en udeleženec hudo telesno po-
škodovan, gmotna škoda pa zna-
ša okoli 200 tisoč tolarjev.
Sedemnajstletni S. Š. iz Zabu-
kovice je vozil kolo z motorjem
iz smeri Zagrebena proti Kasa-
zam. Ko je v Libojah pripeljal
v levi pregledni ovinek, je zape-
ljal na levo in trčil v nasproti
vozeči osebni avtomobil, ki ga je
vozil 30-letni Janez Beškovnik iz.
Pongraca. Voznik kolesa z mo-
torjem je utrpel hude telesne po-
škodbe.
Trčil v mopedista
Na regionalni cesti v Spodnji
Rečici se je minuli petek ponoči
pripetila nezgoda, v kateri je bi-
la ena oseba hudo telesno poško-
dovana, gmotna škoda na vozilih
pa znaša okoli 150 tisoč tolarjev.
Jože Benda (45) iz Verpolja je
vozil osebni avto iz smeri Naza-
rij proti Spodnji Rečici. Ko je
pripeljal do križišča s prednost-
no cesto, je trčil v voznika kolesa
z motorjem, 19-letnega Igorja
Bezjaka iz Andraža nad Polzelo,
ki je padel po vozišču in se hudo
telesno poškodoval.
mini KRIMICI
Vozila brez šip
V noči na sredo 17. marca je
neznanec (neznanci) vlomil
v dvanajst vozil, ki so bila parki-
rana na območju Nove vasi v Ce-
lju. Na očeh je imel predvsem
vozila yugo, avtomobilov pa se je
loteval tako, da je vsakemu zare-
zal z rezilom v gumo pri oknih in
izrezal steklene površine. Kljub
temu, da je neznani storilec v tej
noči vlomil v ducat vozil, je iz
njih odnesel le dva avtoradijska
sprejemnika.
Slovenac nad
Nesiovenca
Minulo soboto popoldne je
prišlo na dvorišču neke stano-
vanjske hiše v Ljubečni pri Celju
do pretepa. Milenko C.(44) je te-
ga popoldneva pristopil k skupi-
ni mož, v kateri je bil tudi 42-
letni Nedelj ko V. Med pogovo-
rom je začel Nedeljko Milenka
žaliti in mu očitati, ker še vedno
nima slovenskega državljanstva,
on pa ga je že dobil. V nadaljeva-
nju dialoga je ponosni Slovenac
Nedeljko za naše državljanstvo
prikrajšanega Milenka še klofut-
nil in ga še kar naprej žalil, ga
nazadnje z udarcem zbil na tla in
ga na tleh ležečega obrcal. Mi-
lenko je zaradi udarcev utrpel
hude telesne poškodbe po glavi
in desni nogi.
Rop na WC
Minuli petek dopoldne sta Pe-
ter R.(20) iz Frankolovega in nje-
gov vrstnik Marko T. pohajkova-
la po avtobusni postaji v Celju in
vstopila v prostore tamkajšnjih
sanitarij. Tam naj bi srečala 18-
letnega Bojana G. iz Celja in od
njega zahtevala denar. Ker jima
zahtevanih 10 tisoč tolarjev ni
hotel izročiti, naj bi mu začela
groziti in z njim fizično obraču-
navati. Na koncu naj bi mu iz
rok iztrgala 8 tisoč tolarjev in
zbežala.
Avto polil z vinom
Ko se je prejšnji teden 20-letni
Sandi A. vozil s svojim avtomo-
bilom po Šaleku, je dohitel sku-
pino mlajših oseb, kar neankrat
pa mu je na pločevino nekaj
pljusknilo. Ko je ustavil in ugo-
tovil, da je njegov avto doživel
vinski krst, je stopil do skupine,
potem pa je prišlo do prerivanja
med Sandijem in ostalimi mla-
deniči. Nato je eden iz skupine
vrgel Sandiju steklenico v glavo
in ga poškodoval. Po tem dejanju
se je druščina razbežala.
Prijeta skupina
vlomilcev
Velenjski policisti so pred
kratkim prijeli skupino Velenj-
čanov, ki naj bi v zadnjih nekaj
mesecih vlamljala v kleti, bifeje,
trgovine, vikende in vozila.
Kazenske ovadbe so sestavili
zoper Stanka R.(25), Ivana
P.(23), Antona A.(33), Ivana
K.(26) in 18-letno Natašo K. Na
vesti imajo več kot dvajset vlo-
mov in tatvin, sicer pa so vsi,
razen zadnjih dveh, že stari
znanci velenjskih policistov.
Sodnomedicinslca razlaga
Minuli teden smo poročali, da so v vikendu v krmu Kale
v občini Žalec našli mrtvega in okrvavljenega Ivana Stamola
(61) iz Šempetra, tako da je sprva kazalo, da bi šlo lahko tudi
za dejanje nasilja nad pokojnim.
Na Institutu za sodno medicino v Ljubljani so po strokov-
nih posvetovanjih in rezultatih obdukcije ugotovili, da je bila
rana na glavi (lahka telesna poškodba) in kasnejša smrt Ivana
Štamola posledica nenasilnega padca, pa tudi ostale poškodbe
so bile takšne, da je fizična sila nad njim izključena. Močna
krvavitev je bila posledica zelo slabega stanja pokojnikovih
jeter, zaradi česar se mu kri (v kateri ni bilo alkohola) ni
strjevala, smrt pa je nastopila zaradi Stamolovega zelo sla-
bega splošnega zdravja. Kot kaže, se je še najmanj eno uro po
padcu in poškodbi gibal po vikendu, pomoči pri bližnjih
sosedih pa ni iskal.
M. A.
GORELO JE...
Uničeno
gospodarsko
poslopje
V torek 16. marca popoldne je
zagorelo na kmetiji Ivana Coka-
na v Vrbju (Žalec). Gmotna ško-
da znaša okoli 7 milijonov tolar-
jev, vzrok požara pa je samovžig
žagovine, ki je bila na prikolici
pod kozolcem.
Zgorel je lesen kozolec veliko-
sti 17 x 8 m in vsa mehanizacija, ki
je bila spravljena pod kozolcem.
S kozolca se je požar razširil na
kombinirano gospodarsko po-
slopje (14x8,5 m), ki je popolno-
ma uničeno. Ogenj je delno uni-
čil osrešje in del stavbnega pohi-
štva na zidanem hlevu za govejo
živino, uničena pa sta tudi dva
kmetijska traktorja, cisterna, sa-
monakladalna prikolica, trak-
torska prikolica, sejalnik in več
drugih manjših kmetijskih stro-
jev. Zgorelo je tudi okoli 3 tisoč
kg sena ter nekaj koruze in ovsa.
Živino so uspeli rešiti.
Pri gašenju požara je sodelo-
valo 69 gasilcev iz prostovoljnih
fasilskih društev z območja
,alca.
Del Celja brez
elektrike
Minulo soboto ponoči je dela-
vec Elektra Celje sporočil na
celjsko policijsko postajo, da je
v Novi vasi požar in da goij
leseni drogovi električne na{
Ijave, kar je povzročilo izp
električne energije v tem d«
Celja.
Policisti in kriminalisti so |
kraju požara ugotovil, da je ne
nanec tega dne okoli 20. ure j
tem območju kuril travo na p,
lju. Ogenj se je s polja razširil j
travnik pod napeljavo elektrj
nih vodov, kjer je bila močna si
ha podrast. Požar je zajel vzn«
je dveh drogov in A droga, ki
zgorel. Zaradi tega je bil v čaj
od 22.30 do 04. ure naslednje]
dne izpad elektrike na območ
Nove vasi, Medloga, Ostrožne]
in Šmartna v Rožni dolini. Šfc
de je za okoli 500 tisoč tolarje
povzročitelju pa so menda že n
sledi.
Gorel gozd
16. marca ob 11.30 uri je zag«
relo v gozdu v Dobriču, last Al
meda I. iz Velenja.
Ugotovljeno je bilo, da je lasi
nik na svojem travniku kuril s«
ho travo, zaradi vetra pa se j
ogenj razširil na gozd, kjer j
zgorela podrast in delno debl
dreves na površini 70x100 rai
trov. Po nestrokovni oceni znai
škoda okoli 200 tisoč tolarjev.
Da se ogenj ni razširil po ve6
površini gozda, je zasluga gasil
cev iz več prostovoljnih društe
na območju občine Žalec, ki s
pravočasno in učinkovito ukrj
pali.
Po požaru požar
V četrtek 18. marca je izbrul
nil požar v kraju Slatin
v Šmartnem v Rožni dolini.
Požar je iz malomarnosti pov
zročila Marija K. iz Celja, ki j
tega dne prišla pomagat sest
Ivanki K. V sadovnjaku pod g02
dom je Marija K. grabila suli
listje in travo in vse to zažigali
Ko je zapihal veter, se je oga
razširil na bližnji mešani goz(
kjer prevladujejo borova drevf
sa. Kljub hitri intervenci je zge
relo podrastje na območju tn
hektarov, ožgalo pa je tudi bor
va debla do višine enega met
od tal. Nastalo je škode za ok
milijon tolarjev, požar pa
ukrotilo pet poklicnih gasile«
90 članov prostovoljnih gas
skih društev in 20 domačinov.
Čez dva dni pa je na iste
mestu spet zagorelo. Zaradi sul
podrasti in močnega vetra se
tlenje po prejšnjem požaru okr
pilo, ogenj pa je nato zajel okd
dva hektara gozda, kjer je sp
gorelo podrastje, zgorela pa
tudi lesena uta, last Franca Va
novška iz Celja. Skupna škod
v sobotnem požaru znaša 400 ti
soč tolarjev, gasilo pa je 60 gasi
cev in 20 domačinov. I
Št. 12 - 25. marec 1993'
15

.imetka« iz Celja
y stečaju
V Novem tedniku 4.2.1993
j^e I- Baša izjavo predsednika
Jjpravnega odbora Jožeta Ja-
jjina, ki v svoji obrazložitvi
^avaja vzroke, ki so privedli
Hletko v sedanje stanje. Kot
jjfUgi vzrok poudarja Jaklin,
(ja bi morala Metka 94 odstot-
Ijov opreme odpisati. V Novem
tedniku 25.2.1993 navaja I.B.
j2Javo strokovnega svetovalca
jvana Žagarja, ki ga je angaži-
ral največji upnik Lj. banka
Splošna banka Celje: ».. .da je
Hletka kar dobro opremljeno
podjetje, poznam tekstilna po-
djetja, ki imajo precej slabšo
opremo pa vendarle nekako
životarijo.«
Glede na 94 odstotno izrab-
ljenostjo strojne opreme mo-
ram pripomniti, da je ta izjava
zelo laična in je tudi zavajanje
javnega mnenja. Morda je ta
številka posledica številk »po-
spešene amortizacije«. Dejan-
sko stanje pa je dokaj drugač-
no. Podobnih izjav tudi s stra-
ni tehničnega kadra je tudi
v tekstilni industriji nrmogo. Iz
izkušenj vemo, da vodilni teh-
nični kader nrmogokrat operira
z najlažjo varianto in jo navaja
kot edino rešilno bilko za dvig
proizvodnje in proizvodnosti
dela z nabavo novih najmo-
dernejših strojev. Težja vari-
anta dviga proizvodnje je na-
mreč racionalizacija in izbolj-
šanje organizacije dela in delo
z ljudmi, le-tega pa so se v me-
tražarski tekstilni industriji
vedno izogibali pa tudi druž-
bena klima je težila k čim več-
jem zaposlovanju. Posledica
tega je nizka produktivnost
dela tudi pri novih in visoko
produktivnih strojih. Tako je
v Metki tehnični kader uspel
z nabavo dokaj dobre strojne
opreme, ekonomisti pa so za
zunanje opravičevanje slabega
finančnega stanja navajali
knjižno vrednost. Poudariti je
tudi potrebno, da so v tekstilni
metražarski industriji stroji
zelo dragi in ne zastarevajo ta-
ko hitro kakor v konfekciji in
pletilski panogi. Tako so na
primer deset let stari tkalski
brezčolnični avtomati (statve)
še vedno tudi v evropskem me-
rilu visoko produktivni, da pri
tem ne navajam še dragih ple-
menitilnih strojev.
Kako pomembna je dobra
organizacija dela in delo
z ljudmi navajam naslednje.
V strokovnem glasilu Tekstilec
smo objavili poročilo prof-
.Savnika s tekst, fakultete iz
Ljubljane, ki je bil leta 1982
na svetovnem kongresu pletil-
cev v Ameriki: »Videli smo
najmodernejše obrate z elek-
tronsko vodenimi stroji in or-
ganizacijo dela, pa tudi obra-
te, v katerih ni bilo mlajšega
stroja od 40 let pa je podjetje
vseeno delalo z sicer manjšim
dobičkom.
Navajam nekaj glavnih no-
silcev strojne opreme v Metki,
od katere je v veliki meri odvi-
sen potek proizvodnje:
V pripravljalnici je od leta
1988 novo elektronsko vodeno
snovalo firme Hacoba, ki po-
kriva polovico proizvodnih
potreb tkalnice, dnigo polovi-
co pokriva drugo sicer starejše
a dobro vzdrževano in obnov-
ljeno snovalo. Potrebe previja-
nja, to je priprava navitkov za
snovanje so od leta 1986 previ-
jalni avtomati »avtokonerji«
najsodobnejšega tipa naju-
glednejše firme Schlafchorst
s 150 vreteni. Od leta 1980 de-
la nov škrobilni stroj. V tkal-
nici dela od leta 1980 in 1985
30 Riittijevih tkalskih brezčol-
ničnih avtomatov, ki spadajo
še vedno v visoko produktivne
in moderne stroje. Na Pikano-
lovih 96 statvah z 36 žarkasti-
mi stroji in listovkami delajo
še vedno kakovostno postelj-
nino in stroji so dobro vzdrže-
vani. (V plemenitilnici je samo
pol leta star Kiistersov kalan-
der z magnetnim poljem (li-
kalni stroj), dalje dva Tiesova
pramenska barvalna stroja.
Sanforizimi stroj (za prepre-
čevanje skrčkov pri pranju) je
najsodobnejši in star štiri leta.
Širinski barvalni stroj firme
Kisters je star komaj dve leti.
Tudi barvalni aparati za prejo
so novejšega tipa in že s pro-
gramirano napajalno napravo.
Kotlarna za ogrevanje in oskr-
bo tople vode je nova in mon-
taža še ni gotova.
Če pride do likvidacije pro-
izvodnje in podjetja bo tudi
Metka del nacionalne škode.
Za opisano strojno opremo, ki
jo bodo hitro pokupili za mini-
malno ceno, bodo upniki iztr-
žili slabih 10 odstotkov. Kvali-
ficiran tehniški kader, od moj-
strov navzgor si bi sicer neka-
ko pomagal v drugih poklicih
ali krajih; neprecenljive in ne-
'nadomestljive pa so izkušnje
in znanja tega kadra, ki je po
tradiciji in z znanjem znal
proizvesti kakovostne popeli-
ne, žakarske in listne posteljne
damaste in zahtevne tkanine
za ženske obleke in bluze.
Metka je že pred vojno in po-
sebno v desetletjih po letu
1945 veljala za kakovostni vrh
omenjenega blaga, ki tudi
v zahtevnem zahodnem tržišču
ni zaostajal, stkal pa ga je res
na tedaj zastarelih strojih ka-
kovosten tehnični kader. "
Mimo lahko dam del krivde
celjskim upnikom in občini, ki
so lansirali vodilni kader
v tekstilno stroko, ki ni imel
pred prihodom v Metko s tek-
stilom nobene zveze in mu nu-
dili kredite kljub temu, da so
vedeli za Metkine težave. Di-
rektor srednjega ali sedaj po-
djetja s 430 zaposlenimi mora
biti iz stroke in biti v obratu
vsaj eno uro dnevno. Če bi up-
niki prej ukrepali in ne bi da-
jali sredstva že tedaj, ko so bili
dolgovi še manjši, bi stečajni
postopek lažje urejevali.
Sedanji svetovalec Ivan Ža-
gar pozna, poleg navedene
tehnološke problematike, tudi
organizacijske, finančne in
marketinške probleme in pri-
jeme in upamo, da se akumuli-
rani kapital in znanje ne bo
razblinilo v nič!
IVO MARINC,
Celje
V Formatorju
kradejo, pa tudi
lažejo
Zadnje čase je prav zanimi-
vo prebirati Novi tednik zara-
di številnih zanimivih prispev-
kov. Med slednjimi so tudi pri-
spevki celjskega Formatorja.
Uvertura je bila najprej ob-
javljena v časopisu Delo, po-
tem pa še pod naslovom »Di-
rektorji kradejo« v časopisu
Novi tednik. V NT št. 10 pa
sem pod rubriko pisma bral-
cev zasledila članek pravnika
Borisa Karlovška. Kot dobra
poznavalka razmer v PS For-
mator sem dolžna g. Karlov-
šku odgovoriti na nepravilno-
sti, ki jih je zapisal v 10 izdaji
tega časopisa.
Neresnice, ki jih je g.Kar-
lovšek navedel so:
PS Formator (družbeno po-
djetje) še kot pravni objekt
vedno obstaja, obstaja tudi
aktivni žiro račvm te firme, ob-
stajajo delnice pri Ljubljanski
banki, ki so last PS Formator-
ja, obstajajo stanovanja last
PS Formatorja, obstaja tudi
stara označevalna tabla z na-
zivom PS Formator na Can-
karjevi ulici 1 pri vhodu na
Delavsko uruverzo. Vprašanje
se postavlja, kje so osnovna
sredstva od PS Formator-j a, ki
zajema poleg 4 račimalnikov
in nekaj pisalnih miz kot trdi
g. Karlovšek še veliko pripa-
dajoče komunikacijske opre-
me (telefoni, telefax, teleks,
posl.-infor. sistem itd.)
G. Karlovšek je očitno poza-
bil, da je bil ustanovni kapital
ZT Formator, d. o. o. (privatno
podjetje), ki je bilo ustanovlje-
no na sedežu PS Formator sa-
mo starih 2.000,00 jugoslovan-
skih din, torej so bila osnovna
sredstva PS Formator prene-
sena pravzaprav brezplačno.
Poslovne funkcije kot take
so se kljub že takrat veljavni
konkurenčni klavzuli prenesle
vse brez izjeme, saj je ZT For-
mator, ^. o. o. še nekaj časa po-
sloval preko žiro računa PS
Formator (družb, podjetja), da
so sledi lažje zakrite pa je tudi
PS Formator posloval preko
žiro računa ZT Formator, če-
prav že takrat ni bilo nikogar
več zaposlenega v PS For-
mator.
