PRIMORSKI DMEVMIK za II. kongres ZAVa! GLASILO OSVOBODILNE FRONTE SLOVENSKEGA NARODA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE Leto VI - Štev. 140 (1531) Sl?pUSana v 80t0Vini in abbon. post. I. gr. TRST, četrtek 29. junija 1950 Cena 15 lir Cele m severne Koreje 15 um pran sum Suvon in pristanišče Inčon pred evakuacijo - Seul, glavno mesto Južne Koreje, so čete LR Severne Koreje zavzele ob 4.30 uri zjutraj - Ameriška letala na reakcijski pogon v akciji - Senat ZDA podaljšal zakon o novačenju za eno leto - Trumanovi ukrepi glede Formoze pomenijo dejansko okupacijo dela kitajskega ozemlja Storiti je treba vse, da se spor reši pred OZN crfkukatL 5* \\i\ay ~,-.X£.Tunlm ficutrmav sam ylioncjjn (\igsoiig (K\ ■trttiacjin, (ayc ■VlVribchonJMai waPkmobon /nuni O - /tv Tsian (Kusshu./ °ngjirv Joshuv) >aqinA. r0kaz6hirv) a/t-seri) Tundww ■^Jhvon tlo /scnJauiai -K d hheu ’'kuko okw PliutfSU t/LnrmJ ikcltunq lumo eruj i>hctit>en ■Shuiko o/, 'Z 1 {>,l(Kog m J AUi (Snkosfu/v) tfLSaJl (Gensan' ’ 'Dl 1(71 to f < ? orni/K)/Kenjina' ‘Koskilj/ arimm/s o.\gym Chuuiai OJ O o j umi ■ (Kfostnri ^bTaihon Kiun. uigvon/cAo /•mm f/nung Samchok GlSanchoku! Sciiei tUlll*)1 Inchor£o ^ (Jinseru/ ^ Zb (Rinu mi\vry ngiiaeritf ^msmVGinm Chongapl Inv, ' ~ — - stališčem in moralno podpr]a LR Korejo, ki pravi, da so vojno začeli vojni hujskač^ in ameriški milijonarji. Petič, medtem ko je (Nadaljevanje na 2. strani) Jugoslavija vodi na svetovnem nogometnemprvenstvu Jugoslavija je premagala Mehiko s 4:1, medlem ko je Brazilija profi Švici dosegla le neodločen rezultat 2:2 PORTO ALEGRE, 28. (ATI) . Nogometna tekma za svetovno prvenstvo med jugoslovansko in mehikansko reprezentanco se je končala z zmago Jugoslovanov z rezultatom 4:1 (prvi polčas 2:0). Tekma med reprezentancama Mehike in Jugoslavije je zbudila ogromno zanimanje, tako da je bil stadion že ob enajstih dopoldne popolnoma zaseden. Teknia se je pričela ob 15. uri po tamkajšnjem času. Začetni udarec so imeli Mehikanci, ki so v prvih minutah dominirali. Igrali so elegantno in urejeno, tako da jim je ogromna množita na stadionu ploskala. Toda Jugoslovani so se kmalu znašli in v 22 minuti je Bobek na predložek Čajkovskega prvič pretresel mrežo Mehikancev. Mehikanci takoj odgovorijo, toda Cassarin zapravi lepo priložnost za gol, V 25. minuti sledi jugoslovanski napad, pri katerem je uspešen. Čajkovski, potem ko mu je žogo podal Bobek, Mehikanci prične izgubljati moralo in zapravijo mnogo lepih priložnosti, medtem ko Jugoslovani stalno napadajo. Tudi t> začetku drugega pol- Bebler je ameriški proti v VS LAKE SUCCESS, 28. — Varnostni svet je s 7 glasovi odobril ameriško resolucijo, ki pri-poroča državam, članicam OZN naj nudijo Južni Koreji vojaško pomoč, da odbije napad Proti resoluciji je glasovala Jugoslavija Predstavnika Egipta In Indije pa nista glasovala, ker nista še dobila navodil svojih vlad. Svet je odklonil s 7 glasovi proti 1, jugoslovansko resolucijo, ki je predlagala posredovanje med Severno in Južno Korejo. Danes popoldne 'se je znova sestal odbor glavnih stanov OZN, da preuči, kako bi bilo treba uresničiti ameriško resolucijo. Glavno tajništvo OZN je medtem jx>zvnlo komisijo OZN za Korejo, naj se takoj vrne na Korejo. Znano je, da je komisija zapustila Korejo, ker se je nametala nastaniti na Japonskem. Danes so se s šefom sovjetske delegacije Pri OZN Malikom sestale visoke osebnosti tajništva OZN. iasa prevzamejo iniciativo Mehikanci in v peti minuti strelja srednji napadalec Cassarin silovito proti jugoslovanskemu golu, toda Mrkušič na čudovit način ubrani. ' Sedaj preidejo Jugoslovani ponovno v napad in v šesti minuti strelja neubranljivo Čajkovski II na krasen predložek Mihajloviča. Mehikanci pritisnejo zopet k jugoslovanskemu golu, toda njihovi nasprotniki igrajo sedaj že brez posebnih skrbi. Po dvajseti minuti drugega polčasa izvedejo Jugoslovani močan pritisk, ki rodi četrti gol, ki ga te na predložek Čajkovskega II dal Tomaševič. V dvainštirideseti minuti prisodi sodnik kazenski strel, ki ga strelja Or-tiz in ki prinese Mehiki edini gol. Zmaga Jugoslavije nad Mehiko se je sicer pričakovala. Da pa s? sobotna tekma med Brazilijo in Jugoslavijo še bolj nestrpno pričakuje, povzroča rezultat druge današnje tekme, ki sta jo odigrali brazilska in .švicarska reprezentanca. Ta tekma se ie profi pričakovanju končala neodločeno, in tako vodi sedaj v tej skupini Jugoslavija s 4 točkami, na drugem mestu je Brazilija s 3, na tretjem Švica z 1 in na četrtem Mehika brez točke. Vse doslej so Brazilijo smatrali za enega izmed favoritov vsega tekmovanja za svetovno nogometno prvenstvo. Čeprav za Brazilijo še niso Vse nade izgubljene, bi vendar tudi samo neodločen rezultat v tekmi z Jugoslavijo prinesel zmago v tej skupim Jugoslaviji. ki bj s£ plasirala Za nadaljnja tekmovanja z zmago-nalci v ostalih skupinah. * * * SAN PAULO, 28. — Prvi polčas tekme med Brazilijo in Švico se je končat z rezultatom 2:1 za Brazilce, ki so igrali stalno na nasprotnikovi polovici. Brazilski napad se ni znašel, medtem ko so Švicarji kot celota igrali bolje, čeprav so jih Brazilci prekašali v hitrosti. Prvi gol za Brazilce je v tretji minuti igre dal Alfredo. V 17 minuti doseže Patton prvi gol za Švico. V 32 minuti strelja Brazilec Friaka kot, ki ga Bal-tazar pretvori v gol. V drugem polčasu so se Švi- carji ves čas vztrajno branili. V 43 minuti pa je Bader ušel ter se vrinil med brazilsko obrambo ter podal Fattonu, ki je dosegel drugi gol za svoje barve. Švicarji so cel0 tik pred koncem zapravili sijajno priložnost za zmago, ko je bil nasprotni gol prazen. Občinstvo je pozdravilo uspeh Švicarjev s ploskanjem. 1 udi v etapi Pula-Portorož so zmagali Italijani Fanti si je osvojil rumeno majico PIJLA, 28. — Po odmoru v sončni Opatiji se je danes nadaljevala dirka okrog Hrvatske in Slovenije z etapo Pula-Pgr-torož. Malo pred eno uro 'so dirkači odšli na 123 km dolgo pot, ki jih je vodila večji del po valovitem predelu. Obedve nagradi za vmesne cilje na Reki in v Opatiji (na povratku) si je osvojil Baronti. Kmalu se je pričel prvi napor v tej etapi, strmina na Sv. Heleno. Tu so sa dirkači že nekoliko odtrgali drug od drugega. Pri Labinju (po približno 84 km) je že vodil sam Italijan Fanti, ki sta mu po 45" sledila Baronti in Sironi. Kmalu za Rašo je imel defekt Arduino, Petrovič in Cerati pa sta se morala ustaviti iz podobnega vzroka. Baronti ju je medtem postalo slabo, da je padel na tla nezavesten in obležal za pet minut. Ko pa se je spet zavedel, je zbral svoje moči in nada-Ijeval dirko. Vendar ga je ta neprijetna nesreča stala rumene majice, ki jo je oblekel Fanti; ta je namreč prispel v Puln samo dve sekundi za zmagovalcem etape Gargiolijem. legini milijoni iz rima pred beneškim prizivnim sodiščem Skrbno in spretno so ponovno prikrili, ja je Monaco finansiral CLN-ovske teroristične tolpe ki so imele nalogo vršiti teroristične akcije v Istrskem okrožju proti ljudski oblasti, tako da ga je obramba primerjala celo z D'Annunziom - Y L,. A. okrožju. 1' d J- 7„»n la nrizivno sodišče SOdbo nroti Monneil nntnJd. ZmS iln in nnnaonrhn «,,iiinnntr nmrndon Imminnl liro* nnlitinnnnn »nnnnin BENETKE, 28. — Kakor smo 7. marca letos obširno poro-tukajšnje kazensko sodišče obsodilo na tri leta je-cc bivšega upravnika tržaške Lege nazionaje Gina Monaca Herbe 7 milij-nov Ur od 35 milijonov, ki jih je Legi “ vlada’ kljub ob-to^enčevemu zagovoru, da de- zase. marveč kaz temu je Monaco pred jok'oh Zato e prizivno sodisce sodbo proti Monacu potrdilo, češ da je poneverba sedmih rimskih milijonov navaden kriminal brez političnega značaja prilila preiskave, ki j0 jc pri Eeffi ministrski odposlanec butti, obširen memorandum v katerem je odkrito ponimi tajna pota milijonskih vsot, ki so romale ^ role visokih cim!. nih in vojaških italijanskih 0-sebnosti do terorističnih talp v Istri. Toda sodišče memoranduma sploh ni vzelo v poštev, kljub temu, da so bila v n lem Piauedena nekatera imena. Očitno je bilo, da namerava obiti politično obeležje afere ter jo prikazati kot naroden kriminal, jo kot tako soditi in obsoditi. To je sodišče doseglo, vendar se obtoženec in Javnost s tem nista sprijaznila. Toda javnost v pristranost sodišča ni mogla ros~či Nekai vet je lahko ukrenil sam obtoženec, ki sc kljub p::udarjanemu patriotizmu ni nameraval žrtvovati v prid upoštevanih vfsokih /u»kc«0W»rJ*». travno »koristi« drzave zahteoajo rini ti ostanejo V senci. Takoj Po obsodbi je vložil P^teivtei bržkone upal, da bo s posredovanjem advokatov dosegel oprostilno razsodbo, Pros,tost in mučeniško glonolo v hvalo za organiziranje _teror-etičnih akcij proti istr.Memu ljudstvu. Miselnost Gina Monaca se ni "malla sprijazniti z dejstvom, d« Ti italijansko sodišče obso- f“o italijanskega neder.-ista ‘n vodilnega funkcionarja, or-oanizacije, ki je bila in Je dane, uendn,- denarno podpi-ran iz samega Rima pav za to. ifn, al. Postal je žrtev onih kt že!e ostflti v senci la katerih sodišče m ti na prizivni lazpiavt ni klicalo na priče- karti kako? i°r oproi^n kazni, i,-itnuTr ,3a Pravilno sklepal, bi italijansko sodišče pač ne obsodilo italijanskega ircdem ie Potem sploh moglo n.J„ »f procesa, a ko so imele intere. zapl°t(‘ne osebnosti interes na tem, da zadeva ne ‘n n» kompro-2Z,i\h imen? Kakor se je dalo razvideti iz zagovo- ZlT\lCa strudtho/ja, so taladrenja me^ Monacom. m Leninim komisarjem Szom-bathclgem. Slednji SP iP nema- nprerfUMN ' iim je °Pažil uoke nevednosti v administraciji Le- s Um'ria [preglednika sprožena in javljena državnemu tožilstvu, je bilo pač treba iti do konca, vsekakor pa jo zasukati tako, da bi javnost ne mogla pogledati za kulise. In to se je pred kazenskim sodiščem v dobršni meri posrečilo. V drugo pa se je prenaglil Monaco s svojim prizivom, sodeč po tem, da se je na današnji obravnavi odrekel kakršni koli izjavi in prepustil zagovor svojima branilcema. Ali je nemara že v naprej reztgniral in ■sc sprijaznil s položajem? Ako je bilo tako, bi bila zanimivo vedeti, kdo mu je prišepnil, da je takšna rešitev zaenkrat najboljša. Menda vendar ne njegovi lastni branilci, od katerih smo si na tej razpravi obetali vsakovrstna odkritja, v. resnici r JhtlffšŠA >, • *• Jž’ cl/tCUtllfvli t/oUtVULt t «/urvi tl-jfl, v liomv) dtouuija. Cim je -bila zadeva I pa niso povedali nič novega, česar ne bi že slišali pred ka- j skoroda zavzel za obtoženca. ...........................Predvsem je poudaril, da ob- stoj Lege nima pravnj- podla- zenskim sodiščem. Nekaj izrednega je nemara predstavljalo le pismo kapitana Canarutta, ki ga je prebral dr. Strudthoff in ki pravi: »Prepričan sem da za žalost, ne dogodke okrog Lege ni odgovoren Monaco, marveč osebe, ki so na mnogo višjih položajih«. Nič novega torej niso vnesli v obrambo svojega klienta njegovi branilci. Zakaj je potemtakem sploh prišlo do priziva? Zopet prenagljenost obtožencev in branilcev, s katero zakulisje ni takoj računalo. Toda čim je bila revizija sprožena, je morala tudi ta poteči do konca. In ne le to: da bosta javnost in tisk docela pomirjena, se je prisednik Marcozzi ge. dalje, da je Monaco podpiral z denarjem rimskega ministrstva prosvete stranke v Istri, ker ni vzroka, da bi obtožencu. ki je denar osebno prejemal, ne verjeli. Denar da je izročal oboroženim bandam in da sta končno račune ponaredila dva istrska begunca brez obtoženčeve vednosti. Zatem je nastopil drugi ob-toženčev branilec, ki tud; ni izpolnil obetov o novih odkrit-jih. Omejil se je na patriottčen govor, v katerem je primerjal Monaca z D'Annunziom. Dokazati je namreč hotel patrio-tično nestrpnost obtoženca, ki ni znal čakati, marveč ravnal na lastno pest. ko je šlo za obrambo «italijanstva«. Zastopnik civilne stranke Amigoni je prikazal Lego kot kulturno ustanovo, ki nima ničesar opraviti z iredentizmom. Njemu in Legi «ni mar«, ako je Monaco denar porabil za obor ožene toipg v Istri. Denar je bil imovina Lege In