Ob podatkih, ki jih g. Kar-
lovšek blagohotno podaja na
ogled pa še tole. Podatkov
sploh nima smisla preverjati,
ker po izjavah strank, ki so
iskale usluge pri ZT Formator,
d. o. o. g. Karlovšek večina pri-
hodka od svoji storitev pokasi-
ra kar preko neevidentiranih??
blagajniških prejemkov, ki se
uničijo, denar pa se neregistri-
ran prelije v žepe zaposlenih
v ZT Formator, d. o. o. , oz.
v astronomske vsote dnevnic
in potnih stroškov.
Najbolj zanimiva je zadnja
trditev ex. pravnika ZT For-
mator, d. o. o. ko navaja, da
poslovnih fimkcij iz PS For-
mator-j a niso prenašali v ZT
Formator, d. o. o. v nadaljeva-
nju pa v numeričnih procentih
omenja prenesene poslovne
funkcije.
O divji privatizaciji celjske-
ga Formatorja bo na sodišču,
UNZ, in inšpekcije SDK še ve-
liko vročih razprav in pole-
mik. Mogoče čaka ZT Forma-
tor, d.o.o. podobna usoda kot
PS Formator zaradi firme For-
ma Nova, d.o.o., katere so prav
tako lastniki zaposleni delavci
firme ZT Formator, d.o.o. Več
kot očitno je, da ljudje iz For-
matorja spretno krmarijo med
SDK in tremi aktivnimi žiro
računi.
Gospa Karolina Romih (di-
rektorica) pa najverjetneje še
sploh ni dojela v kakšne mal-
verzacije jo je pahnil pravnik
g. Karlovšek. Verjetno bi bilo
potrebno kazensko ovadbo, ki
je sedaj sprožena zoper direk-
torico osredotočiti na g. prav-
nika.
Ta divje privatizacijski trd
oreh Formator bo zelo težko
streti, ker g. pravnik in ga. di-
rektorica zelo, zelo tesno sode-
lujeta na vseh področjih.
Za direktorsko mesto se
marsikaj potrpi, sploh pa če si
lahko direktor treh podjetij
hkrati, PS Formator, ZT For-
mator, d.o.o.. Forma Nova,
d.o.o. Za gospo Karolino Ro-
mih to ni preveč naporno
opravilo, saj so vsa tri podjetja
prijavljena pod skupnim na-
slovom v Cankarjevi uhci 1.
I.Z., Celje
PREJELI
SMO
Odprto pismo
poslancem In
vladi Slovenije!
Kako dolgo še bodo Sloven-
ci stiskali pasove na račun vas
in države Slovenije!
Davek na dohodek, zamrz-
nitev plač, itd____Sami pa pri
tem ne pomagate veliko. Deli-
te si bajne plače, da se nam
lahko zvrti v glavi. Vem, da
nimate večjih želodcev kot
ostala raja. Razlika je samo ta,
da ste bili zmerom navajeni ži-
veti na veliki nogi. Seveda si
sedaj niti slučajno ne morete
zamisliti, da bi živeli kot pov-
prečni lačni Slovenec. Ali ni
lepo sedeti v skupščinski klo-
pi, se kregati, s polnim trebu-
hom in polnim žepom denarja,
ter navadni delovni raji trobit
o inflaciji, proračunu, zakaj,
da vse rabite denar? Ljudstvo
pa medtem strada in iz dneva
v dan misli, kako bo preživelo.
Zanima me, kdo je bil tako pa-
meten, da je izračunal, da lah-
ko 4 članska družina preživi
s 35.000 tolarji mesečno. Potu-
jete iz države v državo, za-
pravljate denar davkoplače-
valcev, ter govorite, da je to
potrebno. Zato vas sprašujem
Nadaljevanje na 18. strani
Št.12 - 25. marec 1993
Kraljica
instrumentov
na banicovcu
V Strmci naa Laškim Imalo najstarejše orgle na Slovenskem
Malokdo, razen Laščanov in naj-
boljših poznavalcev ve, da so se po
čudni igri naključja znašle na naj-
novejšem slovenskem bankovcu
za 200 tolarjev ob največjem slo-
venskem skladatelju Jacobu Gal-
lusu orgle ali bolj natančno pozi-
tiv (zato ker so brez meha) iz po-
družnične cerkve sv. Krištof na
Gramnu v Strmci nad Laškim.
Gre za najstarejši tovrstni ohra-
njen instrument na Slovenskem iz
sredine 17. stoletja, katerega av-
tor zaenkrat, žal, ni znan.
V svet zanimivega instrumenta,
ki je ob častitljivi starosti dočakal
ustrezno popularnost in spoštova-
nje (omenjen je na prvem mestu
med stotimi najlepšimi in najime-
nitnejšimi orglami v Sloveniji
v knjigi Orgle na Slovenskem av-
torjev Milka Bizjaka in Eda Šku-
Ija, Državna založba Slovenije,
Ljubljana 1985), nas je popeljal
dekan nadžupnije v Laškem go-
spod Jože Horvat, odličen pozna-
valec zlasti kulturne zgodovine in
velik ohranjevalec kulturnih obe-
ležij v laški občini, kjer živi že
skoraj četrt stoletja. Njegovo
spoštljivo delo pri ohranjanju
kulturne dediščine znajo ceniti
tudi v Laškem, kjer so se mu po-
skušali oddolžiti z občinskim kul-
turnim priznanjem.
V sobi župnišča, ki je v stavbi
častitljivega porekla (enonad-
stropno poslopje s štirimi trakti in
z osrednjim arkadnim dvoriščem
sodi med najpomembnejše arhi-
tekturne spomenike na Sloven-
skem, saj je v osnovi iz gotske
dobe, v njem so nad 500 let stare
freske in obsežen arhiv s knjižni-
co, leta 1865 pa je v teh prostorih
kaplan Dragotin Šauperl prevedel
Hamleta, kar je bil prvi slovenski
prevod te Shakespearove tragedi-
je), je gospod Jože Horvat pred
nas razložil obsežno slikovno in
tiskano dokumentacijo o najsta-
rejših slovenskih orglah z letnico
1682!
»Orgle so bile najprej postavlje-
ne v laški cerkvi sv. Martina, ki so
jo pozidali že okoli leta 1230,«
pripoveduje dekan Horvat in še
omeni, da so potem orgle najprej
prestavili v cerkev sv. Mihaela
(dvostolpna romarska cerkev iz
leta 1637 na 445 metrov visokem
Šmihelskem hribu nad Laškim) in
od tam v njihovo najmlajšo po-
družnico, staro okoli 250 let, cer-
kev sv. Krištofa na Gramnu (324
m).
»Na hribu, od koder je prelep
razgled na dolino, so bile razvali-
ne in na njih so 1738 pozidali
cerkvico sv. Krištofa, zavetnika
čolnarjev, splavarjev in voznikov
(danes avtomobilistov). V podruž-
nični cerkvici je vsako leto dva-
krat maša, največja želja pa je, da
bi restavrirali najstarejše orgle in
jih tako ohranili pred propadom.«
Slike so očistili
s kruhom
Na Gramnu smo pri ključarju
Vinku Železniku dobili ključe
cerkvice. Prospekt poziliva (orgle)
zapirajo dvojna krilna vrata, na
katerih je na zunanji strani upo-
dobljeno Marijino oznanenje. To
podobo pojasni gospod dekan:
»Mnogi trdijo, da slika pred-
stavlja sv. Ano, jaz pa mislim, da
je to Mati Božja. 25. marec je dan
materinstva, to pa pomeni, da je
Bog poslal nadangela Gabriela
z lilijo, da je rekel Nazareški de-
klici: zdrava marija.. .blagoslov-
ljena si med ženami, rodila boš
sina, daj mu ime Jezus. To je praz-
nik gospodovega oznanenja, prej
pa so to imenovali Marijino ozna-
nenje. Mnoge žene imajo god 25.
marca, po devetih mesecih pa je
Božič z rojstvom.«
Na notranji strani krilnih vrat
sta podobi kralja Davida s harfo
(levo) in sv. Cecilije z orglami
(desno). Slike so odlične kvalitete
(tehnika je olje na les) in kažejo
močan vpliv severnjaškega zgod-
nje baročnega slikarstva.
V notranjosti instrumenta so
zasledili podpisa dveh organistov:
»Nomina/Franciscus     Toperzer/,
organista Tyberiensis/1862« in
»Felix Tallacker/organista Tybe-
riensis/1701«, del teksta pa je ne-
čitljiv.
In kako so najstarejše slovenske
orgle zašle na bankovec za 200
tolarjev?
»Verjetno je za to >kriv< znani
oblikovalec Miljenko Licul, ki ve-
liko sodeluje s Pivovarno in kul-
turo v Laškem,« se spominja de-
kan Horvat. »Licul je oblikoval
monografijo o Laškem in videl or-
gle, oblikoval pa je tudi denar.
Potem je pripeljal fotografa, po-
stavili so odre, napeljali elektriko,
ker je v cerkvici ni in naredili se-^
rijo čmobelih in barvnih posnet-
kov. Ti so romali v London v ti-
skarno denarja.«
Pred fotografiranjem sta poziti-
ve (tako se imenujejo orgle zato,
ker nimajo pedal) natančno oči-
stila farana Ivan in Justika
Skorja:
»To sta storila s polaganjem
kruhove sredice na sliko in valja-
njem. Vse ostanke je bilo treba
odstraniti, da se na slikah niso
začele nabirati glivice, kajti te bi
slike lahko poškodovale.«
Orgle so potrebne popravila...
»Nekaj delov je dotrajanih in
jih bo treba ustrezno zamenjati,
na obnovljene orgle pa se bo tudi
dalo igrati, vendar samo skladbe
iz obdobja, ko so orgle nastale,
kajti za današnje glasbene stori-
tve niso primerne. Zaenkrat z ob-
novo ne bo nič. Če bi jih obnovili,
bi jih morali dati iz cerkve, tega
pa se bojijo krajani, da bi orgle
izgubili. Ljudje so za obnovo, ven-
dar naj bi jo opravili v cerkvi, kar
se ne da. So pa bile orgle obnov-
ljene leta 1949, delo pa je opravil
Vinko Rebolj iz Maribora.«
Čakajo na botra
Laščani so lahko ponosni na
»kraljico instrumentov« orgle, ki
samevajo v cerkvici sv. Krištofa.
Prav bi bilo, da bi se v ljudi, ki so
upravičeno ponosni na lep kuil-
turni izdelek, vrnilo zaupanje in
bi pristali na obnovo, kajti le tako
jim bo instrument še dolgo v po- ,
nos. O botru pa gospod dekan:
»V občini je veliko posluha za :
kulturo in kljub kriznim časom ni |
težav z denarjem. Tako sem pre-,
pričan, da bi našli botra, če bi sej
ljudje tako odločili.« j
Če ne bi bilo 200 tolarskega
bankovca in Miljenka Licula, Slo-
venija ne bi vedela, kaj imajo v la-
ški občini. Zdaj je treba to izkori-
stiti, orgle obnoviti in pripraviti
za oglede, kajti prav gotovo se bo
med ljudmi interes, da jih vidijo,
močno povečal.
In zakaj bi same žalostne in
otožne samevale na provizorič-
nem koru, stisnjene v odprtino
v steno?
Če poženeš dva jermena in pri-
tisneš na nekaj tipk zaslišiš melo-
dijo. Kljub starosti so orgle žive,
potrebne so samo nekaj kozmetič-
nih popravkov. Če že zaradi dru-
gega ne, pa vsaj zaradi spošto-
vanja.
TONE VRABL
Foto: EDI MASNEC
Milko Bizjak in Edo Škulj sta
v knjigi Orgle na Slovenskem opi-
sala 100 orgel v slovenskih cerk-j
vab, med katerimi jih je petind-;
vajset na širšem celjskem območ- j
ju. Med prvimi desetimi najstarej- j
šimi orglami v Sloveniji jih je kar
pet na našem območju: opisane^
v Strmci nad Laškim, v cerkvi
Marija sedem žalosti v Vojniku,
v Vinskem vrhu pri Šmarju pri
Jelšah, v Soteski pri Šmarju pri
Jelšah, v sv. Juriju pri Rogatcu in
v Celju, v oi>atijski kapeli.
Sioven
sistem nacionalne varnosti v
Vsaka suverena država mo-
ra poskrbeti za svojo obrambo,
če želi uresničevati »efektivno
oblast«, kar je po mednarod-
nem pravu temeljni pogoj, da
se neki skupnosti, ki ima
ozemlje in narod, prizna dr-
žavna subjektiviteta. Seveda
je druga stvar, kako se potem
v podrobnostih razlagajo po-
samezni pogoji, zaradi česar so
nastale in so še mnoge vojne,
kot na primer tisti v Bosni in
Hercegovini in na Hrvaškem.
Vendarle pa je vsaj nam Slo-
vencem lahko še kako jasno,
da nas mednarodna skupnosti
ne bi nikoli priznala, če
v predlanski desetdnevni vojni
proti Jugoslovanski armadi ne
bi ubranili svojega ozemlja.
Za zmago proti nekajkrat
močnejšemu nasprotniku se
gre poleg pogumnih sloven-
skih vojakov zahvaliti pred-
vsem odlični organizaciji in
sposobnim »vojskovodjem«.
Pa vendar pri tedanji organi-
zaciji obrambe še nismo mogli
govoriti o izdelanem sistemu
nacionalne varnosti, pač pa
o »perfektno organizirani im-
provizaciji«. Zdaj, ko je Slove-
nija s sprejemom v OZN po-
stala polnopravna članica sve-
tovne družine suverenih naro-
dov in držav, pa je treba tudi
nekoliko drugače, bolj sistem-
sko poskrbeti za nacionalno
varnost.
Prvi korak k temu je izdela-
va Resolucije o izhodiščih zas-
nove nacionalne varnosti Re-
publike Slovenije. Osnutek re-
solucije, ki naj bi jo po obrav-
navi v vladi sprejel državni
zbor, je izdelalo Ministrstvo za
obrambo. Resolucija oprede-
ljuje temeljna izhodišča zas-
nove nacionalne varnosti RS
na podlagi ustavnih določb, na
tej osnovi pa bo ministrstvo za
obrambo pripravilo tudi si-
stemske zakonodajne rešitve.
Vojaško ogrožanje
nacionalne varnosti
Slovenije
v kratkoročnem obdobju je
za ogroženost Slovenije odlo-
čilnega pomena stabiliziranje
razmer na območju Balkana
oziroma na ozemlju nekdanje
Jugoslavije ter razmer v drža-
vah nastalih po razpadu Sov-
jetske zveze. Resolucija nava-
ja, da je nacionalna varnost
Slovenije lahko vojaško ogro-
žena predvsem zaradi nerazre-
šenih nacionalnih, gospodar-
skih, političnih, vojaških in
drugih odnosov ter interesov
med državami,
območju nekd^
in nadaljevanj
da se ti odnosi \
kar lahko privj
spopadov širšj
Prav tako predj
nost morebitne
skusi »popravlj
čenih in nezgO(j
s katero koli \x\
takšnih zahte\
predvsem v pri
še notranje gos|
alne, politične
oslabitve Slovei
daljnjega stopn
dov na območji
jaška grožnja 2
venije pa je lal
v zmanjševanji
integracijskih p
novno oživljan
vprašanj in ]
v Evropi ali na
zličnih, tudi 1
razlogov in še |
so na tem obmo
vojaški potenc
z jedrskim orož
Vojaško agre
nju projektan
nacionalne vai
pričakovati zlai
ne izpade letals
sil »z razdalje«
jekte in območj
talne napade k
podpori letalsti
z omejenimi vo;
Resolucija p
druge vrste 0|
onalne varnosti
sredne ali posi
kratične poseg«
ustavne uredit\
terih lahko prii
intenzivno obvi
vanje ter spod
in možnosti
izrednega stanj
kretne subverzi
stične aktivnost
zlorab slovensi
nega prostora a
zave za terorist
ekstremnih,
skupin in terori
zacij za delov
v funkciji tretji
žično prehajal
preko državne r
dico vojaških sj
sednjih državah
lo stabilnost not
naraščanje razi
oblik kriminal
Slovenije ter na
niziranega medi
minala (trgovii
orožjem, belim
ne vozil, kot tu
prometne varna
Monografija
Kozjansiiega
odreda
Prihodnji mesec bo izšla
knjiga zgodovinarja mag-
. Tomaža Teropšiča, Koz-
janski odred, ki je v dveh
delih. Vsak ima po približ-
no 350 strani, bogatijo pa
ju tudi bogato dokumen-
tarno gradivo, od fotografij
do natančnih seznamov,
borcev, krajev in do-
godkov.
Kot je znano, so odred
ustanovili 27. aprila 1944,
nad vasjo Silovec nad
Sromljami. Deloval je tri-
najst mesecev. Vanj so bili
vključeni trije, občasno pa
tudi štirje bataljoni. Avgu-
sta 1944 je bilo v odredu
največ, blizu 1200 bork in
borcev. Med tekmovanjem,
pomladi leta 1944, pa se je
izkazal za najboljšega na
Slovenskem. Teropšičevo
delo je opremil Matjaž Vi-
potnik, izdala pa Založba
Obzorja. Delo je v mnogih
ozirih dragocen dokument.
LZ
Ob obleti
Prejšnji petfj
šole Glazija (š
Prireditve, ki
dr. Slavko Gak
Št. 12 - 25. marec 1993
16,17^
* modrih čeladali
Zagotavljanje
nacionalne varnosti
Obrambni sistem Republike
Slovenije sestavljata vojaška
in civilna obramba, v vojnem
istanju pa sistem funkcionalno
: podpirajo tudi dejavnosti var-
; nostnega sistema ter sistem
i zaščite in reševanja.
Resolucija definira obramb-
ne sile RS kot lastne oborože-
, ne sile. Slovensko vojsko, ka-
. lere naloga je odvračanje mo-
'rebitnega napada na RS ter
jpriprave in izvajanje vojaške
obrambe ob zunanji agresiji
i ali ob drugih nasilnih posegih
, tujih oboroženih sil zoper našo
; državo. To je prva velika no-
[Vost v konceptu razvoja slo-
^venskih oboroženih sil: Terito-
, rialna obramba se bo torej
"i Vmalu preimenovala v Sloven-
sko vojsko.
(   Resolucija predvideva, to pa
t utegne biti zelo sporno pri
i obravnavi v državnem zboru,
1 da se lahko izjemoma Sloven-
; ska vojska v skladu z njeno
\ organiziranostjo in usposob-
1 Ijenostjo,   uporabi   tudi   za
1 opravljanje  določenih  nalog
1 v izrednem stanju, če velika in
3 splošna nevarnost ogroža ob-
stoj države in če tako odloči
i Državni  zbor.  Interpretacije
i tega določila znajo biti zelo
sporne. Posamezne enote in si-
le Slovenske vojske lahko po
odredbi vlade pomagajo pri
zaščiti in reševanju ob narav-
\ nih in drugih nesrečah.
Pomembna naloga Sloven-
ske vojske, ki so jo zapisali av-
torji resolucije, pa je tudi izvr-
ševanje morebitnih mirovnih
obveznosti, ki jih RS sprejme
v skladu z ustavo v okviru
mednarodnih organizacij. To
torej pomeni, da bi pripadniki
Slovenske vojske sodelovali
v operacijah mirovnih sil
Združenih narodov.
Del Slovenske vojske se or-
ganizira po operativnem nače-
lu v združene taktične in ope-
rativne enote za izvajanje obo-
roženega boja na celotnem
vojskovališču v naši državi. Te
enote imajo že v svoji osnovni
sestavi potrebne zmogljivosti
za odločnejše zoperstavljanje
agresorju. Del Slovenske voj-
ske pa se organizira po terito-
rialnem načelu, v taktične
enote, namenjene predvsem za
izvajanje bojnega nadzora ce-
lotnega ozemlja Republike
Slovenije v primeru napada.
Slovensko vojsko sestavljajo
enote kopenske vojske, v njeni
sestavi pa so tudi manjše letal-
ske in mornariške enote.
Po resoluciji nujna bojna
pripravljenost in pripravlje-
nost za opravljanje drugih
mirnodobnih nalog Slovenske
vojske temelji na čim višji pro-
fesionalni usposobljenosti ce-
lotne mirnodobne sestave in
tudi na čim višji usposobljeno-
sti i^ezervne sestave. Slovenska
vojska ima v svoji mirnodobni
sestavi samo toliko pripadni-
kov, kolikor je nujno potrebno
za uresničevanje njenih mir-
nodobnih nalog. Ta del oprav-
lja svoje delo delno poklicno,
delno pa se popolnjuje tudi
z vojaki, ki služijo vojaški rok.
Vojni sestav Slovenske vojske
se dopolni z rezervno sestavo
na podlagi splošne vojaške ob-
veznosti, ob upoševanju pravi-
ce do ugovora vesti.
Nova kakovost organizira-
nosti Slovenske vojske v pri-
merjavi z nekdanjo razsipni-
ško Jugoslovansko armado je,
da materialno in zdravstveno
oskrbo, socialne in druge po-
trebe Slovenske vojske zago-
tavlja predvsem z naslonitvijo
na civilne dejavnosti, s. čimer
se zmanjšuje njen neborbeni
del in celotni stroški. Kot ve-
mo je nekdanja JA imala svoje
bolnice, tovarne itn.
Policija sestavni del
sistema nacionalne
varnosti
Resolucija opredeljuje resor
notranjih zadev predvsem kot
področje varovanja življenja
ljudi in premoženja, vzdrževa-
nja javnega reda in miru, ure-
janja in nadzora prometa na
javnih cestah, preprečevanja
in odkrivanja kaznivih dejanj
in njihovih storilcev ter drugih
iskanih oseb in njihovo izroča-
nje pristojnim organom. Pri-
stojnost notranjih zadev je še
varovanje določenih oseb in
objektov, režim in kontrola
prehajanja državne meje ter
izvajanja ukrepov varovanja
državne meje, gibanja in pre-
bivanja tujcev, združevanja
občanov, javnih shodov in jav-
nih prireditev, potnih listov,
posesti in nošenje orožja ter
streliva in eksplozivnih snovi.
Policijo sestavljajo tri izvršil-
ne službe, in sicer kriminali-
stična, zaščitna in upravna po-
licija.
Pri izvrševanju svojih nalog
morajo organi za notranje za-
deve dosledno upoštevati na-
čelo spoštovanja človekove fi-
zične in informacijske zaseb-
nosti, zakonitosti, uporabe
najbolj humanega ukrepa, ab-
solutne informacijske odprto-
sti in parlamentarnega nadzo-
ra nad njihovim delom.
Slovenska policija se mora
vključevati v mednarodno po-
licijsko skupnost preko Inter-
pola, agencije OZN, raznih
oblik sodelovanja v Svetu
Evrope in Evropski skupnosti
ter z navezavo neposrednih
odnosov s posameznimi drža-
vami, predvsem s sosednjimi,
kjer krepi tudi medregijsko
sodelovanje.
Varnostno-informativna
služba (VIS) zagotavlja pri-
stojnim organom nujne infor-
macije ter analitične in opera-
tivne ocene, ki so potrebne za
odločanje pri zagotavljanju
nacionalne varnosti Republike
Slovenije. VIS se organizira in
deluje pri vladi. Dolgoročno
usmerjanje delovanja VIS pa
je v pristojnosti parlamenta, ki
tudi nadzira zakonitost delo-
vanja VIS. Državni zbor nad-
zoruje tudi delovanje varnost-
nega organa ministrstva za
obrambo (VOMO).
Varčna vojska?
Resolucija zahteva, da se
morajo vse varnostne,
obrambne in zaščitne sestavi-
ne sistema organizirati in de-
lovati racionalno, ekonomično
in varčno. Financiranje dejav-
nosti iz področja nacionalne
varnosti, ki so v pristojnosti
države, se zagotavlja z držav-
nim proračunom.
Nič o Natu paktu ali
nevtralnosti
Izhodišča in temeljne opre-
delitve sistema nacionalne
varnosti ter nacionalne var-
nostne politike določa državni
zbor. Državni zbor odloča tudi
o drugih temeljnih vprašanjih
nacionalne varnosti v skladu
z ustavo in zakoni. Za usklaje-
vanje  priprav  in  delovanja
obrambnih, varnostnih in zaš-
čitnih sil, bo vlada RS ustano-
vila Svet za nacionalno var-
nost, ki ga bo vodil predsednik
vlade. Sestavo in naloge sveta
bo določal zakon.
Resolucija se ne dotika
vprašanja vključevanja Slove-
nije v katerega od mednarod-
nih obrambnih sistemov (NA-
TO pakt, WEU) oziroma stra-
tegije drugih konkretnih oblik
varnostne politike (nevtral-
nost, oborožena nevtralnost).
To je vprašanje nadaljnjega
razvoja političnih in varnost-
nih procesov v Evropi in svetu
in seveda tudi notranjega raz-
voja in razmerja političnih sil
v Sloveniji. V vsakem primeru
pa Slovenija ne bo demilitari-
zirana država, kar je bila zelo
aktualna opcija pred agresijo
na Slovenijo. Razumljivo, da
se sedaj ni več aktualna.
ROBERT GORJANC
Šola odprtih ljudi
Četrta osnovna šola Iz Celja praznuje trItJesetletnIco
Na četrti osnovni šoli na
Dečkovi cesti se je v ponede-
ljek pričela prireditev, ki so jo
naslovili »Naših pr\'ih trideset
let«.
Četrta osnovna šola je vrata
prvič odprla 1. septembra
1962, na šoli pa so se odločili,
da bodo tridesetletnico praz-
novali prvi teden pomladi.
Učenci in učitelji so ob jubi-
leju pripravili vrsto aktivnosti
in prireditev, izdali pa so tudi
brošuro z naslovom TO!, po-
sebno izdajo šolskega glasila
To in ono.
Vse skupaj se je pričelo v če-
trtek, 18. marca, ko je bila na
obisku pouka angleščine Liza
Harshbargar,   profesorica   iz
Amerike. V petek je bil sesta-
nek skupnosti učencev, v po-
nedeljek popoldne pa šolsko
tekmovanje iz fizike za 7. in
8. razred in pa otvoritev raz-
stave Močneje, više, hitreje, na
kateri se je predstavilo šolsko
športno društvo. V torek so
imeli učenci drugih in petih
razredov naravoslovni dan,
učenci raziskovalci pa so na
prireditvi pod skupnim naslo-
vom Radovednost je tudi lepa
čednost, predstavili razisko-
valne naloge, ki so jih naredili
v tem šolskem letu.
Včeraj, v sredo, je bil Dan
odprtih vrat šole. Starši so
lahko pristoštvovali pouku,
ogledali pa so si tudi razstavi
likovnih del učencev, in pa
razstavo'izdelkov, narejenih
pri tehnični vzgoji.
Popoldne so lahko prisluh-
nili tudi pogovoru z Milico Bo-
jovič, Anko Goričan in Mileno
Lah - učiteljicami, ki na šoli
učijo že od vsega začetka - to-
rej vseh trideset let.
Vrh celotne prireditve bo
danes, v četrtek. Ob sedemnaj-
stih se bo namreč pričela zak-
ljučna svečanost, imenovana
Naših prvih trideset let, ki jo
bosta vodila Urša Vaukner in
Kamilo Lorenci.
Četrta osnovna šola se bo
s tem vodilom podala nasled-
nji tridesetletnici naproti.
NINA M."SEDLAR
Ljubezen in
upanje
Podjetje Humanitar iz
Šentjurja pripravlja v pe-
tek, 26. marca, ob 17. in
19,30. uri v celjskem Na-
rodnem domu humanitar-
na koncerta slovenske av-
tentične glasbe.
V koncertnem programu
bodo nastopili: Piščaci iz
Istre, Marko Banda iz
Prekmurja, Trinajsto prase
— Prekmurci iz Ljubljane,
Srčne dame in Kurja koža
iz Celja ter citrar Karli
Gradišnik z družino Ja-
godic.
Predprodaja vstopnic za
oba koncerta je v celjskem
Karitasu (vsak dan med
8. in 12. uro), ves izkupiček
prireditve pa bo namenjen
organizaciji poletne etno-
loške duhovne šole, name-
njene otrokom brez
staršev. IS
dvorani Narodnega doma prireditev, s katero je kolektiv osnovne
im programom) proslavil dvajsetletnico nove šole na Glaziji.
Sumej, se je udeležil tudi minister RS za šolstvo in šport,
Foto: EDI MASNEC
Direktor in zdravniki na dveh bregovih
čeprav pacienti, ki prihajajo v žalski
zdravstveni dom, ne občutijo posledic
medsebojnih odnosov med zaposleni, pa
v tem domu po tiho \te. Skupina petnaj-
stih zdravnikov je namreč napisala peti-
cijo proti sedanjemu VTŠilcu dolžnosti di-
rektorja Marjanu Golobu.
Zdravniki, ki so se podpisali pod peti-
cijo, niso želeli javno govoriti o razlogih,
ki so jih pripeljali do takšne odločitve,
zaenkrat pravijo, bodo poskušali proble-
me razrešiti znotraj hiše. Po tistem so-
deč, kar je bilo mogoče izvedeti, pa se 15
zdravnikov nikakor ne strinja s tem, da
bi bil direktor zdravstvenega doma tudi
v prihodnje ekonomist. Prepričani so, da
bi bil problemom lažje kos človek iz nji-
hovih lastnih vrst.
Dokaj skopi so bili z informacijami
tudi v občinski vladi, kjer so obravnavali
razmere v žalskem zdravstvenem domu.
Povedali so le, da so v začetku februarja
dobili na občino vlogo za soglasje k ime-
novanju direktorja zdravstvenega doma
Žalec, saj je Marjan Golob to funkcijo
opravljal kot vršilec dolžnosti. Golob je
v razpisnem roku bil tudi edini kandidat,
ki se je prijavil za direktorsko mesto.
V času, ko so na občini dobili vlogo za
soglasje - to mora dati skupščina kot
ustanoviteljica - je na občinsko mizo pri-
šla tudi peticija zdravnikov, po konča-
nem razpisnem roku pa se je za direktor-
ja prijavil še eden izmed zdravnikov,
podpisnikov peticije. Na seji občinske
vlade so še povedali, da so s sedanjim
vršilcem dolžnosti direktorja in nasprot-
no stranjo večkrat sedeli skupaj, vendar
skupnega jezika niso našli. Če bi upošte-
vali samo poslovanje, so menili na seji,
potem bi se morali postaviti na stran
Marjana Goloba, prav tako doslej ni bilo
opaziti kakšnih večjih motenj pri nude-
nju zdravstvenih storitev. Ker pa so očit-
no na pogovorih slišali več kot so pove-
dali na seji, je večina članov izvršnega
sveta osebno menila, da bi bilo najpa-
metneje ponoviti celoten postopek. Pred-
vsem zato, ker so medsebojni odnosi
očitno porušeni. IB
Št.12 - 25. marec 1993
18
Nadaljevanje iz 15. strani
a vas ni čisto nič sram. Mislim,
da vsaka stvar ima svojo nujo,
in tudi vi jo boste morali ime-
ti! Res je, da smo samostojna
država, balkanske navade so
pa ostale, vsaj kar se tiče pobi-
ranja denarja revežem.
Podpirate pa izkoriščevalce
in bogataše, kar se lepo vidi
pri odmeri dohodnine.
Živeti na račun delavcev, ter
socialno ogroženih pomeni za
mene, biti parazit!
Odgovora ne pričakujem,
ker kakršen koli bi bil, bi bil
enak tistemu, ki ga gledam
dan na dan na televiziji.
JOŽICA RAZGORŠEK,
Celje
Varovani celjsicl
vrtci
Kar nekaj vlomov in tatvin
se je zgodilo tudi v naših vrt-
cih. Ko zasledujemo podatke
o stalnem porastu kriminalite-
te, smo upravičeno zaskrbljeni
ob tem, da je vedno bolj ogro-
žena tako zasebna kot družbe-
na lastnina. Žalostno je, da si
nekateri ljudje ne morejo ali
nočejo po drugi poti zadovo-
ljevati svojih eksistenčnih in
materialnih potreb. V svojih
bivalnih okoljih doživljamo
posledice vandalizmov, ne-
marnega odnosa do narave in
vsega prostora okoli nas, kar
kaže obraz pomanjkljive kul-
ture ljudi. Vsa naša prizadeva-
nja naj bi bila naravnana
v Evropo, vendar nas še preveč
stvari izdaja z negativnimi
balkanskimi predznaki.
Otroških igrišč okoli vrtcev
in samih objektov se ne da ta-
ko zapreti in zaščititi, da bi
preprečili uničevanje, ki pov-
zroča nemalo nevšečnosti in
škode na njih.
V vrtcih Anice Černejeve in
Tončke Čečeve smo se zato od-
ločili sprejeti ponudbo podjet-
ja POROK d.o.o., PE Celje,
s sedežem v Trnovi j ah, ki izva-
ja dnevno in nočno fizično in
tehnično varovanje premože-
nja ter druge varnostne stori-
tve. Tako se nam je po njihovih
nočnih obhodih nekajkrat
zgodilo, da so nas varnostniki
poklicali in opozorili, da kakš-
no okno ni dobro zaprto, ali pa
je kdo od mimoidočih, pred-
vsem ponoči, pomislil, le kdo
hodi okoli naših vrtcev in jih
celo osvetljuje z baterijo.
Ustrezno opremljeni možje
v spremstvu dresiranih psov
lahko sumljivim osebam vliva-
jo strah, da se s kakšnimi sla-
bimi nameni ne ustavljajo
okoli vrtcev. Po raznih kotih
ne najdemo več toliko razbitih
steklenic ali druge nesnage, ki
so jo tod pogosto puščali nočni
obiskovalci.
Ker so pred nami toplejši
dnevi, ki bodo nekatere ljudi
še spodbujali k raznim dejav-
nostim, tudi takšnim, ki jih oz-
načujemo s kriminalom .in
vandalizmom, upamo, da jim
bodo možje iz POROK-a, ki
varujejo naše vrtce, stopili na
prste in omejili posledice.
Ravnateljica vrtca
Anice Cemejeve
ANA
Cetkovič-vodovnik
Pojasnilo
v Pismih bralcev objav-
ljamo samo pisma znanih
avtorjev, zato mora biti
vsako pismo podpisano
z imenom, priimkom in
točnim naslovom. Pismo ne
sme presegati 45 tipkanih
vrstic. Daljša pisma bomo
v uredništvu krajšali tako,
da ne bo prizadet smisel
sporočila.
O preimenovanju
ulic
Skupnost borcev VI.SNO-
UB Slavka Šlandra, Savinjski
aktivisti Celja ter javnost smo
iznenadeni ob tako vehement-
ni, evforični in vztrajni dejav-
nosti nekaterih poznanih ak-
terjev v Celju za preimenova-
nje ulic in trgov, ki nosijo ime
po osebnostih, v veliki meri
zaslužnih za dokončno osvo-
boditev Celja.
Čudi nas, da so novi akterji
smatrali za potrebno predla-
gati ponovno preimenovanje
ulic in trgov, ki so poimenova-
ni po brigadah in enotah NOV
z domicilom v Celju. Za trde
boje, posebno na poti proti Ce-
lju, takrat še močno utrjenem
sovražnem obrambnem središ-
ču, je še posebej zaslužna
VI. SNOUB Slavka Šlandra.
Ogromne kolone nemške
soldateske, ki je hotela uničiti
vse vitalne in pomembne ob-
jekte v Celju, predvsem pa vo-
dovode, elektriko in industrij-
ske potenciale, je Šlandrova
brigada v pogajanjih na ta-
kratnem Magistratu uspela
prepričati, da so predali celot-
no orožje, nagrmadeno v veli-
kih količinah od Zidanega mo-
stu do Celja. Šlandrovi brigadi
je uspelo, da jih razoroži in da
v teh izredno težkih vojaških
razmerah Celje začne dokaj
normalno funkcionirati. Pri-
pominjamo še, da ima brigada
v pomembnih središčih Slove-
nije svoje domicile in po spo-
štovanem štajerskem heroju
Slavku Šlandru, ki je živel in
deloval v Celju, je poimenova-
nih veliko trgov, ki so jih kra-
jani ohranili kljub trenutni
aktivnosti, vehementnosti in
evforiji.
Prevladal je razum.
Ker nam, starejši in srednji
generaciji velikokrat očitajo,
da smo obremenjeni s prete-
klostjo - kar pa ni res - le še
nekaj razmišljanj mlade gene-
racije. Na OŠ Borci za Severno
mejo v Mariboru so mladi ra-
ziskovalci pripravili zanimivo
raziskovalno nalogo »Poime-
novanje in preimenovanje ulic
v našem okolišu.« Naloga mla-
dih raziskovalcev je bila oce-
njena z najvišjo oceno, učenci
pa so za nagrado preživeli 14
dni v Veliki Britaniji. Iz anke-
te, ki so jo opravili mladi razi-
skovalci, je razvidno, da so
ljudje na vprašanje, kdo ima
pravico spreminjati imena ulic
in trgov, odgovarjali:
- nihče, ker je to predrago,
-ne vem, zakaj bi bilo sploh
potrebno spreminjati imena,
- preimenovanje je velika ne-
umnost in razmetavanje de-
narja,
- sploh jih ni potrebno spremi-
njati, naj ostane tako, kot je.
Ob zaključku so še zapisali:
»Ljudje menijo, da imamo več-
je težave, ki jih je potrebno
rešiti. Preimenovanje ulic lah-
ko počaka do takrat, ko bo ko-
nec gospodarske in politične
krize.«
Spoštovani! Upamo, da bo-
ste soglašali z nami, zato pred-
lagamo, da se čimprej spet
obravnava preimenovanje ulic
in trgov ter razpiše anketa,
v kateri bi se do tega vpraša-
nja opredelili tudi krajani.
Ni čas za antagonizme, am-
pak za skupno akcijo, ki jo Ce-
lje zelo potrebuie.