namenjen za podporo otrokom, zato nihče ni imei pruvice z njim samolastno razpolagati. Državni tožilec, ki se je zatem oglasil, j, v glavnem očital obtožencu poneverbo 7 milijonov, ki je Monaco he zna in ne more opravičiti. Ni se dotaknil okoliščin, ki so dovedle obrambo do revizije procesa ter zahteval potrditev obsodbe, izrečene od kazenskega sodišča. In tako se je tudi zgodilo, le da so obtožencu navrgli še plačilo stroškov priziva v višini 50.000 lir. Kakor Vidimo, je tudi beneško prizivno sodišče storilo vse da ni prišlo do čitanja tistih zapisnikov preiskovalnih uradnikov ministrstva prosvete in predsedstva vlade, v katerih je obtoženi Monaco — kot smo z gotovostjo ugotovili — točno povedal, katerim članom oboroženih CLN-ovskih tolp je izročal denar Za njihovo oboroževanje in njihove akcije proti ljudski oblasti v Istrskem o-krožju. M. L. Dirkači so prispeli na cilj v naslednjem redu: 1) Gargioli (It.), ki je Prevozil 123 km v času 3 ure 57' 17”; 2) Fanti (It.) za 2"; 3) Mauri (Jug.) za 3' 54"; 4) Sironi (Jug. A) za 5’ 43"; 5) Varga (Jug. B); 6) Bertoz (Franc.); 7) Ročič (Jug. C); 8) Godnič (Jug.); 9) Scheer (Luksemb.); 10) Arduino (Ital.). Po peti etapi je splošna klasifikacija naslednja: 1) Fanti, 2) Gargioli, 3) Baronti (vsi Italija), 4) Varga (Jug, B), 5) Čarati (Ital.), ti) Colja (Trst), 7) Arduino (Ital.), 8) Malabrocca (Ital.). Med moštvi pa vodi Italija, sledi Trst A, Jugoslavija A, Francija, Jugoslavija B, Trst B, Jugoslavija C in Avstrija. • • LUZERN, 28. — V peti etapi dirke okrog Švice Gstadd-Lu-zern (334 km) je zmagal Švicar Stettlcr. 9*9 SPLIT. 28. — Košarkarski klub Trst je premagal v Splitu tamkajšnjo ekipo z rezultatom 32:22. Govor Duvieusarta v belgijskem parlamentu BRUSELJ. 28. — Belgijski ministrski predsednik Jean Du-vieusart je danes izjavil v par-lamentu, da bo njegova vlada pripeljala na prestol Leopolda, toda iz njegovih izjav je bilo razvidno, da bo po kraljevem povratku vlada pripravljena na morebitni kompromis. Spaak in drugi socialisti so večkrat prekinili Duvieusarta. Duvicu. sartove izjave je treba razumeti tako, da misli viada u-poštevati nedavni predlog l.en. polda, da bi p0 svojem povratku začasno izročil oblast princu Baldovinu. RIO DE JANE1RO, 28. — Brazilsko ministrstvo za pošte je izdalo" serijo spominskih znamk ob priliki tekem za svetovno prvenstvo v nogometu. O RIM, 28. . Uslužbenci RAI-a so danes proglasili 24-urno stavko. Vendar pa so bile zagotovljene nekatere glavne radijske oddaje, med temi poročila. O PRAGA, 28. — »Lldovc no-vini« poročajo, da bodo s 3. julijem 'združil! tri češkoslovaške banke z državno banko CSR. Razprava proti borcem za svobodo iz Boršta in Bazovice (NOVI PROTESTI MLADINE Za vse obtožene borce za svobodo žaram prepovem sklicanja ||. nunama zaim je branilski kolegij zahteval oprostilno sodbo bo govoril še branilec odvetnik Zennaro, nakar bo izrečena sodba Iz vseh sestankov napredne 1 J demokratične mladine, ki je " — 1 111 i organizirana v Zvezi arrtifaši- Razpravo je predsednik sodišča odgodil do petka ob 9 dopoldne, ko sti<5ne mladine za Tržašk° ** “ ** - — zemlje, prejemamo dnevno protestne resolucije proti diskriminacijskemu postopku conskega predsednika, ki ne dovoli sklicanja II. mladinskega kongresa. predsedstvu 'con e' J R S T Aktiv Zveze' antifašistične mladine iz Bazovice, zbran na, svojem . predkongresnem sestanku, odločno protestira preti prepovedi sklicanja 11. kongresa ZAM, Ta, ukrep predstavlja kršitev demokratičnih,, načel, za kdtere se je naša mladina borila že v narodnoosvobodilni borbi in se bo tudi danes. Istočasno poziva vsa mladino, da se strne o ZAM za. skupno borbo proti diskriminacijskemu postopku tukajšnjih oblasti. Zahtevamo od, predsednika cone, da Včerajšnji dan razprave proti obtoženim borcem za svobodo iz Boršta in Bazovice se je pričel z obrambnim govorom odvetnika Tončiča, ki se je v svojem uvodu pridružil mnenju javnega tožilca, ki je za njegovega klienta Antona Baz-ca zahteval, naj sodišče proti njemu ne postopa, ker ni ne obtožba ne obramba vložila priziva proti sodbi prvotnega porotnega sodišča, ki ga je oprostilo, ker dejanje ni kaznivo. Odvetnik Tončič.je nadaljeval, da mora v imenu pravice in' obrambe, ki morata biti enotni, spregovoriti še nekaj besed glede položaja vseh obtožencev. Dejai je, da je pri-sostvpval že. mnogim podobnim razpravam, ki pa so se vendarle Po bistvu razlikovale od te zelo delikatne razprave, ko tukajšnje sodišče prvič sodi bivšim borcem Jugoslovanske armade, kar bi v primeru obsodbe imelo velik odmev ne samo na tukajšnjem ozemlju, temveč tudi izven njega, posebno še, ker je včeraj TANJUG v tukajšnjih časopisih izdal komentar glede tega procesa. Odvetnik Tončič je nato pre-. šel na analizo, če sedanjim obtožencem pritiče ali ne amnestija ZVU iz marca letos ter sodišče opozoril na absurdnost izvajanj javnega tožilca, češ da jim ne pripada, ker da dejanje ni bilo izvršeno v borbi proti nacifašizmu. Amnestija namreč določa, da so je deležni vsi glede kateri kolih kaznivih dejanj. tudi za umore, ki so bili materialno konsumirani v borbi proti nacifašizmu, kar v polnem velja prav za obtožence, saj je takrat v tržaški okolici trajalo še vojno stanje, partizanske enote, katerih člani so bili tudi Petaros, Preši in tovariši, pa so še z orožjem v roki razbijali sovražne nacifaši-stične oddelke. Svoja izvajanja je končal z zahtevo, da sodišče obtožence oproštj na podlagi zadnje amnestije ZVU, ki jo je izdala pray za take primere. Branilec odvetnik Kezich, ki je za dr. Tončičem povzel besedo, je najprej odgovarjal na izvajanja javnega tožilca dr. Collottija glede zakonitosti ali nezakonitosti ukaza kapitana JA Anteja Jelasa o aretaciji in likvidaciji fašista in člana pro-sluie Collottijeve bande Fabia. na ter o zakonitosti ali nezakonitosti pismenega ukaza višjega poveljstva o likvidiranju članov Collottijeve bande, katerega fotografski posnetek ori-nala, ki je v ljubljanskem muzeju, ima tudi tukajšnje sodišče. Javni tožilec je namreč oporekal zakonitost tega ukaza, češ da na dokumentu manjka podpis politkomisarja, kar je zopet absurd, če pomislimo, v kakšnih pogojih so se partizani borili proti svojemu strašnemu sovražniku, ko so bili v stalnih pohodih in borbah, Odv. Kezich je nato vprašal sodnike, koga bi moral kapitan Ante Jelas, takrat ko ie dobil nalog o aretaciji in likvi. daciji neofašistov. vprašati, če je ukaz zakonit, kar je nedvomno bil, in koga bj morali vpra- šati obtoženci, če je zakonit ukaz Anteja Jelasa, ko je Pe-tarosu s pismenim ukazom ukazal, da aretira in likvidira Fabiana? Logično, da nikogar, ker je bila borba proti nacizmu in fašizmu še v polnem teku po tržaški okolici, po kateri so še besneli trdi in strašni boji na življenje in stnrt. Prešel je nato na področje, o katerem je govoril že njegov predgovornik, in sicer o pravici, ki jo imajo obtoženci do amnestije, Z logično juridično analižo je porotnikom prikazal, da imajo obtoženci polno pravico do obeh amnestij, ki ju je izdala ZVU,. in sicer do one iz marca 1946, toliko bolj pa še do zadnje iz marca letos, ker je bilo dejanje, zaradi katerega so se znašli na zatožni klopi, izvršeno v borbi proti nacifašizmu, kar nihče ne more oporekati, kar pa si je s čudovitimi argumentacijami upal oporekati prav javni tožilec Collotti. Svoja skoraj dveurna izvajanja je zaključil z globoko mislijo, da v tej razpravi ni nobenega, katerega bi moral; pomilovati ali obžalovati. Likvidirani Fabian je bil namreč član tiste strašne Collottijeve bande, katere delovanje je bilo povezano s krvjo nedolžnih žrjev, z ropanjem njihovega imetja, s strašnim mučenjem, skratka, član tiste bande, ki je prelivala kri, zakar je bila tudi v krvi uničena, bande, katere člani so bile človeške zveri. Spomnil je nato še odvetnike na epizodo, ko je 28. aprila 1945 poveljnik tč proslule ban-ae človeških zveri Collotti s petimi ali šestimi svojimi najzanesljivejšimi pristaši in s polnimi kamioni oropanih dragocenosti pobegnil iz Trsta, pa so ga nekje v bližini Trevisa prepoznali ter ga nato še isto noč z njegovimi pristaši na podlagi ukaza tistih partizanov, proti katerim se v sodni dvorani zastonj trudijo spoznati jih Za krive, ustrelili. Končal je z zahtevo, da sodišče oprosti obtožence, ki so krivi samo tega, da so se za ceno velikih naporov, nevarnosti in prelivanja krvi .borili za svobodo nas vseh. Predsednik sodišča Scomersi je nato razpravo odgodil do petka ob 9 dopoldne, kc bo govoril še odvetnik Zennaro, nakar bo izrečena sodba. Pogovor s pevovodjo tov. U. Vrabcem ob petletnici tržaškega Komornega zbora «Povej nam kaj iz petletne zgodovine Komornega zbora», simo zaprosili njegovega pevovodjo in skladatelja vedno nasmejanega tov. Ubalda Vrabca, ki nam je začel prijazno pripovedovati; »Včeraj je poteklo pet let, odkgr je takratna uprava Radia Trst II 28. junija 1945 organizirala oddajo v spomin našega goriškega pesnika Simona Gregorčiča. Poleg barkov-Ijanskega in šentjakobskega zbora je pri tej oddaji prvič nastopil mešani pevski jevintet. Zapel je dve Gregorčičevi ponarodeli pesmi »Ne tožim» in «Njega nis>. Hastop tega kvinteta je bil tako uspešen, da je takratni glasbeni ravnatelj dr. Demšar predlagal, naj bi kvintet še nadaljeval s svojim delom. T0 se je tudi res zgodilo, toda kmalu smo ugotovili, da so izrazna sredstva preveč omejena in da bi mogli repertoar občutno razširiti. če bi se mali skupini priključilo če nekaj pevcev, To je temu ansamblu omogočilo, da je na Kajuhovi proslavi, ki se je oddajala 14. julija istega leta, pelo že dvanajst pevcev mojo «Slovensko pesem« na Kajuhov tekst, ki sem jo zložil nalašč za ta večer. Od te oddaje dalje se vedno češče uporablja ime Komorni zbor. Vse od začetka je bil Prav takratni glasbeni ravnatelj Radia Trst 11, tov. Gojmir Demšar oni. ki me je stalno izpod-bujal k pomnožitvi zbora, prav tako k uvedbi stalnih, vsakodnevnih vaj. Zbor je polagoma rastel, mnogo hitreje pa množil svoj repertoar. Ze po prvem letu delovanja je število njegovih pesmi preseglo prvo stotino. Imel je stalne oddaje na postaji Trst 11. gostoval pa v najrazličnejših krajih in na najrazličnejših prireditvah. Avgusta leta 1947 je šel na prvo turnejo po severni Sloveniji. V Radiu Trst II je sodeloval do pcfnladi 1949. Zaradi nemogočih razmer pa je takrat, skupno z ostalimi kulturnimi delavci, opustil vsako sodelovanje s to postajo. Ko so konec maja 1949 osnovali koprsko postajo, je postal Komorni zbor stalni sodelavec te postaje. Da spozna naša javnost kolikor mogoče izčrpno z našo zborovsko literaturo, je zbor posegel po naših najstarejših zborovskih skladbah. Razumljivo je, da je zbor pel tudi skoro vse skladbe, ki sem jih zložil ali pa priredil jaz kot njegov pevovodja in istočasno skladatelj. In ravno Komorni zbor je zelo spodbudno vplival na mojo skladateljsko tvornost. Zbor je posegel tudi po operni literaturi in je posebno v sezoni 1948-49 priredil skupno z našimi vidnejšimi solisti celo serijo koncertov co naših večjih in manjših krajih. Letos maja meseca je bil zbor na turneji v Zagrebu in Beogradu, kjer so se glasbeni strokovnjaki o zboru zelo pohvalno izrazili.» «Koliko pesmi imate na repertoarju?« »Okoli 280, po večini slovenskih narodnih, umetnih in partizanskih; ostale Pa so srbske, hrvašk? in ruske — narodne in umetne.» «Koliko nastopov ste imeli in v katerih krajih?« «Peli smo na Radiu Trst II do febrilaVja 1949 ‘redno vsdk teden enkrat. Števila vseh nastopov se ne spominjam točno, vendar pa jih je bilo zelo mno-go; gostovali smo izven Trsta: v Ajdovščini, Mariboru, Celju, Ljubljani, Dobrni, Rogaški Slatini, Kranju, na Bledu, v Zagrebu. Beogradu. Kopru, Izoli in Piranu ter skoro po vseh vaseh cone A.» «Koliko članov ima sedaj zbor?« «Danes šteje zbor 20 pevk in pevcev, med katerimi sta od kvinteta iz leta 1945 ostala dva. Zbor pa je precej stalen in je 14 njegovih članov, ki so štiri ali pet let pri zboru.