Skupnost VI. SNOUB
S. Šlandra
Domicilni odbor Celje
Predsednik
STANE KOKALJ-JANEZ
ZAHVALE,
POHVALE
Podarili so nam
računalnik
Učenci OŠ Rogatec že nekaj
let navdušeno obiskujemo ra-
čunalniški krožek, ki šteje 21
članov. Razdeljeni smo v dve
skupini; vsako skupino vodi
en mentor. Zanimanje za to
delo je izredno, število članov
krožka pa nizko, saj smo do
pred kratkim imeli le 3 Com-
modore in 2 PC računalnika in
več učencev ni moglo sodelo-
vati v krožku. Zlasti med
učenci petih razredov je bilo
v tem šolskem letu veliko zani-
manja, žal pa sta mentorja
morala številne odkloniti.
V tem tednu pa smo ugoto-
vili, da se na naši šoli nekaj
nenavadnega dogaja. Najprej
so začeli prazniti nekdanjo pi-
onirsko sobo. Ko smo vprašali,
zakaj, smo izvedeli, da bo tam
sedaj računalniška učilnica.
Neverjetno! Vsak dan smo po-
stajali pred ograjo in skozi
okno opazovali, kaj se dogaja.
Potem smo le izvedeli never-
jetno novico: nekdanji učenec
naše šole, sedaj direktor Casi-
no-a Rogaška Slatina, Goran
Prevolšek, je pripeljal raču-
nahiik ELLA 386 DX 40,
barvni monitor Samsung, mi-
ško ter tiskalnik A-3 Epson
v skupni vrednosti 200.000,00
SIT. Vse to je naši šoli podaril
HIT NOVA GORICA CASINO
ROGAŠKA SLATINA. Ker vsi
vemo, da večina podjetij v naši
državi preživlja težke čase, še
vedno ne moremo verjeti. Is-
kreno se zahvaljujemo CASI-
NO-u Rogaška Slatina, pose-
bej še direktorju g. Prevolšku,
ki ni pozabil na nas in nam je
s tem omogočil, da bomo lahko
s podarjenim računalnikom in
računalniki, za katere je sred-
stva prispevala še šola, opre-
miU učilnico. Tako se bo lahko
tudi število članov računalni-
škega krožka bistveno pove-
čalo.
Člani računalniškega
krožka na OŠ Rogatec
3t. 12 - 25. marec 1993
19
DEŽURSTVA TRGOVIN
celie
potrošnikova samopostrež-
na trgovina Soča v Stanetovi
j4 in diskont na Cankarjevi
1 sta ob sobotah odprta do
17, ure, slednji je odprt tudi ob
pedeljah od 8. do 12. ure. Ob
nedeljah so od Potrošnikovih
trgovin od 7.30 do U.ure od-
prte naslednje prodajalne: ži-
vilski oddelek v blagovnici
fjova vas, marketi na Ljub-
ljanski cesti, Dolgem polju,
2;gomji Hudinji, Vojniku, Što-
rah in na Ostrožnem, samopo-
strežne trgovine v Gaberjah,
pod gradom, Tmovljah, Te-
harjah, Frankolovem, na Sve-
tini, na Ljubečni, Polulah,
v Šmartnem v Rožni dolini,
Škofji vasi in Novi cerkvi ter
stojnica na celjski tržnici. Ob
nedeljah je odprt tudi kiosk
pri celjski bolnišnici in sicer
od 12. do 15. ure.
Klasje Celje ima odprte na-
slednje prodajalne kruha:
Štručko, Ado in Pekarno
v Storah ob sobotah od 7. do
13. ure, Štručka je odprta tudi
od nedeljah od 7. do 11. ure,
kiosk na Hudinji pa je odprt
ob sobotah od 6. do 15. ure.
Dežurna je tudi trgovina
Gala trade na Mariborski 128,
ki je odprta ob sobotah od
7. do 15. ure, ob nedeljah pa od
9. do 12. ure.
Od Centrovih prodajaln so
ob sobotah od 7.30 do 15. ure
odprte samopostrežne trgovi-
ne: Center, Rio, Otok, Voglaj-
na. Logarska, Sedmica, Soli-
darnost in Ložnica. Diskont
na Ljubljanski cesti 52 je od-
prt od 7.30 do 16. ure, nakupni
center Lava pa od 7. do 15. ure.
Ob nedeljah je od 8. do 12. ure
odprta poslovalnica Ložnica
na Ljubljanski 52.
Ob sobotah od 7. do 14. ure
in ob nedeljah od 7.do 11.ure
vam je na voljo celjska tržnica.
Poleg celjske tržnice v Rim-
Ijanki na Savinovi 3 je vsako
soboto od 6. do 13. ure in nede-
ljo, od 7. do 11. ure odprta Pe-
karna in Mesnica Prekoršek iz
Vojnika. V vojniku pa je njiho-
va Mesnica odprta od 7. do
12. ure. Vsak dan ter ob sobo-
tah, nedeljah in praznikih je
od 7. do 23. ure odprta trgovi-
na Dragstor na Mariborski
119, mini market Gaj v Ozki
ulici je odprt vsak dan od 8.30
do 22. ure, ob nedeljah in praz-
nikih pa od 8. do 22. ure, trgo-
vina Figec v Štorah je ob sobo-
tah odprta od 7.30 do 20. ure,
ob nedeljah pa od 8. do 12.,
trgovina Mini shop Jereb na
Teharjah je ob sobotah odprta
od 7. do 19. ure, ob nedeljah od
8. do 11. ure, mini market Če-
belica v Novi vasi je.odprt ob
sobotah in nedeljah od 8. do
21. ure, odprta pa je tudi trgo-
vina Nadi v Šmarjeti pri Celju
in sicer vsak dan od 8. do
20. ure.
Laško
Odprti sta trgovini Trgov-
skega podjetja Izbira: samo-
postrežna v Debru in Market
Živila v Rimskih Toplicah in
sicer ob sobotah od 7.30 do
14. ure in ob nedeljah od 7.30
do 11.30 ure. Odprt je tudi di-
skont Komi ob sobotah od
7. do 17. ure in ob nedeljah od
7. do 12. ure, Market Zlatorog
ob sobotah od 7. do 15. ure in
ob nedeljah od 7. do 12. ure ter
prodajalna Ježek ob sobotah
od 7. do 16. in ob nedeljah od
8. do 12. ure. Na Brezah nad
Laškim je ob sobotah od 7.30
do 13.30 in ob nedeljah od
8. do 11. ure odprta trgovina
z mešanim blagom Kocman.
Šentjur
Ob sobotah od 7. do 12. ure
in ob nedeljah od 7. do 10.30
ure je odprta Delikatesa
Klanj šek Mesarstva Jurij
v Efenkovi ulici, ob nedeljah
od 8. do 11. ure je odprt živil-
ski oddelek Blagovnice Resev-
na, prodajalne Lipe Šentjur so
ob sobotah odprte od 7. do
12. ure, ob nedeljah pa proda-
jalne v Gorici pri Slivnici, Pre-
vorju in Loki pri Žusmu od
9. do 12. ure, na Planini pri
Sevnici od 8. do 13. ure in na
Ponikvi od 8.30 do 11.30 ure.
V centru Šentjurja je odprta
tudi prodajalna Kruhek in si-
cer ob sobotah od 7.30 do 17.,
ob nedeljah pa od 8. do 18. ure
ter prodajalna Močnik v Vrb-
nem pri Šentjurju v soboto od
8. do 17. ure, ob nedeljah pa od
8. do 12.30.
Žalec
Trgovska družba Savinjski
magazin Žalec ima ob nede-
ljah od 8. do 12. ure odprte na-
slednje trgovine: blagovnice
Savinjka Žalec, Šempeter,
Polzela in Prebold ter samopo-
strežbe Cankarjeva Žalec,
Vransko, Pirešica, Liboje in
Tabor. Trgovina RR je ob so-
botah in nedeljah odprta non-
stop od 7. do 22. ure, market
Eni pa ob sobotah od 8. do 17.,
ob nedeljah in praznikih pa od
8. do 12. ure, Potrošnikova po-
slovalnica Marelica v Prebol-
du je ob nedeljah odprta od
7.30 do 11. ure, Minimarket
Špela v ulici Florjana Pohlina
3 v Žalcu je ob sobotah odprt
od 7. do 17. ure in ob nedeljah
od 8. do 12.-, prodajalna Gala
v Šempetru v Savinjski dolini
pa ob sobotah od 8. do 13. ob
nedeljah pa od 9. do 12. ure.ure
Mozirje
Ob sobotah od 7.do 14.ure
in ob nedeljah od 8. do 10. ure
je dežurna Blagovnica Savinja
na Trgu osvobodilne fronte 3.
Velenje
v mesecu februarju je odprt
Market Velenje in sicer ob so-
botah od 7. do 19. in ob nede-
ljah od 8. do 11. ure. Odprta je
tudi samopostrežna trgovina
KK Ptuj na velenjski tržnici,
ki je ob sobotah odprta od
7. do 14., ob nedeljah pa od
8. do 11. ure.
Slovenske Konjice
v Slovenskih Konjicah sta
odprta Merxov Market ob so-
botah od 7.do 15., ob nedeljah
pa od 8. do 11. ure ter Diskont
Dravinjskega doma ob sobo-
tah od 8. do 13., ob nedeljah pa
od 8. do 11. ure. Isti delovni čas
imata tudi samopostrežni tr-
govini Pohorje v Zrečah in
Dravinja v Ločah pri Sloven-
skih Konjicah. Odprt je tudi
živilski oddelek v blagovnici
Vitanje in sicer ob nedeljah od
7.30 do 11. ure.
Šmarje pri Jelšah
Ob sobotah so vse posloval-
nice Jelše Šmarje odprte do
12.ure, ob nedeljah pa so de-
žurne naslednje: Oskrba
Šmarje od 7.30 do 10.30, Mar-
ket Podčetrtek od 8. do 11. ure
in Atomska vas od 8. do
12. ure. V Rogaški Slatini je
vsako nedeljo od 8. do 11. ure
izmenično odprt Market Ra-
tanska vas ali Prehrana, prav
tako pa so odprti gostinski
obrati Grad Rogatec in Hram
v Šmarju pri Jelšah.
DEŽURSTVA
ZDRAVSTVENIH
DOMOV
ZDRAVSTVENI DOM CE-
LJE: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah,
prav tako imajo organizirano
neprekinjeno 24-umo dežur-
stvo. Dežurna ambulanta dela
ob delavnikih od 13. do 7. ure
naslednjega dne, ob sobotah,
nedeljah in praznikih pa ne-
prekinjeno 24 ur. Zdravnika
za obisk na domu lahko naro-
čite kadarkoli, vendar bodo
nenujni hišni obiski ob delav-
nikih opravljeni po 13. uri.
V primeru življenjske ogro-
ženosti kličite telefonsko šte-
vilko 94, sicer je telefon 441-
142 ali 27-721, za nujne inter-
vence pa 94.
ZDRAVSTVENI DOM LA-
ŠKO: Zdravstvena služba je
organizirana v dopoldanskih
in popoldanskih ordinacijah
od 7. do 20. ure, nočno dežur-
stvo je organizirano od 20. do
7. ure zjutraj od ponedeljka do
petka in sicer za vso občino.
Dežurstvo je med vikendom
organizirano tudi od petka od
20. do ponedeljka do 7. ure
zjutraj, vmes je v soboto odpr-
ta redna ordinacija od 7.do
15. ure. Telefon 731-233.
ZDRAVSTVENI DOM MO-
ZIRJE: V Mozirju je organizi-
rano redno ambulantno delo
od 7. do 13. ure, popoldan od
13. do 20. ure pa imata vsak
dan redno delo po dve ambu-
lanti in sicer ob ponedeljkih
Mozirje in Ljubno, v torek Na-
zarje in Gornji Grad, v sredo
Luče in Nazarje, četrtek Mo-
zirje in Nazarje, ob petkih pa
le Mozirje. Telefon v Mozirju
831-421.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠENTJUR: Redni delovni čas
ordinacij med tednom je od
7. do 19. ure, od 19. ure dalje
do 7. ure zjutraj pa je organizi-
rano neprekinjeno dežurstvo.
Telefon 741-511.
ZDRAVSTVENI DOM
SLOVENSKE        KONJICE:
Redna zdravstvena služba je
organizirana od 7. ure zjutraj
do 21., od 21. do 7. ure zjutraj
pa je na voljo redno nočno de-
žurstvo. Telefon 754-522.
ZDRAVSTVENI DOM VE-
LENJE: Redno obratovanje
ordinacij je od 7. do 20. ure, od
20. ure do 7. ure zjutraj nasled-
njega dne pa je organizirano
dežurstvo. Telefon 856-711.
ZDRAVSTVENI DOM
ŠMARJE: Delovni čas med
tednom je čez dan od 7. ure do
21., zatem pa je od 21. ure da-
lje do 7. ure zjutraj organizira-
no nočno dežurstvo. Dežurna
služba je organizirana tudi
v Rogaški Slatini, izmenoma
pa je po tedenskem razporedu
organizirana dežurna služba
tudi v Bistrici ob Sotli, Koz-
jem in Podčetrtku. Telefon
v Šmarju je 821-021.
ZDRAVSTVENI DOM ŽA-
LEC: Redni ambulantni de-
lovni čas je vsak dan od 7.30
do 13.30 ure, neprekinjeno de-
žurstvo pa je organizirano od
15. do 7.30 ure naslednjega
dne. Telefon 711-251.
DEŽURSTVA
LEKARN
CELJE: Redni delovni čas
Lekarne na Stanetovi ulici
v Celju je od ponedeljka do
petka od 7. do 20. ure, ob sobo-
tah od 7. do 13., od 13. ure da-
lje v soboto, do ponedeljka do
7. ure zjutraj pa je organizira-
no neprekinjeno dežurstvo.
Enako velja tudi za praznike.
ŠENTJUR: Redni delovni
čas lekarne je od 7. do 18. ure,
ob sobotah pa od 7. do 13. ure.
LAŠKO: Lekarna je odprta
od ponedeljka do petka od
7.30 do 18. ure, ob sobotah od
8. do 12.
MOZIRJE: Redni delovni
čas je od 7. do 19. ure, ob sobo-
tah pa je lekarna odprta od
7. do 12. ure.
SLOVENSKE KONJICE je
med tednom odprta od 7.30 do
13. ure in od 14. do 20., ob so-
botah od 7.30 do 13. ure, ob
nedeljah pa redno dežurstvo
traja od 9. do 12. ure.
VELENJE: Od ponedeljka
do petka je lekarna odprta od
7. do 20. ure, ob sobotah od
7. do 14. ure, ob nedeljah in
praznikih pa imajo organizi-
rano dežurstvo, z enoumo pre-
kinitvijo od 12. do 13. ure.
ŠMARJE PRI JELŠAH:
Redni delovni čas med tednom
je od 7.30 do 18.30 ure, ob so-
botah od 7.30 do 13. ure.
ŽALEC: Redni delovni čas
med tednom je od 7.30 do
19.30 ure, ob sobotah od 7.30
do 14. ure, vsako nedeljo pa je
lekarna dežurna od 8. do
11. ure.
ROJSTVA
Celje
V celjski porodnišnici se je
pretekli teden rodilo 20 deč-
kov in 20 deklic.
mm
Celje
Poročili so se trije pari, od
teh Aleksander KOROŠEC in
Mojca PINTER oba iz Celja.
Laško
Poročilo se je pet parov od
tega:   Vojko   GRAČNAR   iz
Trobnega dola in Mojca KA-
ČUN iz Trnovega.
Velenje
Poročili so se: Oto TER-
BOVŠEK in Ivanka PRANJIČ
oba iz Velenja, Ludvik PO-
DJAVERŠEK iz Šoštanja in
Nataša KASESNIK iz Velenja
ter Marcel MATIC in Suada
PEZIČ oba iz Velenja.
Žalec
Poročila sta se Samo VE-
LER in Tea PODPEČAN oba
iz Žalca.

Celje
Umrli so: Marija VEBER, 94
let iz Celja, Janez PREŠERN,
81 let iz Celja, Julijana KOL-
ŠEK, 82 let iz Kanjuc, Pavlina
LAZAR, 78 let iz Celja, Ana
CVIRN, 93 let iz Štor, Neža
DENONIK, 59 let iz Celja,
Marija JAKOP, 61 let iz Vojni-
ka, Rado POLJANŠEK, 43 let
iz Celja, Ciril PELC, 90 let iz
Ljubljane, Frančiška MOR-
DEJ, 80 let iz Celja, Ivan
KRUMPAK, 64 let iz Štor,
Štefanija FILIPIČ, 73 let iz Tr-
novelj pri Celju, Franc ŠMON,
57 let iz Velenja, Justina KRU-
LEČ, 87 let iz Pečovja, Antoni-
ja MRAZ, 81 let iz Celja, Alojz
MASTNAK, 40 let iz Kompol,
Jože BUČAR, 78 let iz Zreč,
Marija LIPIČNIK, 77 let iz
Landeka, Ana MIRNIK, 82 let
iz Celja, Alojz REHAR, 81 let
iz Celja, Alojzija BORŠIČ, 61
let iz Rogaške Slatine, Marija
LEŠNIK, 88 let iz Celja, Ange-
la ŽABERL, 63 let iz Šmarja
pri Jelšah, Friderik ANTO-
LINC, 61 let iz Loga, Alojzija
ŠTOJS, 77 let iz Sevnice, Ana
ZADOBOVŠEK, 63 let iz Go-
milskega in Frančiška FRI-
CELJ, 67 let iz Šmartnega ob
Dreti.
Umrli so: Jože LOKOVŠEK,
86 let iz Rimskih Toplic, Fran-
čiška MLAKAR, 61 let iz Brez,
Justina GRADIČ, 79 let iz
Brez, Marija ZUPAN, 85 let iz
Laškega, Anton ZUPAN, 88
let iz Laškega, Marija Magda-
lena JUROVIČ, 59 let iz La-
škega, Jožefa CESTNIK, 63 let
iz Klenovega, Adolf GORI-
ŠEK, 90 let iz Marija Gradca,
Anton SELIČ, 80 let iz Zgor-
nje Rečice, Neža DEŽAN, 78
let iz Tovstega in Ivan POŽIN,
69 let iz Laškega.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Elizabeta OSET,
77 let iz Rifnika, Anton SO-
LINO, 79 let iz Dramelj, Fran-
čiška SMOLE, 92 let iz Boho-
vega, Andreja BOBERA, 23 let
iz Šentjurja, Franc. OCVIRK,
77 let iz Šentjurja, Marko
KAVKA, 23 let iz Šentjurja,
Marija KOVAČIČ, 86 let iz
Primoža" in Jožefa KOPRIVO,
81 let iz Brda.