« »Katere pevce ln pevke ama-traš za najboljše?« «Med soprani sla najboljši Mara Žagar. in Anica Ščuka, ki sta tudi solistki;; Anica Ščuka poje kot solistka tudi na radiu. Od altov je solistka Danica Trobec, odlični zborovski pevki pa sta še Lina D^deva in Nada Okroglic. Od tenorjev poje solistične točke Marijan Dolenc, lepo pa se uvaja tudi Stanko Birsa. Med basi Pa moram navesti vzornega pevca Manja Wittineja, ki je pri zboru od prvega trenutka, in ki deli solistične točke za bariton z menoj. Odličen basist je tudi Volpi Nando, ki je tudi od vsega začetka pri zboru. Dobra pridobitev za zbor v zadnjem času pa je še basist dr. Vuga.« «Kaj pa načrti za bodočnost?« «Prav sedaj je zbor v reoi-ganizaciji in na jesen namera- vamo začeti s splošnim izobraževanjem pevcev.» «Po kakšnem kriteriju pa si zbor sestavil«? «V zbor je lahko vstopil vedno le dober pevec, pri čemer sem bil zelo strog in čestokrat celo neusmiljen. Včasih sem na ljubo kvaliteti rajši. trpel pomanjkanje pevcev, kot Pa da bi vanj sprejel pevca, .ki v zbor ne sodi«. Nato smo tovarišu Ubaldu Vrabcu postavili nekaj vprašanj o njem samem, ker menimo, da je vse uspehe v, veliki meri pripisati prav njemu in njegovemu požrtvovalnemu delu. Pa ni bil ravno preveč zgovoren, vendar pa smo takole oolj po ovinkih izvedeli od njega, da je tov. Vrabec doma iz Trsta, kjer se je rodil pred 45 leti. pred 21 leti je odšel v Južno Ameriko, kjer je vodil pevske zbore v Buenos Airesu in v Cordovi. Cez dve leti se ie vrnil 'v Maribor, kjer 'je; v Glasbeni matici poučeval violino in istočasno vodil dva zbora, in sicer pevski zbor tiskarjev in pevski zbor «Jadran», katerega člani so bili primorski emigranti. Leta 1941, ko so Maribor okupirali Nemci, je odšel y Ljubljano ter se na ta način izmaknil aretaciji in koncentracijskim taboriščem. Iz Ljubljane je cdšel v Trst, kjer je ilegalno deloval v OF ter v Gropadi v okviru OF ustanovil že leta 1943 mladinski zbor. ki je ilegalno nastopil v neki kraški dolini. Pred koncem vojne pa je organiziral v Bar-kovljah zbor. ki je po osvoboditvi Trsta že lahko nastopil na pogrebu borcev, ki so padli v borih za Trst. Ta zbor je o-stal še nadalje in tov. Vrabec ga ie vodil, vse dokler ga ni prevzel pevovodja tov. Pertot. Tovariš Vrabec vodi poleg Komornega zbora še nedavno ustanovljeni orkester, ki šteje 25 članov. Nato smo — poznavajoč tov. Vrabca — »potipali njegovo najbolj občutljivo žilico »in ga Vprašali o njegovem delovanju kot skladatelj ter o načrtih in delu v tem pogledu. »Prav zares, najbolj me veseli kompozicija in v načrtu i-mam nekaj večjih del, le,da ne najdem potrebnega časa, da bi se skladateljstvu posvetil tako kot si želim. V mi slih imam simfonijo, ki bo v kratkem dovršena; dalje balet, pa tudi »škilim« na opero, katere deja- DIRIGENT TRŽAŠKEGA KOMORNEGA ZBORA TOV. UBALD VRABEC nje je vzeto iz tržaškega okoliškega življenja konec prejšnjega stoletja. Po vsebini bi bila opera nekakšen pendant Ma-scagnijeve eCavalleria Rusti-cana», _. , “Kaj,pa tvoje dosedanje večje kcjppozicijef.« c Naj več se poje »Slovenska pesem« in »Udar na udar« ter «lWi». Daljši kompoziciji sta dve; ePunt« in "Vstajenje Primorske« ih pa koncertna priredba «Bileionke)>. Za glasbene sladokusce šem uglasbil Kosovelov «Veter». V delu pa imam že omenjeno simfonično pesnitev za 'veliki orkester na temo st(ire puntarske pesmi «Le vkup uboga gmajna«, ki bo istočasno tudi naslov simfonije.)) Ko sfno se poslavljal; od simpatičnega pevovodje. Komornega zbora pa smo še izvedeli, da ima...doma v predalu še dve ko.mpoziciji. ki ju še niso nikjer izvajali. Prva ie «Tema in luč», druga pa pima še naslova. obravnava pa štiri človekove življenjske dobe. Se marsikaj bi hoteli že zaradi svoje novinarske radovednosti izvleči iz tovariša Vrabca; toda izgovarjal se ie. da Je že to bilo 3koro preveč... prekliče svoj ukrep in dovoli II. kongres demokratične mladine. Smrt fašizmu! Svoboda narodu! Aktiv ZAM - Bazovica Predsedstvu cone TRST Zbrani na mladinskem sestanku V. okraja ogorčeno protestiramo proti nezaslišanemu postopku , conskega predsednika, ki noče izdati dovoljenja za II. kongres Zveze antifašistične mladine Tržaškega ozemlja. Ta postopek smatramo za kršitev demokratičnih svoboščin ter zato z vso pravico zahtevamo preklic ukrepa conskega predsednika. Mladina V. okraja Predsedstvu conskega sveta TRST Antifašistična mladina i z Bol junca, zbrana na svojem rednem sestanku, odločno protestira proti odločbi predsednika cone, ki ne dovoli, da bi ‘še 2. julija vršil I-b kongres ZAM. Naj ne misli predsedstvo cone in če posebno gospod Palutan, da ba to antidemo-kratično postopanje razdrlo enotnost mladine obeh delov Tržaškega ozemlja, temveč se bo ta enotnost še bolj o-krepila. Se odločneje se bomo borili za dosego vseh tistih pravic, ki smo si jih pridobili v. narodnoosvobodilni borbi. Nadalje zahtevamo, da ‘se ta sklep prekliče in da se dovoli naši organizaciji njen II. kongres. Smrt fašizmu! Svoboda narodu1 Žene obsojajo podli napad na tov. Petronia 2ene iz sektorja Rocol ostro obsojamo zločinski napad na tov. Bortola Petronia, doslednega borca za pravice delavcev. Ta napad nas spominja na prave fašistične teroristične napade, naperjene proti delavskemu razredu. Samo, da te današnje napade izvršujejo drugi ljudje, in sicer tisti, ki so še zaslepljeni od Kominforma. Toda oni kljub temu ne bodo preprečili borbe proti razrednemu sovražniku, ker se delavci ne dajo preplašiti. Vse žene smo solidarne ter tesno povezane z njimi v pravem razrednem sindikatu se bomo še bolj borile proti takim fašističnim metodam. KOLEDAR Q£ecLdidče - 'Rino- - Radio- ČETRTEK 29, junija Peter in Pavel, Pernislav Sonce vzide ob 4.18, zatone ob 15.58. Dolž. dneva 15.40. Polna luna vzide ob 20.22, zatene ob 3.07. Jutri petek 30 junija Spomin na Sv. Pavla, Predislav SPOMINSKI DNEVI 1586 je umrl v pregnanstvu v Derendingenu v. Nemčiji Primož Trubar, prvi slovenski • pisatelj. 