Velenje
Umrli so: Elizabeta ROŠER,
63 let iz Maribora, Nežmahen
Amalija URBAJS, 88 let iz
Šentjurja, Anton ŠELIGA, 76
let iz Pečk, Milan LEKŠ, 40 let
iz Velenja, Antonija FICKO,
86 let iz Velenja, Frančiška
DROZG, 75 let iz Maribora,
Jožefa KIDRIČ, 76 let iz Ža-
henberca, Jeka IVANKOVIČ,
75 let iz Celja, Ivana GORI-
ČAR, 69 let iz Slatine, Stani-
slav BUDJA, 47 let iz Raven
na Koroškem in Anton GLO-
BAČNIK, 91 let iz Belih vod.
Žalec
Umrii so: Stjepan KUNDIH,
61 let iz Podloga v Savinjski
dolini, Marija STRGAR, 70 let
iz Latkove vasi in Franc KOK,
74 let iz Topovelj.
TR^Nld^
BORZA DELA
Informacije o prostih delovnih mestih objavljenih na Republiškem zavodu za zaposlovanje, območni enoti
Celje, dne 22. 3. 1993.
Pojasnila o pogojih za sklenitev delovnega razmerja dobijo kandidati pri organizacijah ali delodajalcih.
Delovna organizacija Poklic Delovno mesto
Cank Jože, Dramlje 61, Šentjur      kovinar kovinar
Dolšak Martin Ljubljanska 16, Celje prodajalec prodajalec
šale Peter, Dramlje 17, Šentjur      natakar ali pom. natakar natakar
Mackošek Drago, Ul. Kozjanskega
odreda 4. Šentjur__pom. delavec_likanje v čistilnici
VETERINARSKA DEŽURSTVA
VETERINARSKA POSTAJA CELJE: Delovni čas veterinar-
jev na veterinarski postaji v Celju je od 7.00 do 14.30. Ambu-
lanta za male živali je vsak dan dopoldan (razen ob nedeljah in
praznikih) od 8. do 10. ure, vsako popoldne od 16. do 17. ure,
sicer pa je dežurna služba za nujne primere organizirana
v popoldanskem in nočnem času. Tel.: 34-233.
VETERINARSKA POSTAJA LAŠKO: Redni delovni čas je od
7. do 15. ure na veterinarskih postajah v Laškem in Radečah.
Dežurstvo od 15. do 7. ure pa je za celo občino na veterinarski
postaji Laško, telefon 731-485. V primeru odsotnosti veterinarja
v času dežurstva pa lahko sporočilo pustite pri vratarju Pivo-
varne, tel.: 731-121.
VETERINARSKA POSTAJA SLOVENSKE KONJICE: Redni
delovni čas veterinarjev je od 7. do 12. ure, od 15. do 7. ure
zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo. Telefon na
veterinarski postaji: 754-166.
VETERINARSKA POSTAJA ŽALEC: Redni delovni čas
veterinarjev je od 6. do 14. ure, neprekinjeno dežurstvo za celo
občino pa je od 14. do 6. ure naslednjega dne. Dežurstvo je tudi
ob koncu tedna in ob praznikih. Telefon na veterinarski postaji:
714-144.
VETERINARSKA POSTAJA MOZIRJE: Redni delovni čas
veterinarjev je vsak dan, razen ob nedeljah, od 7. do 15. ure,
redna dopoldanska ambulanta pa od 7. do 9. ure. Do nedelje,
28. marca bo dežural dr. vet. med. Marjan Lešnik, telefon 831-
219, od ponedeljka, 29. marca dalje pa bo dežural dr. vet. med-
• Drago Zagožen, telefon 841-769.
VETERINARSKA POSTAJA ŠENTJUR PRI CELJU: Redni
delovni čas veterinarjev je 0'i 7. do 15. ure vsak dan, od 15. ure
do 7. ure zjutraj naslednjega dne pa je organizirano dežurstvo.
Od jutri, petka, 26. marca dalje bo dežural dr. vet. med. Janez
Hrovat, telefon 741-041.
Št. 12 - 25. marec 1993
20'
Zakaj?
Zakaj včasih kaj zine-
mo, ne da bi prej premi-
slili? In zakaj se takšne
zadeve ponavadi končajo
tako, da hodimo potem,
ko (bivšega) najboljšega
prijatelja ali prijateljico
srečamo na cesti, kar
drug mimo drugega? Kot
da sta drug drugemu zrak
in kot da je tako že od
nekdaj...
Res pa je tudi, da te
lahko nekdo, ki ti veliko
pomeni, prizadene dosti
prej (in dosti bolj) kot
kdo drug...
In potem, ko morda le
ugotoviš, da si človeka, ki
si mu nekaj rekel, s tem
prizadel, mu poskusiš vse
skupaj pojasniti. Vendar
pa je dostikrat že prepoz-
no - besed namreč ne mo-
reš vzeti nazaj. Po drugi
strani pa se ob takšnih
preizkušnjah vidi, kaj je
pravo prijateljstvo,..
Ali, še bolje, kot mi je
zadnjič nekdo rekel: »No-
bena stvar ni vredna toli-
ko, da bi se zaradi nje
razdrlo pravo prijatelj-
stvo! Če se, pa tako ali
tako ni pravo.«
In zdi se mi, da je to res.
NINA M.

(Aries)
od 21. marca do 20. aprila
Vladajoči planet: Mars
Element: ogenj
Barva: rdeča
Drag kamen: diamant
Kovina: železo
Drevo: vsi iglavci
Živali: ovca, oven
Države:    Anglija,   Francija,
Nemčija
Kot prvi znak zodiaka
ustreza oven sončnemu vzho-
du, prehodu iz mraza v toplo-
to, iz sence v svetlobo. Oven
pokriva prvih 30 stopinj, za-
čenši s pomladnim enakonč-
jem. Narava se prebuja iz zim-
skega sna, začenja vreti nagon,
čutnost, moškost, energijo, po-
gum in neodvisnost.
Oven je pozitiven in moški
znak. Njegov močan vpliv je
neogibno slab za ženske, če se
v času rojstva nahajajo na
vzhodu. Znak Ovna je tesno
povezan z naravo prvobitnega
ognja. Gre za ogenj, ki blešči,
prodira in prasketa prek vseh
ovir. Vendar je ta ogenj tudi
ustvarjalen in uničujoč, žar, ki
se iz prvinske točke širi na vse
strani. Ta ognjevita moč se
enači z živalskimi pranagoni,
od surovega dejstva moči in
umirjajočega cilja.
Astrološko je Oven blizu
Marsa in Sonca. Napadalno in
pretirano moška nrav odgo-
varja zadihani, burni in pre-
nagljeni prirodi. Po nekaterih
razlagah je Oven klasičen ko-
lerik (čustven, dejaven, prvin-
ski), osebnost, ki jo razdira
vročica življenja, strast do uži-
vanja vsega naenkrat, ki se vr-
ti v svojih silovitih občutkih in
čutenjih, ki se meče v množice
nevarnosti podvigov in spopa-
dov. Zato ni čudno, da je naj-
boljši Ovnov sopotnik Lev.
Oven - ženska
Zanjo ni ljubezen nikoli alfa
in omega, preveč je zapletena
v življenje okrog sebe in zagle-
dana vase, da bi ji to pomenilo
vse. Med vsemi znaki ni nobe-
ne ženske, ki lažje živi brez
moškega.
Od vseh znakov pa bo to de-
kle nahitreje samo dalo pred-
log, še posebej, če bo videlo, da
se njen partner ne more znajti.
Takrat je tudi najbolj varno za
kakršno koli izjavljanje ču-
stev.
Ženski Ovni razmeroma ra-
di padajo na limanice laska-
nja, če le ni preveč očitno. Daj-
te ji vedeti, da jo občudujete,
vendar bežite od sladkobnega
izražanja. Njena zvestoba je
nepremakljiva, dokler še kaj
čuti do vas, kajti v sebi je zelo
sentimentalna.
Oven se ne ustraši ničesar.
Če je pred njo kakšno opravi-
lo, se ga bo (samo, če je zani-
mivo) zagotovo lotila. Oven se
nikoli ne uči na napakah, te ga
kvečjemu spodbudijo. Njihov
duh je volja, toda narava pre-
več trmoglava.
Ženska, rojena v aprilu, je
usposobljena za enkratne sce-
ne, ki pa prenehajo in se pomi-
rijo z enako hitrostjo kot na-
stanejo. Nikoli ni zamerljiva,
maščevalna, samopomilovalna
ali zagrenjena. Po čustveni ne-
vihti se bo povrnil njen opti-
mizem do sveta hitreje kot
aprilske vremenske spremem-
be. Marsikdo vam bo dejal, da
ji manjka ženskosti, kar pa se-
veda ni res. Za nepremišljenim
in burnim obnašanjem se skri-
va prava ženska, morda celo
preveč ženska za navadnega
moškega...
Oven - moški
če želite divje, burno življe-
nje, obilico dogodkov in dina-
mike, je to vaša prava oseba.
Oven vas bo enkrat preplavil
s strastjo in čez nekaj časa
oblil z ledenim tušem. Če boste
vi užalili njega, pa boste po-
stali zanj nezanimivi. Posledi-
ce so seveda jasne in ta-
kojšnje ...
Ovni dejansko pokajo po ši-
vih od samih domislic in
ustvarjalne moči. Vendar pa
bo bolje, da to storite, saj je
znana Ovnova lastnost to, da
pusti polže za seboj, ne da bi se
enkrat samkrat ozrl. Ta ener-
gija ga dela mladostnega, ven-
dar pa bo to njegovo mladeni-
ško počutje trajalo do duševe
zrelosti, ki pa jo doseže precej
pozno.
Vendar pa, ko Oven ljubi,
ljubi zares.
Oven je rojen upornik, z ra-
zlogom ali brez. Uživa v upira-
nju avtoritetam in je prepri-
čan, da je najpametnejši na
svetu. Morda je to sicer res,
vendar pa tega nihče ne poslu-
ša rad.
Oven ni podvržen spletkar-
stvu. Ko se razmerje neha, so
znaki takoj prepoznavni. Le-
dena zdolgočasenost v njego-
vem obnašanju in govorjenju
bosta kratek uvod v jasno
izraženo misel, s katero neu-
smiljeno preseka vez z vami.
Tako v ljubezni kot na delu
jim je najbližja pot najboljša.
Ko bo spoznal, da je zaljub-
ljen, ne bo okleval niti minute,
vendar mora biti ta ugotovitev
njegova. Zato mu ne telefona-
rite, ne zasedajte ga z dolgimi
razgovori in ne razkrijte mu
svojih čustev, dokler si on ni
na jasnem s svojimi.
Pa je pomlad
prišla
v sredo sva s Simonom na
redila prvo anketo v življenji]
Smešno je bilo. Začela sva ta-
ko, da sem se jaz sprehajala
z mikrofonom v roki, Simon
pa je upravljal s kasetofonom,
saj sva se, kot je rekla Nina,
morala naučiti tudi tega.
Potem, ko sva anketo le pos-
nela, sva šla še za Savinjo.
Tam sva se razgovorila. O po-
mladi (ki je Celje ponovno po-
božala v soboto), pa o račkah,
pa ljubezni in sploh vsem, kar
sodi zraven...
V soboto, ko sta bila oba
prispevka že zmonitrana (kot
se temu strokovno reče), pa
sva že bila z najino večno so-
potnico Tino v prevročem
studiu.
Ah, ljubezen. Flaubert je de-
jal, da je ljubezen pomladna
rastlina, ki vse napolni z diša-
vami. Tudi ruševine, ki jih
obrase.
Tina se je, ko je poslušala
pogovor izza Savinje, čisto
raznežila. V studiu je kar na-
prej kričala na naju, naj bova
tiho, ker posluša...
Sploh pa: upam, da ste takoj
po koncu Teen vala šli uživat
pomlad. Da ste šli posedat po
slamnatih stolih ali pa se spre-
hajat po mestenm parku...
Jaz nisem zaljubljena. Ozi-
roma (kot je iz mene izvlekel
Simon): sem. V romane in
v mačke.
Ameriške feministke pa
prav gotovo ne marajo ljubez-
ni. Pravijo namreč: »Ljubezen
je bolezen, polna ideala, moški
je na svetu največja budala.«
Nina nas je na koncu oddaje
pohvalila (res vse, razen moje-
ga znanja pravopisa), ter se
zahvalila spomladanskim bo-
žanstvom, ker so nas končno
prebudili.
- . .......MENA luki^
V soboto
v Gardaland!
Prva runda je za nami. Pred
mesecem smo začeli, v soboto
pa končali z žrebanjem potni-
kov za prvi avtobus, ki bo v so-
boto, 27. marca ob treh zju-
traj(!) s turistnično agencijo
Dober dan iz Šempetra, Ted-
nikovtm Vrtijakom in Teen va-
lom Radia Celje odpeljal
v Gardaland.
Izžrebanci ste obvestila
z vsemi natačnimi navodili že
dobili domov. Da pa ne bi pri-
šlo do kakšne pomote, še en-
krat objavljamo seznam vseh
srečnežev, ki bodo v soboto
potovali z nami!
Izžrebanci za
Gamaland
Adela ^vžer (13 let). Raz-
gledna 15?Celje; Sabina Belej
(18), Hajnsko 4/a, Pristava;
Borut Gostečnik (20), Rakovlje
52, Braslovče; Dušan Čavš
(15), Cesta kozjanskega odre-
da 4, Štore; Nataša Germ (17),
Zabukovica 174, Griže; Tere-
zija Hajnšek (14), Bohovo 13,
Šmarje pri Jelšah; Liljana
Hrastnik (18), Vrh nad Laškim
l/a. Laško; Tatjana Rotovnik
(14), Ložnica 2, Velenje; Sabi-
na Majcen (28), Dobrna 7/a,
Dobrna; Mojca Mlakar, Bo-
drež 34, Grobelno; Jure Bužan
(12), Cesta na Ostrožno 4/b,
Celje; Gregor Podkrižnik (11),
C. na Roglo 12/g, Zreče; Lucija
Vodeb (17), Šlandrov trg 2, Ce-
lje; Mojca Djakovič (21),
Drapšinova 5/b, Celje; Darko
Sivka (12), Podčetrtek 116;
Karla Vovšek (12), Prešernova
n.h.. Slovenska Bistrica.

V uredništvo smo dobili
drugo letošnjo številko glasi-
la vojniške osnovne šole
- AHA. Glasilo je v začetku
letošnjega šolskega leta do-
bilo republiško nagrado za
stalno kvaliteto, sploh pa so
mladi AHA-jevci edini, ki so
nam letos poslali že drugo
številko glasila. Kar veliko
vas je, ki sploh še niste po-
slali ničesar
Hej, kaj vam je? A resnično
nič ne delate? Konec šolske-
ga leta se približuje z neza-
držno hitrostjo in sedaj bi
pač že lahko kaj delali...
Boste?
Druga letošnja številka
AHA-ja beleži predvsem šol-
ske dogodke. Polna je tudi
poročil o kulturnih in nara-
voslovnih dnevih, seveda pa
ne manjkata niti Dekliški
kotiček in prispevek o Be-
verly Hillsu.
Glede na to, da bo kmalu
1. april, objavljamo krajši
prispevek o tem. Pripravila
oziroma izbrala ga je osmo-
šolka Barbara Ojsteršek.
Prvi april
Med številnimi spomla-
danskimi prazniki in obredji
ima   posebno   vlogo   prvi
april. Danes bi zanj težko re-
kli, da je praznik, ima pa po-
seben pomen. To je namreč
dan vseh norcev. Če koga
a ta dan krepko potegnemo,
pravimo, da smo ga »naapri-
lili«. Če radio, televizija ali
časniki napovedo kakšno
stvar ali dogodek, ki naj bi se
zgodil na dan prvega aprila,
skoraj vsak pomisli, da gre
za prvoaprilsko šalo, ko nas
hočejo spet potegniti. Zato
se v ljudski zavesti v zvezi
s tem datumom pojavlja ne-
vera.
Potegavščine na prvi april
so se pri nas popolnoma udo-
mačile, nekaterim v veselje,
drugim, ki so šli na led pa
večkrat v jezo, zlasti, če za
šalo niso imeli smisla. Prvo-
aprilske potegavščine v da-
našnji obliki niso preveč sta-
ra šega, zato pa sega njihov
izvor v praindoevropski kul-
turni krog.
Št.12 - 25. marec 19931
21 i
Tomaž DomicelI,
človek v ogledalu
45-letni veteran slovenske-
ga ročka Tomaž Domicelj je
lani pridno snemal, vmes s ko-
madoma »Črna mama« in
^^namaria« nastopil na Pop
jelavnici in festivalu Melodije
pjorja in sonca, rezultat vsega
tega pa je kaseta in CD plošča
»Človek v ogledalu«.
Tokrat jo je Tomaž izdal kar
pri svoji na novo ustanovljeni
založbi DOTS Records. Na al-
bumu je 14 komadov, večina
skladb je tako glasbeno kot
tekstovno avtorsko delo Do-
niicelja. Kot ponavadi pa se
Tomaž tudi tokrat ni mogel
izogniti priredbam starih ročk
in folk klasik. Poleg skladbe
»Moj -dom je Lublana«, prired-
be znane ročk klasike »Sweet
Home Alabama« ameriških
Lynyrd Skynyrd Band, je To-
maž priredil še Dylanovo »A
Hard Rain's A-Gorma Fall«.
Naslovil jo je »Težak dež«, be-
sedilo skJadbe pa naj bi bilo
odraz dogajanj v BiH.
Pri snemanju albumu so To-
mažu pomagali številni emi-
nentni slovenski ročk glasbe-
niki; bas kitarist Čarli Novak,
bobnar Dragan Gajič, skupina
Avtomobili, pevki Nada Zgur
in Damjana Golavšek...
Prva velika promocija albu-
ma »Človek v ogledalu« je bila
prejšni petek v velenjski Rdeči
dvorani. Odziv publike je bil,
glede na. nekatere predhodne
Tomaževe nastope, precej
mlačen. Ali je prišel čas, ko se
bo moral Domicelj posvetiti
bolj »resnim« zadevam.
SŠ
Pop loto
Nova akciia Novega tednika in Radia
Celie s privlačno nagrado
Vsako sredo med 17.30 in
18.00 uro se boste od tega ted-
na dalje lahko poslušalci Ra-
dia Celje preizkusili v presoja-
nju glasbenega okusa vas sa-
mih. Kako? Uvajamo novo od-
dajo, ki smo jo imenovali Pop
loto, v njej pa ne bo šlo brez
vašega sodelovanja.
V Novem tedniku bomo
vsak četrtek objavili lestvico
s petimi skladbami. Ta bo
hkrati kupon, saj boste izbra-
ne skladbe razvrstili vi in to
tako, kot boste predvidevali,
da se bodo v radijskem Pop
lotu odločili poslušalci. Izpol-
njen kupon boste poslali na
Radio Celje, Trg V.kongresa
3a, hkrati pa napisali še svojih
pet predlogov za lestvico Pop
lota.
O vrstnem redu skladb na
kuponu boste lahko s klicem
po telefonu (441-310 in 441-
510) odločali tudi vi. Med tisti-
mi, ki boste pravilno napove-
dali končni vrstni red Pop loto
lestvice, bomo izžrebali zma-
govalca, ki bo dobil nagrado
našega sponzorja. Zmagoval-
no skladbo lestvice bomo po-
tem vrteli še vsak dan ob
14. uri. Prvi in drugi teden bo
lestvico sestavil glasbeni ured-
nik Radia Celje Stane Špegel,
ki jo bo sestavil tudi, če nobe-
na izmed vaših napovedi ne bo
pravilna. Nagrado našega
sponzorja bomo v tem primeru
prenesli v naslednjo oddajo in
jo s tem podvojili.
Ne gre, pa ne gre!
Pomlad? No ja, glede na
temperature, bi temu letnemu
času lahko rekli tudi poletje,
čeprav koledarji mislijo tudi
drugače.
Vročinski udar se je v celj-
sko kotlino zlil nekje sredi
tedna, ko sva z Mojčem tovori-
la tisto čudo, ki naj bi bilo
pralni stroj. Pri tem sva seveda
pošteno švicala, malo tudi po
zaslugi gretja, ki je v kombiju
bilo uravnano na zimske raz-
mere. Pa kaj, za mano je bil še
kar zanimiv začetek tedna in
to predvsem po zaslugi upra-
vitelja Barfly-a Kaste, ki nas
je tokrat častil s švicarsko čo-
kolado po imenu Forehead.
Skupina, doma iz Araua, je
med nas prišla potem, ko je
bila za njo že polovica nasto-
pov v Sloveniji. Turnejo, ki za
naše razmere ni bila prav nič
mini in je pomenila kar šest
nastopov v dobrem tednu', jim
je organiziral in jih na njej tu-
di spremljal spretni kontakt
menedžer Pompi iz Ilirske Bi-
strice, kjer so fantje tudi naj-
prej igrali v nabasanem klub-
ču pred 200 obiskovalci. Zara-
di vse slabših telefonskih zvez
s Primorsko in gornjo Štajer-
sko tudi ne vem najbolje, kako
je bilo v Kopru in Mariboru,
zato pa vem nekaj o celjskem
nastopu tega kolektiva.
V sredo nas je v Barfly pri-
neslo prav toliko kot ponava-
di, nekaj lokalnih muzikantov,
drobtinica poznavalcev, za
vzorec ljubiteljev alkohola in
ducat inventarnih primerkov,
vseh skupaj kakšnih 40 glav in
en dekliški šopek. Zborno je
veljalo sesti za mize, ki sicer
ne vem kaj imajo za početi na
ročk koncertih, ali pa se nasla-
njati ob dolgem šanku, ko so
na odru grmeli izstopajoči ba-
sovski akordi in je bilo jasno,
da imamo opravka z izkušeno
in dobro uigrano četverko.
Glasba ni prav v ničemer od-
stopala od glasbe ameriškega
porekla, ki je s pomočjo ben-
dov, ki zberejo za prekoocean-
ske letalske vozovnice, dobe-
sedno preplavila zahodno
Evropo, tako da se recimo
nemški bendi že na veliko pri-
tožujejo nad amerikanizacijo
okusa v tamkajšnjih klubih.
Pri nas se nam izgleda takšnih
poplav ne gre bati, saj je Fore-
head priletel, kot kakšno čudo
iz sosednje vasi. Vzorno so
glasbeniki ignorirali statič-
nost celjskega sindroma in od-
prašili svoj program z debelim
dodatkom na lastno iniciativo.
Organizator, ki se na vse po-
lomljene kriplje trudi priteg-
niti več obiskovalcev pa je še
enkrat padel na izpitu in se
v navalu obupa poskuša izvle-
či na najbolj bedast način,
s tem, da obljublja začetek vi-
kend koncertov na čelu z »le-
gendo slovenskega roka« Do-
miceljem, za katerega ne mo-
rem najti drugega izraza kot
cista.
Naslednji večer pa je bilo
bolj živahno, ne vem če smo
zaradi brezplačnega vstopa
(za Forehead je bila vstopnina
200 postrvi, manj kot za kino-
predstavo), verjetno pa tudi
zaradi Phone box Vandalsov,
ki so bili osrednje zvezde veče-
ra. Omenjena seniorska zased-
ba se je tokrat spročeno lotila
preigravanja priredb v na-
kakšni kabarejski maniri in
pridružili so se jim nekateri
spila potrebni ansambli kot je
Marcelov duet in Baby Zdra-
vo, da je bilo muzike za cel
večer. Zalili smo Oštino hčer
Lucijo in na kratko sem izginil
v noč, ko je odbila polnoč.
Vrt je preštihan in zato naj
velja: »S hlevskim gnojem je
prihodnost sočnejša! Vakari-
masku ?«
Kdo bo
najboljši?
V soboto 27. marca se
bo v celjskem Golovcu ob
20. uri začela prireditev
Hit uspešnic '92. Letošnji
Hit uspešnic je organiza-
tor, Agencija Pot pod no-
ge, pripravil iz dveh de-
lov. V prvem delu, ki so
ga poimenovali predpri-
reditev, se bodo predsta-
vili mladi glasbeniki,
obeležili pa bodo tudi
materinski dan. V dru-
gem delu prireditve, ki se
bo začel ob 21.30, bodo
slovenski izvajalci zabav-
ne glasbe predstavili 11
uspešnic lanskega leta.
Nato bo na vrsti marčev-
sko finale oddaje Poglej
in zadeni. Med spremlja-
njem te oddaje, ki jo bo
prenašala tudi televizija,
bodo organizatorji prire-
ditve skupaj z bralci in
s pomočjo telefonskih
klicev izbrali najuspeš-
nejšega izvajalca pop
glasbe v lanskem letu.
U.S.
STEREO MCS bodo predvo-
zači skupine U2 na večini kon-
certov evropske tiu-neje »Zooro-
pa«, ki jo bodo Bone in njegovi
začeli avgusta letos. Stereo MCs
delajo za isto založbo kot U2,
njihov album »Connected« pa je
ravno te dni dosegel zlato na-
klado.
Aprila bo pri založbi Profile
Records izšel album »Down
With The King« rapperjev RUN
D.M.C. K snemanju albuma so
RUN D.M.C. povabili večino tre-
nutno najbolj vročih z ameriške
rap scene. Poleg nekaterih čla-
nov Public Enemy so na albumu
prisotni še Noughty By Nature,
Kris Kross, Tribe Called Quest
in Mad Cobra. Na videospotu za
prvi singl s tega albuma, ki je
izšel 15. marca, poleg omenjenih
nastopajo tudi Neneh Cherry,
Eazy E, Salt & Pepa, PM Down
in Whodini.
BARBRA STREISAND tre-
nutno snema material za nov al-
bum »Back to Broadway«, eno
skladbo pa naj bi zapeli skupaj
z Madonno.
Bruce Dickinson se bo od sku-
pine IRON MAIDEN dokončno
poslovil 24. maja na koncertu
v Belfastu, ko se bo končala tur-
neja teh heavy metalcev. Bruce
jc leta 1982 zamenjal originalne-
ga pevca Paula Di'annota, sedaj
pa skupino zapušča, ker je začu-
til, da bendu ne more posvetiti
toliko energije kot včasih.
Pevka benda Transvision
Vamp, WENDY JAMES, je pri
založbi MCA končno le izdala
svoj prvi solo album. Naslov al-
buma je »Now Ain't The Time
For Yoiu' Tears«, večino materi-
ala zanj pa je napisal Elvis Co-
stello, ki je bil tudi producent
tega projekta.
Dvajset let po prvi izdaji ene-
ga izmed najbolj prodajanih al-
bumov v zgodovini ročka »Dark
Side Of The Moon« skupine
PINK FLOYD, je založba EMl za
zbiratelje in navdušence natisni-
la zelo omejeno število jubilejnih
CD-jev. Cena teh naj ne bi bila
nič manjša od cen, ki jih sedaj
dosegajo prve promocijske ploš-
če iz leta 1973.
Na letošnjem Glastonbury-
skem festivalu se bo prvič v živo
predstavila skupina PORNO
FOR PYROS, katere ustanovitelj
je pevec benda Jane's Addiction,
Perry Farrell. Pomo For Pyros
bodo v aprilu pri založbi Warner
Records izdali svoj prvi album,
material zanj pa so posneli že
v lanskem poletju.
V nedeljo so zaprli legendami
londonski klub Town & Country
, v katerem so nastopili domala
vsi, ki so in še kaj veljajo na ročk
sceni. Na zaključnem večeru je
igral veteran VAN MORRISON,
koncert pa je bil kljub visoki
vstopnini (preko 25 funtov) seve-
da razprodan. Klub že ima nove-
ga lastnika, ki obljublja skorajš-
njo ponovno otvoritev, vendar
z imenom Forum.
Po dolgotrajni bolezni je star
komaj 37 let umrl priznani reži-
ser glasbenih spotov TIM BRO-
AD. Broad je režiral kar enajst
spotov za Morrisseya, delal pa je
tudi za The Smiths, Marca Ala-
monda, Jesus & Mary Chain in
Juliana Copea.
Jutri, 26.03., bodo v Cankar-
jevem domu nastopili kubanski
žur jazzerji IRAKARE. Od konca
marca do sredine aprila pa bo
v taisti ustanovi sedem koncer-
tov z najznačilnejšimi francoski-
mi jazz izvajalci (Antoine Herve,
Sophie Boulin, Workshop de Ly-
on jazz...).    STANE ŠPEGEL
Lestvice Radia Celje
Tuje zabavne melodije:
1. SLIVER - NIRVANA (5)'
2. ORDINARV VVORLD - DURAN DURAN {4)
3. SVVEET THING - MICK JAGGER (3)'
4. I FEEL YOU - DEPECHE MODE (2);
5. HOPE OF DELIVERANCE - PAUL MCCARTNEV (3) i
6. DEEPER AND DEEPER - MADONNA (6)!
7. I'M EVERY VVOMAN - WHITNEY HOUSTON (1)'
8. IN THESE ARMS - BON JOVI (7),
9. STEAM - PETER GABRIEL (8) i
10. GIVE IN TO ME - MICHAEL JACKSON (1)J
DomaČe zabavne melodije:
1. GREVA PUNCA V JUŽNE KRAJE - SOKOLI (7)'
2. ČRNA MAČKA - ŠANK ROČK (4)
3. UUBI IN SOVRAŽI - VIDEOSEX (9) ■
4. GOSPODAR - AVTOMOBILI (7);
5. GLEJ-AVIA (3)
6. PIJEM V SLOVENIJI - AGROPOP (2)
7. ŠTAJERC - ZORAN PREDIN (6):
8. KAKO LEP JE TA SVET - MIA ŽNIDARIČ (1)'
9. MOJ DOM JE LUBLANA - TOMAŽ DOMICELJ (4):
10. POBEGNIVA - CHATEAU (1)
Narodno-zabavne meiodije:
1. VIHRAVO DEKLE - ANS. ZORAN ZORKO (5)
2. LEPE SO NAŠE GORE - DAN IN NOČ (4)'
3. Z NAMI VSI NA PLES - EDVIN FLISER IN MAK (9)'
4. IŠČEM TE - ZASAVCI (3) =
5. NORČAVI PUST - ŠTAJERSKI VRELEC (5):
6. NAGEU - GAŠPERJI (1);
7. VRAČAM SE POD GOLICO - ALPSKI KVINTET (2) •
8. PRI ČUJEŽU - ANS. DARKA ATELŠKA (1)
9. OČKA VRNI SE ZDRAV - SLOVENIJA (2) -
10. ZA MAM'CO MOJO - ANS. MIRO KLINC (3):
■■■■ 'i
Predlogi za lestvico tujih zabavnih melodij:
INFORMER - SNOW 1
IF I EVER LOSE MY FAITH IN YOU - STING
Predlogi za lestvico domačih zabavnih melodij:      t
KJE JE ON - BANHOF i
DAJ Ml VSE - ČENA '
i
Predlogi za lestvico narodno-zabavnih melodij:      j
KJE JE TA MOJCA - ŠTIRJE KOVAČI *^
DOBER DAN - ŠALEŠKI FANTJE \]
Nagrajenca: Marjan Grabner, Trubarjeva 6, Celje
Boštjan Jerovšek, Zg. Hudinja 39, Celje ■■
Nagrajenca dvigneta plošče v prodajalni MclOdija
v Cankarjevi ulici v Celju.
KUPON
lestvica tujih zabavnih melodij-- ;
izvajalec_:__'-
lestvica domačih zabavnih melodij--- '
izvajalec_----
lestvica narodnozabavnih melodij--J
i
izvajalec____________.-- 1
ime in priimek:______ ,
naslov:-----.------j
Št. 12 - 25. marec 1993
22
TRTA ŽIVLJENJA
Slovenija, vinorodna dežela
Piše: Drago Medved
19. nadaljevanje
laški rizling se je udomačil
povsod. Najdete ga tudi na
Dolenjskem in v Beli krajini,
na Vipavskem. Je zelo hvalež-
na bela sorta, ki daje pri nas
največkrat suho in prijetno
pitno vino. Laški rizling je za-
to tako priljubljeno vino, ker
je rahlo kiselkasto in nima
preveč alkohola. Njegova ki-
slina je nekakšen vzorec za
značilno kishno v vseh štajer-
skih belih vinih, ki se ravno
v tem razlikujejo od nekaterih
vin posavskega in primorske-
ga vinorodnega rajona. S tem
hočem reči, da ima laški ri-
zling iz podravskega rajona
drugačno kislino od tistega iz
Bele krajine ali z Vipavskega,
enako velja recimo tudi za sa-
uvignon ali chardonnay,
a o tem pozneje.
Laški rizling je tudi hvalež-
na sorta, saj dobro rodi, ob
slabi letini pa bo v primerjavi
z renskim rizlingom ohranil
več dobrih lastnosti kot njegov
polsoimenjak, četudi velja
slednji povsem upravičeno za
kralja belih vin.
V nekaterih drugih evrop-
skih deželah ne uspeva tako
dobro kot pri nas, pa ga zato
uvrščajo med »neprave« ri-
zlinge.
Vino je zelenkasto do ru-
menkaste barve, če je leto
ugodno daje odlične pozne tr-
gatve in je zelo primemo za
staranje. Sam sem pokušal že
več kot tri desetletja star laški
rizling. Bil je še polnega in
značilnega okusa, svojevrstna
aroma, ki nastane s starostjo,
ga je le še dopolnila. Tako lepo
staran laški rizling je prava
podoba plemenitega vina, ki
v naravi nima primerjave gle-
de svoje obstojnosti in užitno-
sti. Nobenega izdelka iz žita
ni, ki bi bil po tolikšnem času
še užiten, tudi meso ni in ne
sočivje in ne sadje, morda le
voda, zamrznjena v tisočletja
starih ledenih gorah...
renski rizling velja pri
mnogih poznavalcih za naj-
boljšo belo sorto na svetu in ga
tudi imenujejo kralj belih vin.
Doma je iz Porenja, to razkrije
že ime, prav lepo pa uspeva
tudi ob Mozeli. Najbolj ga od-
likujeta fina cvetica in osvežu-
joča kislina. Je odlična sorta
za staranje, pozne trgatve, ja-
godni izbori in ledeno vino pa
so tako rekoč sanjske kakovo-
sti in temu primerne cene.
Renski rizling zahteva naj-
boljše lege, zato prav lepo
uspeva v Slovenskih goricah,
sicer pa v celotnem podrav-
skem rajonu. Če je leto slabo,
mu odvzame veliko dobrih
lastnosti. Kaj hočemo, je pač
kralj in kralji so občutljivi...
Če govorimo o belem in si-
vem pinotu, slednjega poznajo
na Štajerskem pod imenom
rulandec, bi morali pravza-
prav začeti z modrim pinotom,
rdečo sorto, kajti iz nje izhaja-
jo vsi pinoti. Mnogim je bolj
domače ime burgundec, če-
prav prihaja to iz Nemčije in
Avstrije, kjer so po francoski
pokrajini Burgundiji poime-
novali sorto, ki ji doma pravijo
pinot. V domačem burgund-
skem Cortonu so pravili, da je
beli pinot pil že slavni cesar
nemško-rimskega cesarstva
Karel Veliki.
Beli pinot je pri nas priljub-
ljeno vino predvsem zaradi
nežnega okusa, in čeprav po
svoje aromatično, je to vino
tudi dovolj »nevtralno«, d^ ga
ljudje radi pokušajo ob različ-
nih jedeh. Dopušča namreč ši-
rok izbor, pa tudi sam je prije-
ten »sogovornik« človeku.
Beli pinot pozna več tipov
glede na tla, čeprav za lege ni
posebej občutljiv. Najbolj mu
godijo apnenčasta tla. Ima ne-
kaj manj kisline kot laški ali
renski rizling. Lepo uspeva tu-
di v Brdih, v Ijutomersko-or-
moških goricah pa sta dala let-
nika 1971 in 1973 tako vino,
da so si ga bogovi zapomnili,
prav tako tudi letnik 1976 in
seveda tudi 1983. Tudi ta sorta
je zelo primerna za staranje,
na Slovenskem pa je bil ravno
beli pinot znamenitega leta
1971 deležen postopka, ki mu
pravimo pozna trgatev; dal je
torej prvo pozno trgatev na
Slovenskem.
Sivi pinot se po francosko
imenuje pinot gris, ime rulan-
dec pa je vino dobilo po trgov-
cu J.S. Rulandu iz Speyerja, ki
ga je leta 1711 prinesel iz Bur-
gundije na Pfalško. Zato so ga
poimenovali na Nemškem in
Avstrijskem rulandec, in to
ime se je prijelo tudi pri nas na
Štajerskem. Na Ogrskem mu
pravijo sivi menih, ker so ga
v vinogradih nad Blatnim je-
zerom posadili cistercijani.
V Franciji ga uporabljajo za
rezanje z drugimi sortami, pri
nas pa vinarji naredijo sortno
vino, ki ga odlikuje značilna,
a nevsiljiva cvetica. Toda sorta
daje majhen pridelek, zato jo
vinogradniki neradi ohranja-
jo. Včasih je pri staranju mu-
hast, toda če je staranje uspeš-
no, je izrednega okusa, staro
vino pa postane značilne rjavo
rdečkaste barve, ki spominja
na rjo. To je vsekakor odlična
sorta, zlasti so iskane in cenje-
ne njene pozne trgatve. V Br-
dih uspeva odličen sivi pinot,
prijetno suh in primeren k na-
jimenitnejšim primerkom ku-
linarične domišljije.
Pri nas je bil nekaj časa po
krivem zapostavljen, pred-
vsem zaradi ekonomskega in-
teresa, ker je premalo dal.