1943 so Nemci pobili v Krušeu-cu (Srbijaj 3000 prebivalcev. OF Množični sestanek v Bazovici. V petek 30. t. m. ob 21. uri bo v Bazovici množični sestanek OF v gostilni «Pri pošti«. MNOŽIČNI SESTANKI O F, sklicani v zvezi z borbo za enakopravnost slovenščine z italijanščino. V petek 30. t. m. bodo sledeči sestanki: I., II. in V. teren prvega okraja v prostorih OF v Ul. R. Manna 29 ob 20.30; v Bazovici ob 21 na sedežu OF; v Padričah ob 21 v dvorani; v Sempoiaju na sedežu ob 20.30; v Sv. Križu ob 20.30 v običajnem prostoru. V soboto 1. julija: Sektor Bar-kovlje ob 20.30 na sedežu, UL Bovedo 43; v Saležu ob 20.30 v običajnih prostorih. DAROVI IN PRISPEVKI SLOVENSKO NARODNO GLEDALIŠČE ZA TRŽAŠKO OZEMLJE DANES 29. t. m. ob 20.30 v škedenjski kinodvorani PREMIERA If Pri predavanju tov. dr. Dekleve so žene III. okraja zbrale 2.263 lir v prid počitniških kolonij. Danes v Borštu kulturna prireditev VELEIZDAJALEC Komedija v treh dejanjih. fl OSEBE: dr. Miran Kostanjšek, odvetnik, obo. svetovalec jtd. — Rado Nakrsf; Niko Komar, politični uradnik pri deželni vladi — Jožko Lukeš; Polde Tomšič, sodni oficial — Milan Košič; Matija Medved, uradnik pri finančni kontroli — Stane Raztresen; Amalija, njegova žena — Angela Rakarjeva; Breda, njegova hči — Štefka Drolčeva; Svitoslav Grilc, profesor in nadporočnik v rezervi — Mo-dest Sancin; Slava Mojškerc, učiteljica — Ema Starčeva; Tone Sevnik, rez. kadet, pesnik in novinar — Jože Babič. Spisal; dr. Bratko Kreft; režiser; dr. Bratko Kreft k. g. Scenograf; Jože Cesar. Prodaja vstopnic pri ((Adria-Ejepress«, Ulica Fabio Se-vero 5 b danes v četrtek od 8 do 12 ter od 16 do 18 in eno uro pred predstavo pri blagajni kina v Skednju. Glasbena malica v Trstu Glasbena matica v Trstu ob- PD »SLOVENEC« IZ BORŠTA vešča Vse *°Jence’ da bo skIeP vabi na svojo proslavo, ki bo s kulturno prireditvijo danes 29. t. m. ob 20. uri v društvenih prostorih. Sodelujejo dramska družina iz Plavij z enodejansko »Vol-kašin«, domači pevski zbor, pevski zbor iz Plavij in pionirska družina. SLAVA PADLEMU BORCU ! Tov. Anton Počkar smm ■Tov. Počkar se je rodil 13. oktobra 1927 v Razgorjah na Krasu. Junija 1943 je sledil klicu zasužnjene domovine in odšel v partizane. Z Gregorčičevo brigado je bil fašiste in naciste. Umrl je junaške smrti 29. junija 1944 pri Lju-binu (Sv. Lucija). Slava njegovemu spominu! Zdravniški pregled prijavljeni za počitniške kolonije v Sloveniji Pozivamo vse dijake, gojence Slovenskega dijaškega doma in druge, ki so se prijavili za počitniške kolonije In še niso bili zdravniško pregledani, da se javijo v petek 30. t. m. od 9 do 12 v Ul. R. Manna 29. Zdravniški pregled je obvezen. Izidi pionirskih tekem 25. junija so bile druge lahkoatletske pionirske tekme Tekmovali so y teku na 50 m. skoku v višino, daljino, metu krogle in v izvajanju prvomajskih vaj. Tekem se je udeležilo 9 družin s 51 tekmovalci in tekmovalkami. Tekmovali so za prehodno zastavico, ki jo je imela pionirska družina v Dijaškem demu In si jo je sedaj ponovno osvojila. Dosegla je skupno v vseh panogah 390,80 točk in s tem prišla na prvo mesto. šolskega leta na glasbeni šoli v petek, 30. t. m. Vsi gojenci, tudi oni iz Barkovelj in z Opčin, naj dvignejo ta dan spričevala med 9. in 12. ter 14. in 17. uro v Ulici Slataper 1-1. levo. ((JANKO IN METKA« PRI SV. IVANU Osnovna šola pri Sv. Ivanu v Trstu priredi danes 29. junija ob 5 popoldne v bivšem Narodnem domu (((Škamperle«) pravljično igrico s petjem v štirih dejanjih. ((JANKO IN METKA«. Vabimo prijatelje naše mladine! V soboto ob 20.30 plesna stadionu„Prvimaj“ ZAM organizira vsako soboto ples na stadionu «Prvi maju s pričetkom ob 20.30. Ples bo na prostem, ob slabem vremenu pa v dvorani. PreskrbljenoJe gg dober orkester in bar, ki bo točil hladilne pijače. Vstop na stadion imajo vsi člani množičnih organizacij in njih prijatelji. SOLSKA RAZSTAVA strokovne šole v Rojanu Državna slovenska nižja industrijska strokovna šola v Trstu, Rojan - Ul. Montorsino št. 8 vabi na ogled razstave, ki so jo priredili učenci in učenke. Razstava bo odprta do vključno 29. t. m. Razen deških in dekliških ročnih del ter risarskih izdelkov bo prva dva dni tudi mala kulinarična razstava učenk III. raz. KINO njer z 92,60 in Rocol s 66.90 točkami. V posameznih panogah so dosegli sleReče uspehe: Tek na, 50 m; Jurkič Fer-ruccio, Dijaški dom; Paglio-nico Roseta,. Dijaški dom. Skok v višino; Kralj Aldo, Dijaški dom, 1,25 m: Trobec Rezi, Prosek, 1,05 m. Skok v daljino: Jurkič Fer-ruccio. Dijaški dom, 3.85 m; Trobec Rezi, Prosek. 3,10 m. Met krogle: Kobau Josip, Na drugem mestu je Prosek I Dijaški dom, 9,55 m; Cole S<#. nja, Sv. Ivan, 6.30 m. V prostih vajah so se skoraj vsi dobro izkazali in dosegli skoraj vsi 10 dosegljivih točk. s skupnimi točkami 252.55, nato slede Skorklja s 168,30. center s 152, ((Zupančič« s 141.55, Sv. Knž s 134,20.,Sv. Ivan s 100,85, Katinara-Lo- Tojna t Koreji 1 (Nadaljevanje s 1. strani) zjutraj prispela v Singapur. Avstralska vlada je namreč pred tem izjavila, da namerava podpreti britanske sile na Malajskem polotoku. Ameriški senat ie soglasno odobril, da se zakon o novačenju podaljša vsai za eno leto. S tem ima predsednik pravico ne samo, da vpokliče pod orožje rekrute, pač pa da laliko v primeru potrebe pokliče tudi pozornost vsega sveta obrnjena rrzerviste vseh' vrst orožja. na Daljni vzhod, bi lahko SZ, Mova vlnHn kje'drugje kaj ukrenila. 1 uvu VlUUU Opazovalci v Hun Kongu, katere je sicer Trumanov sklep precej presenetil, ker niso pričakovati, da bo ZDA poslala na Korejo letalstvo in mornarico, pravijo, da bi tudi neposredno vmešavanje sovjetske vojske v spopad ne prineslo nove svetovne vojne. Kot zgled primerjajo spopad v Severni Mandžuriji leta 1938, ko sta se sovjetska in japonska vojska borili 3 mesece, ne da bi sploh prekinili diplomatske odnos-jned obema državama. Prav ti krogi trdijo, da je morda a-meriški poseg na Formozo še bolj važen kot poseg v korejske dogodke. Na današnji tiskovni konferenci je državni tajnik Ache-son izjavil, da iz Moskve še ni prižel noben odgovor na posla nico ZDA, da b; Sovjetska Zveza posredovala pri vladi LR Koreje, naj ustavi sovražnosti. AcHeson je ogorčeno pobijal trditve, da so sklepi Varnostnega sveta nezakoniti, ker nista sodelovali na seji ne Sovjetska zveza ne LR Kitajska. 