Včasih smo ga videvali na Šta-
jerskem le z Vinagovo nalep-
ko, ga danes lahko pijemo tudi
iz ormoške in drugih, tudi za-
sebnih kleti, kot sivi pinot pa
prihaja tudi iz Goriških Brd,
tudi od mnogih odličnih za-
sebnih vinarjev.
chardonnay (v Avstriji jo
imenujejo tudi morillon) je
sorta, ki je pri nas pred leti
povzročila kar nekaj zmede,
kajti pojavila se je kot znana
neznanka in to v sorodstveni
obliki z belim pinotom. Naši
vinogradniki so ga poznali, to-
da v javnosti njegova identite-
ta ni bila priznana. Toda char-
donnay je kot imenitna fran-
coska sorta postajal vse bolj
cenjen in popularen (v Cham-
pagni je ob belem in modrem
pinotu tako rekoč nepogrešljiv
tretji člen v sestavini najime-
nitnejših šampanjcev na svetu)
in tako so naši vinogradniki
morali »priznati«, da ga ima-
mo tudi pri nas.
Chardonnay je torej bela
sorta, za katero strokovnjaki
trdijo, da je najstarejša svetla
sorta iz skupine pinotov.
Uspeva že več kot šest stoletij.
Daje vino z nežno, a sortno
značilno cvetico, še posebno
pa ga odUkuje skladnost
okusov.
Šipon je ena tistih belih
sort, ki je bila zlasti v Sloven-
skih goricah najbolj razširje-
na, njeno poreklo pa še danes
ni povsem raziskano. Domne-
vajo, da je doma iz Moslavine
(tudi eno od njegovih imen je
moslavac), drugi se spet nagi-
bajo k temu, da je iz Madžar-
ske (furmint). Po tretji različi-
ci naj bi zanesli to lepo trto
v naše kraje celo vitezi v kri-
žarskih vojnah.
Alkohola ima sorazmerno
malo. Če je leto naklonjeno le-
pemu dozorevanju, zna šipon
prijetno presenetiti, tudi kot
arhivsko vino. Če pa je letnik
slab, je tudi vino »tanko« in
z veliko kisline. Sicer pa ima
dobro mlado vino rahel okus
po lešnikih. Sauvignon, ki ga
poznamo tudi pod imenom
muškatni silvanec, ker smo to
ime povzeli po Nemcih in Av-
strijcih, je značilna francoska
sorta, ki jo je čislal menda že
francoski kralj Henrik IV.,
pozneje pa je francoski gene-
ral in predsednik de GauUe
ukazal streči s sauvignonom
na državnih banketih.
Sauvignon ima rad boljše
lege, ker je to nežna in občut-
ljiva sorta z izrazito cvetica
Poznamo dva značilna vonji
po bezgu in suhem senjj
Grozdne jagode so zelenkast«
rumene in posute z rahlii^
rjavkastimi pičicami.
Na Slovenskem je največ sa
uvignona v čistih sortnih vi,
nih, čeprav ga srečamo tu*
v nekaterih zvrstnih. Nekdj
je bil domač le v podravske^
vinorodnem rajonu, danes pj
ga poznajo tudi v posavsken
in primorskem. V Francij
kjer ga imenujejo sauvigno
blanc, daje skupaj s serpillo
nom najboljša bordojska bel
vina (Chateau d'Yqueux).
Sauvignon letnik 1968 i
ptujske kleti je bilo prvo vin
na Slovenskem, ki je bilo de
ležno zaščitne znamke sloven
skih vin.
Za rumeni muškat nekatei
strokovnjaki pravijo, da j
verjetno najstarejša trtna soi
ta, saj so ga menda prideloval
že v starem Egiptu. O njej naj
bi pisal Plinij starejši in jo
poznamo pod znamenitim
imenom Uva Apiana. To so se-
veda vse ugibanja, tudi to, da
ga je v 9. stoletju v Frontigna-
nu na francoskem jugozahodu
pil sam Karel Veliki, ki se je
navduševal tudi nad belim pi-
notom. Zagotovo pa drži, da
rumeni muškat pozna kar pe-
tindvajset sort svojih »sorod-
nikov«, ki dajejo ponekod le
namizno grozdje, večinoma pa
prav odlična vina z značilno
muškatno aromo. Trta terja
najboljše lege in dobro naklo-
njenost vremena, saj mora
grozdje lepo in do konca dozo-
reti, sicer vino nima značilne
cvetice.
nadaljevanje prihodnjič
Št.12 - 25. marec 19931
23
$t.12 - 25. marec 1993
24
REVIZIJA RUMENEGA CE
Krokodilčki
v sončnili
očaiili
»Gospod predsednik, ljud-
stvo seje skrčilo,« bo ob koncu
spomladanske sezone social-
nih nemirov poročal eden od
dveh sindikalnih frontmanov.
Tomšič in Semolič sta med ti-
stimi bivšimi poslanci, ki jim
zdaj pripada spodobno nado-
mestilo za nekdaj slabo plača-
no funkcijo. Zato si bosta pred
vsakim javnim prostestom
pred parlamentom morala na-
deti sončna očala »Police« - da
bosta: prvič, izstopala in dru-
gič, zakrila krokodilčke
v očeh.
(Anton - »ne mi solit pamet«
- Roječ, bivši poslanec, je do
okrog 3000 DEM težkega na-
domestila želel priti tako, da si
je predlagal amatersko župa-
novanje, ki ga zavistneži niso
potrdili, češ da knežje mesto
potrebuje profija. Res ga).
Kar pretresljivo je, da šest-
deset odstotkov poslušalcev
Rumenega CE bolj zaupa sin-
dikatom kot Drnovškovi vladi.
Barometer je pokazal, da ima
vlada le slabo petino pristašev.
Prav toliko pa jih ne zaupa
nobenemu več. Kvečjemu sebi.
Skratka, problem neučinko-
vitosti sindikatov je v tem, da
jih je preveč, niso dovolj pove-
zani in med njimi tli bolj ali
manj prikrito rivalstvo. Skup-
no vsem pa je, da so kar poza-
bili na brezposelne. Največ
energije trosijo z vlado, zbor-
nico, kolektivnimi pogodbami
in za lastne potrebe. Z veliki-
mi projekti, torej. Tako da, de-
nimo, (brez)pravna varnost
delavcev in tistih, ki so to še
pred kratkim bili, ostaja nekje
na obrobju zanimanja. Sodiš-
ča pa so zatrpana s pritož-
bami.
Vprašajmo se drugače:
kakšna je sploh lahko vloga
zastopnikov delavskih pravic
v obdobju administrativnega
neoliberalizma, ki ga praktici-
ra vlada?Eni in drugi vedo, da
so določeni intervencijski
ukrepi nujni, tpda kaj ko pri-
zadenejo predvsem dva sloja:
srednjega, ki izginja in nižje-
ga, ki postaja vse številčnejši.
Zamera vladi, da ne nadzoruje
lopovščin t.i. iznajdljivih ko-
ritnikov in nima kontrole nad
menedžerskimi plačami, je
upravičena. Kot da bi jih šči-
tila.
Drnovšek je vrgel rokavico.
Potem ko je spremenil strate-
gijo skrivanja pred javnostjo
in pred kamerami domala
vsak večer razlagal, kako in
zakaj je bilo nujno posredovati
in da »tudi mi nismo srečni ob
tem...«, se je odločil na znos-
nejše sodelovanje s sindikati.
Nasprotnika se pač najlažje
znebiš tako, da ga sprejmeš
k sebi. In ker je proti vladi ta
hip več ljudi kot z njo, je meta-
nje rokavic obročno zagotav-
ljanje socialnega miru. A obre-
sti so vsakič višje in tla vedno
bližje. Vmes so oblaki, ki
končno sestopajo z oblasti. In
za njimi ni sonca.
DELO
v središču
dogajanj
Radiu Celje se
je »zgodil« Bgč
Končno smo začeli rolail še z nove frekvence 95,1 MHz: ztial smo bistveno boli
slišni in upamo, da tutii boljši
v petek, 19. marca 1993 sta natanč-
no ob 5.40 tehnika Področnega centra
RTV Slovenija v Celju Ljubo Majer in
Tone Jernejčič na Boču vključila novi
oddajnik Radia Celje, ki je s tem tre-
nutkom začel poskusno obratovati na
novi frekvenci 95,1 Megaherca.
Dovoljenje za postavitev oddajnika
na Boču in za oddajanje radijskega
programa na novi frekvenci 95,1 MHz
smo celjski radijci dobili med prvimi,
lani 30. decembra, odkar je vlada
10. novembra lani odpravila moratorij
na podeljevanje radijskih in TV frek-.
vene. Po izjavi direktorja Republiške
uprave za telekomunikacije dr. Jožeta
Vugrinca, smo v svoji prošnji ponudili
dovolj strokovnih in drugih referenc,
hkrati pa je bila naša prošnja za iz-
boljšano slišnost Radia Celje med naj-
bolj kompletnimi.
To je dobro poudariti tudi zdaj, ko
nas preveva veselje nad uspehom, ki za
radijski kolektiv, od prvega marca na-
prej izjemno racionalno organiziran,
nedvomno predstavlja izreden izziv in
motiv, kakor tudi za razvojne in po-
slovne ambicije hiše NT&RC.
Tudi ne kaže pozabiti velikih napo-
rov in dolge poti različnih in drobnih
korakov, ki smo jih morali opraviti
skupno z nekaterimi prijatelji, pod-
porniki in sodelavci, včasih pa tudi
sami. Verjeli smo v svoje cilje in svoje
sposobnosti, zato se nam je to tudi
obrestovalo.
V čast novi frekvenci Radia Celje,
95,1 MHz, s pomočjo katere se bo RC
in ob zadržanih 100,3 in 95,9 MHz
bistveno dlje in bolje slišal, smo spre-
menili organizacijo programske po-
nudbe, prav tako pa tudi samo slišno
radijsko podobo. Vse v upanju, da bo-
mo še bolj všeč svojim zvestim in mor-
da novim poslušalcem, pa zlasti vsem
tistim, ki verjamejo v profesionalno
poslanstvo radijskega medija, ki tak-
šen medij radi in hočejo uporabljati in,
ki v takšnem mediju najdejo tudi del
svoje podjetnosti, inventivnosti in po-
slovnosti.
Radio Celje je tukaj in zdaj, močne
ši in boljši v glavnem zaradi tega, ki
v njem in zanj delajo ljudje s srcem :
zaupanjem. Pridružite se nam!
mitja umni
V petek, 26. marca ob 10. uri bo sla
nostna seja radijskega in časopisnej
sveta firme NT&RC, posvečena urai
nemu začetku oddajanja Radia Cel
z nove frekvence 95,1 MHz z Boča
nekaterim novim organizacijskim pi
jemom znotraj hiše NT&RC, s katerii
želi vodstvo firme NT&RC posodobi
svoje poslovanje in ga vključiti v na
novejše ekonomske in družbene p»
^cese.
Uradni začetek rednega oddajan
Radia Celje na frekvenci 95,1 Mli
z Boča je predviden za 11. uro, slav
nostni nagovor ob tej priložnosti pa b(
imel g. Jože Zimšek, predsednik Izvri
nega sveta občine Celje. J
Žur sicalfalcev
Narobe svet. Prejšno soboto
smo natanko, do minute točno,
napovedali pomlad, pa o ptič-
kih, pa o rožcah, pa o popkih
in sedaj, ko se je še \Teme ra-
hlo sfižilo, pa hajd nazaj - v zi-
mo. Popeljala bi vas rada
v Planico, kamor bodo v tem
vikendu uprte vse oči športne-
ga sveta, saj se bodo v tej prav-
ljični dolini pod Poncami, sre-
čali smučarski skakalci na
svojem zadnjem žuru, na fina-
lu svetovnega pokala. Pa boste
najbrž rekli, tale Simona ga pa
pihne, sedaj se vtika že v šport,
o katerem pojma nima in naj-
brž vas zanima kakšno zvezo
ima Planica z glasbo.
Pa jo kar ima.
Gost sobotne oddaje bo na-
mreč Bogdan Norčič, sedaj si-
cer trener, včasih pa eden na-
ših najboljših skakalcev, ki se
še dandanašnji ponaša z naj-
daljšim skokom 181 metrov. In
prav ta njegov skok, ki je bil
takrat, leta 1977, torej točno
pred šestnajstimi leti, prava
senzacija, skakalna revolucija,
je namreč povezan tudi
z glasbo.
Točneje s petjem.
Očividci še dandanašnji tr-
dijo, da je Norčič tedaj, ko je
letel tistih fantastičnih 181
metrov in je kazalo, da sploh
ne bo pristal in je marsikomu
tedaj kri zledenela v žilah, da
,je tedaj v zraku veselo pre-
peval.
No, s tem petjem smo sedaj
razčistili. Bogdan, ali kot mu
pravijo Lui, mi je vse povedal,
tako kot je bilo. In naj vam
povem, da je bilo tega klenega
in korajžnega Gorenjca tedaj
pošteno strah, saj je prav malo
manjkalo, da ni poletel tistih
sanjskih dvesto metrov, ki jih
ljubitelji smučarskih poletov
nestrpno pričakujejo.
O tem, da športniki radi po-
jejo, da imajo radi glasbo, da
radi poprimejo tudi za kakšen
inštrument, še posebej za kita-
ro, ni nobena skrivnost. In
eden takih je tudi ta naš legen-
darni smučarski skakalec, ki
je še povedal, da so mu najbolj
všeč songi iz Moped showa,
ker se tudi sam v veselih druž-
bah zelo rad prelevi v show-
mana.
V glasbenem horoskopu bo-
mo tokrat obdelali strelce, pa
tudi dirigente, ki so v glasbe-
nem svetu svojevrstna svojat,
oprostite, prav posebna kasta,
saj je njihov instrument - pa-
lica.
Pa na prijetno sobotno po-
slušanje!
vaša SIMONA H2O
RC In misljon v Celju
»Ne gre le za versko utrujenost, zaradi katere je popu-
stilo prvotno navdušenje, predanost Bogu in pripravlje-
nost živeti po njegovi volji, temveč gre za izredno nevaren
pojav duhovne povprečnosti.«
To so besede celjskega opata in prelata g. Friderika
Kolška, ki smo si jih izposodili v zadnji številki verskega
tednika Družina in v kateri je obrazložil razloge pri odlo-
čitvi za misijon v celjski dekaniji v času od 27.marca do
4. aprila 1993.
Zaradi enakih razlogov smo se na Radiu Celje odločili,
da prispevamo svoj delež pri duhovni prenovi in še pose-
bej del svojega programskega časa namenimo misijonskim
oddajam, prvenstveno namenjenim vsem bolnim in osta-
relim vernikom, ki se ne bodo mogli udeleževati misijona
v cerkvah celjske dekanije.
Posebne misijonske oddaje na Radiu Celje na frekven-
cah 95,1 MHz z Boča, 100,3 MHz z Golovca v Celju in 95,9
MHz z Malica bodo na sporedu vsak dan od 9.30 do 9.40
od 27. marca do 4. aprila 1993.
UM
ETIKS d.0.0., Prožinska vas 15, Štore
tel./fax: 063/771-077
vam nudi:
- dobavo instalacijskega materiala za ogreva-
nje, vodovod in klimatizacijo;
- strokovno svetovanje, izdelavo tehnične doku-
mentacije in izvedbo montažnih del;
- možnost plačila s čeki v šestih obrokih;
- dostavo kupljenega materiala na objekt.
Priporočamo se, da nas obiščete v prodajnem
skladišču na OPOKI pri Štorah.
POSLOVODNI ORGAN podjetja
FINOlVIEHANiKA CELJE, p. o.
razpisuje prosta dela in naloge:
RAČUNOVODJE
POGOJI:
- višja ali srednja strokovna izobrazba ekonomske
smeri
- 3 oz. 5 let delovnih izkušenj pri enakih ali podobnih
delih in nalogah
- organizacijska sposobnost ter sposobnost team-
skega dela
Mandatna doba za opravljanje razpisanih del in nalog traja
4 leta. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj
kandidati pošljejo v 8. dneh po objavi na naslov: Finomehani-
ka Celje, Vodnikova 9.
Kandidate bomo obvestili o izidu v 5. dneh po izbiri kandi-
data.
RADIJSKI SPORED
od 25. do 31. marca
RADIO CELJE
Četrtek, 25.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 5.55 EPP, 6.0
Poročilo OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS)
7.20 Tečajnica, 7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestite
8.25 Poročilo OKC, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30 Mali O
11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tit
(prenos RaS), 13.30 Turistični kažipot, 15.00 Novice, 15.30 Dogodk
in odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Diso
glasba, 19.00 Zaključek sporeda.
Petek, 26.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 6.00 Poročilo OKC
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica
7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC
8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30 Petkove štengce, 11.31
premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tih (preno;
RaS), 13.30 Šport ob koncu tedna, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki ii
odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Rumeni CE
19.00 Zaključek sporeda.
Sobota, 27.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 6.00 Poročilo OKC
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (prenos RaS), 7.21
Tečajnica, 7.40 Pregled, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.45 Kan
danes, 9.30 Misijonska oddaja, 10.00 Novice, 11.30 Premor zi
humor, 12.00 Novice, 12.10Teen-val, 13.00 Danes do 13-tih (preno
RaS), 14.00 Glasba je življenje, 15.00 Novice, 15.30 Dogodki ii
odmevi (prenos RaS), 16.00 Čestitke in pozdravi, 17.00 Kronika
osmrtnice, 17.30 Lestvica zabavnih melodij - LZM, 19.00 Večerr
spored, 22.00 Zaključek sporeda.
Nedelja, 28.3.: 8.00 Napoved, 8.05 Poročila, 8.30 Horoskop
10.00 Novice, 10.30 Nedeljski gost, 12.00 Time out za šport, 12.301:
domačih logov (Jure Krašovec), 13.00 Novice, 13.05 Čestitke ii
pozdravi.
Ponedeljek, 29.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 6.00 Poročile
OKC, 6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečaj
niča, 7.40 Pregled tiska 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročile
OKC, 8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30 Športno dopoldne
11.30 Premor za humor, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-ti^
(prenos RaS), 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS)
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Odprto z violinskim ključert
- Lestvica narodno-zabavnih melodij, 19.00 Zaključek sporeda.
Torek, 30.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 6.00 Poročilo OKC
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica
7,40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC
8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 13.00 Danes do 13-tif
(prenos RaS), 15.00 Novice, 15.30 Dogodki in odmevi (prenos RaS)
17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Evergreeni, 19.00 Zaključek spo-
reda.
Sreda, 31.3.: 5.40 Uvodni avizo in napoved, 6.00 Poročilo OKC
6.45 Horoskop, 7.00 Druga jutranja kronika (RaS), 7.20 Tečajnica
7.40 Pregled tiska, 8.05 Poročila, 8.15 Obvestila, 8.25 Poročilo OKC
8.45 Kam danes, 10.00 Novice, 10.30 Pokličite in vprašajte, 12.0^
Novice, 13.00 Danes do 13-tih (prenos RaS), 15.30 Dogodki
odmevi (prenos RaS), 17.00 Kronika, osmrtnice, 17.30 Brane Ron-
čel na Radiu Celje, 19.00 Zaključek sporeda.
Radio Celje oddaja od 5.40 do 19.00 od ponedeljka do petka
ob sobotah do 22.00, ob nedeljah pa od 8.00 do približno 17.O0
na UKV frekvencah 95,1, 100,3 in 95,9 MHz    v stereo tehniki-
Št. 12 - 25. marec 1993
25
Dovoljen uvoz rabljenih avtomobilov
I nedavno sprejetim zako-
pom o zunanjetrgovinskem
poslovanju, ki bo začel urad-
veljati v soboto, 27. mar-
se na slovenskem avto-
pjobilskem trgu pojavljajo
pekatere pomembne novosti.
2akon bo namreč dovoljeval
^voz rabljenih tujih vozil
Iji-ez omejitve starosti, ven-
dar pa bo skušala država
2 dvema »ovirama« to libera-
lizacijo avtomobilskega do-
gajanja vendarle kontroli-
rati.
Se preden je postalo čisto
jasno, da zakon o zunanjetr-
govinskem poslovanju v res-
nici dovoljuje uvoz rabljenih
tujih vozil, je slovenska vla-
da sprejela odredbo o uvedbi
l5-odstotne dodatne takse
za rabljene tuje avtomobile.
Zaradi te takse bodo rabljeni
tuji avtomobili seveda precej
dražji, čeprav ta hip še ni
povsem znano, kako bodo
dajatve obračunavali. Če bo-
do takso preprosto prišteli
sedanjemu prometnemu
davku in carini (ta je vedno
27-odstotna), potem bo treba
)b uvozu rabljenega tujega
ivtomobila z motorjem pro-
itornine do 1,8-litra odšteti
skoraj 62-odstotne dajatve,
pri avtomobilih s prostorni-
no motorja nad 1,8 litra pa
kar 74 odstotkov. Vsekakor
številke, ki bodo v marsika-
terem primeru zmanjšale po-
men tistega, kar bo dovolje-
val zakon o zunanjetrgovin-
skem poslovanju.
Še bolj bo — vsaj na začetku
— uvoz rabljenih tujih vozil
otežkočila odredba o homo-
logaciji. Ta bo začela veljati
26. marca, torej dan pred
formalno uveljavitvijo zako-
na. Odredba bo direktno
vplivala na uvoz rabljenih
tujih vozil, saj bo zahtevala,
da je treba vsako tuje vozilo
uskladiti s slovenskimi ho-
mologacijskimi predpisi. To
preprosto pomeni, da bo mo-
ral kupec na tujem urediti
vso potrebno dokumentaci-
jo, s katero bo lahko v Slove-
niji pri za to pooblaščeni or-
ganizaciji dokazoval, da tuji
avtomobil ustreza sloven-
skim homologacijskim pred-
pisom. Postopek homologa-
cije bo treba seveda plačati,
stal pa bo verjetno toliko kot
registracija avtomobila.
Ker je še veliko podrobno-
sti, zelo pomembnih z^ uvoz
tujega rabljenega avtomobi-
la, nejasnih, nekateri držav-
ni organi priporočajo pre-
vidnost. In ta ne bo odveč,
kajti kaj lahko se utegne
zgoditi, da tujega rabljenega
avtomobila, ki ga je nekdo
na tujem že kupil in pripeljal
v slovensko carinsko cono,
ne bo mogoče homologirati.
In zato tudi ne uvoziti. V ta-
kem primeru bo treba avto-
mobil ponovno izvoziti in ...
Ali se s takšno liberalizacijo
pri uvozu rabljenih tujih av-
tomobilov Slovenija ne bo
spremenila v nekakšen avto-
mobilski odpad Evrope — kot
se to dogaja nekaterim
vzhodnoevropskim državam
- je pa seveda že drugo vpra-
šanje.
Lancia delta - avto z vsebino
Italijanska avtomobilska
tovarna Lancia, ki je znotraj
italijanske avtomobilske
korporacije Fiat, je na avto-
mobilsko prizorišče znova
postavila avtomobil s starim
imenom in v povsem novi
podobi — lancio delto (na
sliki).
Ime ima ustrezen športni
sloves, zanimivo pa je, da pri
tovarni vsaj za sedaj z novo
lancio delto nimajo nobenih
športnih ambicij. Lancia
delta je kombi limuzina s pe-
timi vrati in dopadljivo,
predvsem pa prepoznavno
zunanjo podobo. Robovi so
nežno zglajeni, maska nizka
in stisnjena, prav takšne so
tudi prednje luči. Zadek je
nežno spuščen, nato odrezan
vse do odbijača, zadnje luči
pa skupaj z vsem drugim
tvorijo elegantno podobo.
Lancia delta bo na voljo
s štirimi bencinskimi motorji
s prostorninami od 1,6, pa do
1,8 in 2,0-litra, pri čemer je
najmočnejšemu motorju na
voljo tudi turbinski polnil-
nik. Ko bo stekla prodaja
— najprej v Italiji, in sicer pr-
ve dni maja — bo lancia delta
na voljo v osmih različicah (z
dvema  paketoma  opreme).
medtem ko tovarna napove-
duje, da bo do konca tega
tisočletja delta naprodaj
v kar 18 izvedenkah. Cene še
niso znane in tudi to ne, kdaj
in po čem bodo lancie delte
naprodaj pri nas.
BORZA CEN
RABLJENIH AVTOMOBILOV
Zadnji sejem rabljenih avtomobilov pred dvorano Golovec v Celju
se je že razširil na novo lokacijo. Tudi tokrat se je zbralo blizu tisoč
vozil, organizatorji pa so izdali 100 kupoprodajnih pogodb in 12 tablic
za preizkušnjo vožnje.
Cene vozil v tabeli so v nemških markah in so le okvirne.
Za uglajena brezpotja - nissan
terrano li
Trg terenskih avtomobilov,
kjer dovolj očitno prevladujejo
japonska vozila, je bogatejši
(po predstavitvi na letošnjem
ženevskem avtomobilskem sa-
lonu) za novi avtomobil z zna-
nim imenom terrano n.
Pri Nissanu, japonski tovar-
ni, ki je dobro zasidrana na
evropskem trgu pravijo, da gre
za avtomobil, ki je narejen po-
sebej za Evropo. Predvsem za
tiste, ki se pred njim namera-
vajo voziti pretežno po uglaje-
nih cestah, sem in tja pa tudi
po brezpotjih. Nissan terrano
II bodo izdelovali v Nissanovi
tovarni v Španiji (Nissan Mo-
tor Iberica) in to v dveh karo-
serijskih izvedenkah: kot tri-
vratno različico s skupno dol-
žino 4.105 milimetrov in kot
daljšo izvedenko s petimi vrati
in dolžino 4.585 milimetrov.
Pogon bo klasičen, kar med
drugim pomeni, da bo motor
stalno poganjal zadnji kolesni
par, pogon na vsa štiri kolesa
pa bo preklopljiv. Avto bo se-
rijsko opremljen s petstopenj-
skim menjalnikom, motorja
bosta dva: 2,7-litrski turbodi-
zel z močjo 73,5 kW/100 KM
pri 4.000 vrtljajih v minuti in
2,4-litrski bencinski štirivalj-
nik z močjo 91 kW/124 KM pri
5.200 vrtljajih v minuti. Po za-
gotovilih tovarne bo zmogel
terrano II v obeh karoserij skih
različicah premagovati do 39-
stopinjske klance in ostati na
kolesih tudi pri 48-stopinj-
skem bočnem naklonu oziro-
ma nagibu. Kdaj bo terrano II
naprodaj pri nas, še ni povsem
znano, ve pa se nekaj drugega:
terrano II je tudi avtomobilski
kooperacijski otrok sodelova-
nja z ameriškim Fordom. In
tam se Terrano II imenuje ma-
verick. Na sliki: nissan terrano
II.
Št. 12 - 25. marec 1993
26
št.12    25. marec 1993:
27
Št.12 - 25. marec 1993
2i
št.12 - 25. marec 1993^
29
Št. 12 - 25. marec 199;
.3(
št. 12 - 25. marec 1993;
31
Št. 12 - 25. marec 1993
Glavobol na vrhu?
Po fotografiji sodeč imata dva od trojice »glavnih« Slo-
vencev zadnje čase pogoste glavobole. Le kaj bi lahko bil
vzrok? Menda ja ne rastoče število brezposelnih, protesti
sindikatov, kmetov... Če gre za kaj podobnega, se bojimo,
da znajo občasni glavoboli prerasti v migrene, če pa je vzrok
za »težko glavo« le ponovni predlog za znižanje poslanskih
plač, pa SI bosta že kmalu opomogla...
Ciganka prerokuje
Zgornjcsavinjčani načrtu-
jejo, da bodo vse svoje težave
rešili tako, da bodo s trona
vrgli izvršnika Alfreda Boži-
ča. Seveda tako menijo le
navadni ljudje, ki ne poznajo
razmer v občinski skupščini.
Že to bo uspeh, če bo skupš-
čina sklepčna, kje je šele po-
lovica glasov vseh odborni-
kov... In ko se spomnimo,
kako pridno so odborniki
dvigovali roke ob predlogih
IS, preroško napovedujemo:'
»Božič bo ostal.«
Poplava piva
Pa naj po sobotnem slavju
na Polzeli še kdo reče, da so
Savinjčani ohrni. Pivo je po
zmagi domačih košarkarjev
nad mariborsko ekipo teklo
v potokih, to pa si je menda
najbolj zapomnila sorodnica
domačega župnika, ki ima
z mariborskimi navijači
skupnega zgolj to, da seje na
Polzelo pripeljala z avtomo-
bilom registrske tablice
ME... Avto, zalit s pivom, je
naslednjega dne menda vse-
eno vžgal, domači ljubitelji
košarke pa so v jutranjih
urah Gospodovega dne za
sabo vzorno počistili. Popla-
vo razlitega piva so celo po-
mili...
Podajte si roke
v mozirski občini so izu-
mili nov patent. Dobro pla-
čano mesto svetovalca v pro-
padli firmi si ni težko pribo-
riti, če je firma last Koržeto-
vega sklada. Predpogoj pa je,
da si bivši sodelavec seda-
njega direktorja. Avtorska
pravica za patent gre nazar-
skcmu Glinu in direktorju
Jožetu Korbcrju.
Hitra
denacionalizacija
Ob dejstvu, da se je med
prijavljenimi na razpis za
zaposlitev dveh pravnikov
z opravljenim pravosodnim
izpitom za vodenje postop-
kov po Zakonu o denaciona-
lizaciji v celjski občini, zna-
šel tudi eden. rojen
13.12.1992, se marsikdo že
drži za glavo. Pa zaenkrat še
previdno ugibamo - gre za
tipkarsko napako, ali pa se
morda nameravajo v Celju
z denacionalizacijo resneje
spopadati šele čez kakšne
četrt stoletja?
Kaj pa ptička?
»če me bodo v tem Državnem zboru še naprej puščali
takole samega, se bom pa kar lepo vrnil v Celje. Tam imam
vsaj še nekaj somišljenikov, saj so me socialdemokrati pred
časom celo postavili na čelo občinskega odbora... Pa vse-
eno, malo bom še počakal. Če ne bo zadosti to, da jim kažcm
jezik, jim pa čez čas pokažem še figo..,« je najbrž modroval
Vitodrag Pukl, ko ga je fotoaparat ujel takole zamišljenega.-.
Pa so res grdi ti fotoreporterji, še na ptičko človeka ne]
opozorijo. ]
...da so poslanci Držuvnf,
zbora pravi reveži v primerja
vi z nekaterimi direktorji ^
Celjskem. Po skrivnih kitn^^
je pricurljala vest, da zti^
povprečje direktorskih pj^
v Celju 480 tisoč tolarjev, ^
nekaterih firmah v občinuh^
Celjskem pa direktorji vsj
mesec vtaknejo v žep še ne^
več od povprečja. Absol^
rekord ima firma, kjer doj
prvi mož 910 tisoč tohirjf
Kar se v teh časih zdi m'mog^
če, je očitno ponekod le m
g^oče.
.. .da imajo Žalčani zelo (j,
lovnega predsednika Zveze t
lesno kulturnih organizac.
Vnetemu športnemu de/av(
je uspelo sesuti najprej ke^
Ijišče v Preboldu, zdaj nam
rava odprodati še kegljiš,
v Žalcu. Morda bo pa kup,
pametnejši...
.. .da se znana žalska trgo
ska družba uvršča med tisi
ki sicer proda veliko kruh
dolgovi pri dobavitelju pa i
hudo kopičijo. Gospod Robt
Čemažar bo problem meni
preprosto rešil kar z gradu
pekarne na Polzeli.
...da si v Hmezadovem E:
port Importu zelo prizadeva
za izgradnjo mini pivovan
v savinjski metropoli. V doli
zelenega zlata bi se res spod
bilo, da bi človek pokusil v
ček piva. Če jim le Velenjči
medtem ne bodo pokupili vj
ga hmelja.
...da bi v žalski občini p
trebovali kakšen hitri strai
karski tečaj. Liberalno dem
kratski stranki potem meiu
ne bi več pošiljali dopisov, n
slovljenih na Hamurabije
Liberalno demokatsko stra
ko Slovenije.
STRAN(KA) ŠALJIVCEV
V najnovejši Petici smo zapisali nova ime-
na tistih naših članov, ki so si v prejšnjem
mesecu nabrali toliko pik pri pošiljanju ori-
ginalnih šal, da si tudi zaslužijo posebno
nagrado v obliki dvodnevnega izleta. Pri-
pravljamo tudi obljubljeno srečanje vseh
članov in če imate predlog za kraj srečanja,
nam sporočite!
Največ kuponov ste poslali za šalo Pro-
metna nozgoda, ki jo je nekje slišal, si za-
pomnil in jo pisno obnovil Marjan Forštner
iz Nazarij. Izžrebali pa smo še Marico Re-
goršek iz Lipoglava 38, pošta Loče pri Polj-
čanah. Oba prejmeta kaseto in čestitko RČ.
Šala tedna
Prometna nezgoda
Janez, precej vinjen, pri-
poveduje o svoji prometni
nezgodi. »Z avtom zlctim
s ceste. Peljem se naravnost
proti jablani. Zavijem v des-
no, jablana gre desno. Zavi-
jem v levo, jablana v levo.
Pritisnem na zavoro - usta-
vim, jablana pa se z vso moč-
jo zaleti vame.«
Tik pred porodom
»Doktor, kako naj se namestim?«
»Tako, kot ste se takrat, ko ste zaplodili
otroka!«
»Joj, ali bom spet morala tiščati noge sko-
zi okno fička?«
Otroška
»Koliko pa je star tvoj bratec?«
»Eno leto!«
»Pa žc hodi?«
»Ne šc, ampak noge pa žc ima!«
Kupon
Najbolj sem se nasmejal šali:-
Moj naslov:-_—
Išče moža
»Oprosti, ali si kaj videla mojega moža?
Že več kot pol ure ga iščem.«
»Prav mene vprašaš! Ali ne veš, da jaz
iščem moža že 30 let?«
Najboljši
Peter: »Moj stric je direktor banke in če
eno samo uro sedi v naslanjaču, že zasluži
100 mark.«
Vili: »Moj stric pa je odvetnik. Če se eno
uro pogovarja z ljudmi, že ima v žepu 200
mark.«
Filip: »To še ni nič! Moj stric je župnik.
Enkrat na teden govori eno uro ljudem, po-
tem pa potrebuje kar štiri može, da pobirajo
denar!«
Sodišče
Mamica pride s sinkom v mesto. Gresta
mimo sodišča, pa se sinek oglasi: »Mamica,
kaj je v tej stavbi?«
»Veš sine, to je sodišče.«
»Sodišče! Aja, že vem! Tukaj delajo
sode!«
Šale so prispevali: Gabrijela KARIČ iz Celja,
Irena KRAMPRŠEK iz Loke pri Žusmu, Ber-
nard JOVAN iz Dobrne, Ivanka KRAJNC iz
Laškega in Zinka KVAR iz Celja.
NAJ MUZIKANTI POVEDO
Z nevesto prvi spal
»Včas smo muzikanti ob
polnoči za krancl špilal. Da-
nes pa tega ni več, saj ga že
vsaka prej izgubi,« je otožno
potožil Jože Kršlin iz Loke
pri Žusmu. V 50. letih je bil
eden redkih muzikantov, ki
je celo krave zabaval. Žal pa
se le-te niso zmenile za nje-
govo nadarjenost in zgodilo
se je, da so mu tako na paši
večkrat ušle. Eno od njih je
čuden glas harmonike celo
tako razjezil, da se je skrila
in je ni nihče našel. Sele na-
slednji dan se je sama vrnila
domov.
Ker pa so bili muzikanti
tod in onstran Sotle zelo
iskani za gostije, si je Jože
našel novo publiko, kjer pa
je moral veliko več »delati«.
Pa še zaslužiti se je dalo.
»Tostran Sotle ni bilo tako
naporno. Bila je >fajn< larma
pred polnočjo, ob polnoči pa,
če so se svatjc lenobno obna-
šali, sem kar sam prevzel be-
sedo: ^Dragi ženin. Dobil si
>fajn< ženo. Samo ne veš, da
sem z nevesto prej kot ti,
spal jaz.< Nekateri so sicer
debelo gledali, tisti, ki pa so
vedeli, da sem podoben po-
stopek že pred leti opravil
tudi sam, pa so se nasmihali.
Nato pride šc kakšna igrica,
pa spet larma pa konc.
Onstran Sotle pa sem se
slabše počutil. Tam moraš
samo igrati. Ljudje pa vleče-
jo iz žepov denar in >špukajo<
nanj ter ga lepijo na čelo mu-
zikanta. Včasih sem se sam
sebi smilu. Saj sem bil kot
lepilo. Proti jutru nas gospo-
dinje običajno nažencjo ven,
jutranjico >špilat<. Pred šesto
nas ne spustijo v hišo. Iz miz
izgine stara hrana, sveža pa
žc napoveduje nadaljevanje
dolgotrajne zabave, katere
največja žrtev jc muzikant.
Sicer pa: harmonika me je
potegnila iz revščine, me ni
učila ljubiti življenje in \'c9
sem, da sva ostala prijj
tel j a.«
EDI MASNJ'
Ena iz Jožovga rokava
Prijatelj mi jc potožil: »Veš Jože. Ti si mi na ohcct igt'
pred dvema letoma. Zdaj se pa moram ločit.«
»Kaj ne poveš. Zakaj pa?«
»Veš Joža. Na njenem najlepšem delu telesa sem našel ct
sivo dlako!«
»E. Pa kaj! To te pa ne sme motiti.«
»Saj mc ne. Samo sosedje me pa vsi >zajebavajo< zara^
tega.«
Št.12 - 25. marec 1993;