1 Popoldne se je sestal obramb ni odbor v okviru angleške vlade in odobril dklep, kj ga je objavil Attlee popoldne v spodnji zbornici, da se postavijo angleške pomorske sile v japonskih vodah na razpolago ZDA. Skupina težkih bombnikov avstralskega letalstva je danes na Japonskem V Tokiu so sestavili novo močno filoameriško vlado. Sestavil jo je Sigeru Jošida. V novi vladi so skoraj vsi člani prejšnje vlade. Tri mesta so začasno ostala neza ;edena, ker čakajo, da bo demokratska stranka stopila v vlado. Nova vlada bo če bolj podprla Mac Arthurja v notranji politiki proti komunistom, CK francoske KP je danes odobril resolucijo, v kateri v imenu francoskega naroda odločno protestiral proti ameriškemu vmešavanju v notranje zadeve Koreje. Ameriško intervencijo primerja s Hitlerjevim in Mussolinijevem vmešavanjem v špansko državljansko vojno, ki sta s svojo politiko pripravila drugo svetovno vojno. Poleg tega obsoja ameriško politiko na B'ormozi in v Vietnamu. JAKARTA. 28. — Indonezijska vlada bo v najkrajšem času postala v Ambojino drugo misijo, ki bo skušala prepričati uporniško republiko južnih Molukov, naj se vključi v Združene države Indonezije. Do sedaj so bili vsi poskusi brezuspešni. Indonezijske pomorske sile so sicer izvedle blokado okrog otokov, vendar pa niso Izvedle nobene vojaške operacije. Danes 29. junija uprizori naše gledališče v Skednju komedijo «Veleizdajalec«, ki jo je spisal dr. Bratko Kreft, znani slovenski dramatik in dramaturg Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani. Poleg dveh romanov, riovel, člankov, razprav itd. je napisal naslednja dramatska dela; ((Celjski grofje«, »Kreature«, ki bodo pri nas uprizorjene pod naslovom »Veleizdajalec«, »Velika puntarija«, drama iz zgodovine slovensko - hrvaškega kmečkega upora, ki sta ga vodila Matija Gubec in Ilija Gregorič, rokokojska komedija »Krajnski komedijanti«, v kateri nastopajo slovenski razsvetljenci Cojz, Linhart, Vodnik, Japi itd., Pisana v jeziku 18. stoletja; 'predelal m prepesnil je Jurčič-Levstikovega »Tugomera#, za katerega je prejel Prešernovo nagrado. Letos je končal scenarij o pesniku Pre-einu, ki ga bodo v njegovi režiji predvidoma začeli snemati drugo leto. Zdaj piše dramo ((Jugoslovansko vprašanje«, v kateri namerava zajeti poglavitne mednarodne probleme, ki so nastali v zvezi z borbo Jugoslavije za neodvisno in samostojno državno politiko. Komedija »Veleizdajalec« je satira, ki ima tudi mnogo resnih m tragičnih momentov. Igrana je bila v Ljubljani, Mariboru, Celju, Osijeku, Sarajevu, Varaždinu itd., velik uspeh je dosegla že pred vojno v Pra. gi. kjer jo je kot gost zrežiral avtor sam. Prinašamo odlomek iz članka o Kreftovem dramat-skem delu, ki ga je spisal profesor ljubljanske univerze dr. M. Snuderl. Komedija »Kreature« je smela 1935. Ie!a na oder le pod ublnžcnini naslovom «Maloma Han (». Po sv o v vsebini je tv prerez skozi tipično plast na sega politikujočega meščanske ga razreda: odvetnik, politični, sodni in finančni uradniki, pr o. UNIVERZITETNI PROFESOR DR. M. ‘ ŠNUDERL Kreftova komedija ((Veleizdajalec)) (PRED PREMIERO V SKEDNJU) fesor, literat, učiteljica, meščanska gospa m gospodična, z vsemi njihovimi niajhnimi, ozkimi, nepomembnimi stremljenji, a z veliko življenjsko lažjo. Toda to niso shematični predstav. )Uki svojega razreda, ampak kot resnični predstavniki tudi žive osebe z močno psihologijo in če hočete, tudi s svojo tragiko. Hrvaški kritik dr. M. Pražil je v «Jugoslovanski zastavit ob premieri ((Kreatur« v Osijeku leta 1936. zapisal■ »Kre/t je postavil na oder same male, navadne ljudi, lažnive, neodkri-tosrčne, strahopetne, podle, plitke površne, a vendar ljudi iz mesa in krvi, ki se znajo maščevati in trpeli, se bati in kričat i, kadar jih nihče ne sliši, ki ljubijo in sovražijo, ki pa vedno mislijo le nase in delajo le zase... Kreftu je potrebno le majhno, čisto navadno ogrodje, da na njem izgradi ta-ko jedko, tako trpko satiro, u hkrati tako dragoceno, da ii v naši odrski literaturi ni enake.)) Naravnost prodoren uspeh pa )e doživela komedija v Pragi leta 1937. Vsebinsko je komedija preprosta kakor Gogoljev «Revizor»: Godi se oktobra 1914 ob začetku prve svetovne vojne. Ivan se je v gostilniški družbi izrazil zaničljivo o sarajevskem atentatu. Pred sodiščem ga je branil advokat dr. Kostanjšek, da j« Ivan odletel s prestavim 3-mcsečnim preiskovalnim zaporom, toda še to noč „!or« z marškompanijo na bojišče. Fsa malomeščanska družba sc je zbrala pri advokatu k IvanoVi t red, ki jih determinira. «Mi ne odhodnim. Čakajoč vsa tri de- j bomo zmogli nikoli velikih deri- janj! Mi sme janjg na Ivana, ki sploh ne Pr de, se rešuje vprašanje, k do pa jc ovadil.' Izkaže se, da"'so ga ovadili vsi prisotni, vsak sam zase, vsak iz kakega podlega, sebičnega motiva. Ze tu bi se lahko komedija končala; a mojster‘odra 'prične Jznova, da bi izpeljal stvar le 'še bolj v absurdnost. Ko so tako, razkrinkajo, sklenejo, da pojdejo Ivana reševat s svojimi intervencijami pri županu, polkovniku itd. Nato si pripovedujejo, kako uspešno so intervenirali, a izkaže se. da n; nihče storil ničesar. Ivanova ljubica se ie namesto tega medtem celo »dajala advokatu v njegooi pisarni. S tem je dosežen vrhunec: Ivan je medlem pobegnil iz vojske v borbo za svobodo kot pripadnik revolucionarne omla-dine Preporoda, ki je bilo v oni dobi napredno gibanic. Odrsko jo je Kreft mojstrsko izpeljal: klasičnemu načelu enotnosti časa, kraja in dejanja (vsa 3 dejanja se viša isti večer v advokatovem stanovanju) je pridružil lik glavnega junaka Ivana, ki je osrednja tema dogajanja ki pa sploh ne nastopi! Osebe so, kakor tudi so tipične za našo meščansko okolje. izrazito karakterizirane. psihološko poglobljene, vsaka s svojim življenjskim jedrom, vse skupaj pa tragično vklenjeno v življenjski krog majhneaa. nizkotnega in podlega okolja, p katerega so vklete, iz katerega ne morejo, ker je takšen raz- smo obsojeni rut klavrno, mgjhno ~življenje... Prekletstvo je nad nami. bušimo sc, drug drugemu pijemo kri. grizemo se —- umreti pa ne moremo. Nesrečne kreature smo '— trpimo in mučimo...« Pri tem Pa n osi jb » sebi odblesk svojega lažnega idealnega poslanstva, v katerem si pure jo svoje podle duše. Oglejmo si samo advokata Kostanjška! Ta je Ivana podoiral pri njegovem jugoslomhškem revolucionarnem delu; čim pa je izbruh Vojne postavil ljudi na preizkušnjo, se je obrnil proti temu gibanju, izdal Ivana, a Ha je nato celo branil pred sodiščem! Snoje izdajstvo, svoj ogabni oportunizem, pa’ obleče v domorodne glase: »Mene ni vodu k temu nagibu kakšen nizkoten vzrOK ali iijajhen smoter. Moj cilj je bil svet... Kaj hočete! Iz ich razmer ne moremo. Treba se jim je prilagoditi in delati smiselna •> njih okviru, ne proti njim... Vse ostalo je butanje ob zid, je samomor... Ko sem spoznal. da vodijo te ideje mlade ljudi in naše ljudstpo o nesrečo, na sle po Pot, sem sklenil, da je treba temu napraviti konec. Zmbto je bilo treba iztrebi ti .izkoreniniti. Na kakršen koli način!« Ali ne zvene te besede čudno znano iz polpretekle dobe? Ali ne zvem iz teh besed, ko da so bile napisane' danes v pogledu na vojno 1941-1945 in ne leta 1934 v pogledu na vojno 191 • 1918? Kaj je torej ostalo leta 1941. nespremenjene 'i- leta 1914? Kaj? — Kreature! uNa zemlji se pokažemo samo od časa do časa, da se proslavimo g kakšnim, dejanjem, ki ga nihče drugi na svetu ne bi storil. Mi (la storimo, nam se posreči—« Da, kreature! Prevrgle so se leta 1914. jz jugoslovanske zanesenosti v avstrofilstvo, se 1918 prekobalile znova v jugo-slovansti-o, tu se valjale do leta 1941. v vseh. političnih oblikah, se znašle leta 1941. »o naročju fašistične Italije« (govor Natlačena pred Mussolinijem), o italijanskih uniformah, v politiki čakanja, v sovraštvu do napredne in demokratične OF, v Gestapu, v izdajstvu, de-nunciaciji, v ognju, v krvi in gnoju. Vedno isie kreature, z različnimi obrazi in imeni, v fraku in talarju, vedno iste podle in prodane duše, ki bi hotele voditi narod, ki bi se hotele danes s sladko-kislim obrazom nasmehniti tudi naši dobi, če bi ta ne Pomenila za njihov razred železne metle, orkana, ki brije čez njihou kužni zarod, da ga dokončno iztrebi iz telesa slovenskega naroda kakor gnido in gnojni stržen. V tej točni družbeni diagnozi in perspektivi v okviru uspele, tehnično mojstrsko obdelane umetnine, je veličina Kreftovega dela. Odkril je kakor Cankar v »Hlapcih« pravi obraz te družbene plasti, razvojno zgodovinsko točno opredelil nje obstoj, funkcionalnost in razvoj ter storil s tem pozitivno napredno dejanje. Kajti njegovo delo je kljub upodabljanju podlih izprijencev in njihovih grdih dejanj svetlo, optimistično in etično. Napisal je svoje delo v času, ko je to ■pomenilo drzno in nevarno dejanje, Leta 1941.-1945. so sijajno potrdila pravilnost njegove diagnoze. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE 28. junija se je rodilo 12 oseb, od teh 1 mrtev, umrle so 4 osebe, poroka pa je bila 1. Poročili so se: Požar Miroslav Friderik, uradnik in gospodinja Jerič Rafaela. Umrli so: 431etna Sarka vd. Ramann Josipina, 761etna Kis-svardaj vd. Pilic Candida, 591etni Gregori Ivan, 291etni Marchesi Mario ■1 RADIO 1 JUG0SL. CONE TESTA (Oddaja na srednjih valovih 212.4 m ali 1412 kc) ČETRTEK 29. 6. 1950 6.30: Jutranja glasba; 6-45: Poročila v ital. in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročUa v slov. in objava sporeda; 7.15: Jutranja glasba. , 12.00: Prenos prihoda na cilj V. etape mednarodne kolesarske dirke po Hrvatski in Sloveniji; 12.30: Melodije na harmoniki; 12 45' Poročila v ital. in objava sporeda; 13.00; Napoved časa -r.oročila v slov. in objava sporeda- 13.15: Popularne skladbe italijanskih skladateljev; 13.45: Našim ženam (Ital.); 14.00: Igra Sto. jar. Stenovic s svojo kapelo: 14.30: Pregled tiska v ital.; 14.45: Pregled tiska v slov. 17.30: 1 Politične aktualnosti (ital.); 17.40: Ritmična glasba; 13.00: Koncert pianista Marijana Lipovška; 18.30: Lahka glasba; 13 45: Poročila v hrv.; 19 00- Glasbena medigra; 19.15: Poročila v ital.; 19.30: Napoved časa -poročila v slov.: 19.45: Slovenska orkestralna 'glasba; 20.15: Jezi- kovni pogovori (slov.); 20.30: Poje tržaški komorni zbor; 21.00: Radijski obzornik: Vojna na 38. vzporedniku (slov.); 21.15: Koncert sopranistke Bianke Dežman in Noni Zunec: 21.45: Lahka glasba; 22.00: Feuiletons (Ital.); 22.15: Igra orkester Ketelbj; 22.35: Plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v ital.; 23.05: Zadnja poročila v slov.; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Uspavanke; 23.30; Zaključek. LJUBLJANA. M ARIBORin rel. postaja NOVA GORICA (Oddaja na valili 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 in.) ČETRTEK 29. 6. 1950 12.00: Iz opernega sveta; 12.30: Napoved časa In poročila; 12.40: Glasbena medigra; 12.30: Belo- kranjski pionirji pojo; 13.20: Oddaja za pionirje (ponovitev); 13.40: Slovenske klavirske skladbe; 14.00: Lahko orkestralno glasbo izvaja Stojan Stenovlč s svojo kapelo; 14.30: Ljuoska univerza; 14.50: Nekaj virtuoznih skladb za violino; 15.00: Napoved časa in poročila; 15.10-15.30: Duete na harmoniko izvajata brata Kosec. 18.00: Koncert pianista Marijana Lipovška: 18.20: Pogovor s pionirji: 18.40: Narodne pesmi poje Gorenjski vokalni kvintet; 19.00: Napoved časa in poročila-19.15: Ciklus Beethovnih sonat za čelo in klavir: sonala št 5 -Izvajata čelist Oton Sajda in pianistka Ksenija Ogrin (Prenos iz Maribora); 19.45: Drobne orke- stralne skladbe; 20.00: Predavanje za Izobraževalne tečaje; 20.20: Glasbena medigra; 20.30: Poje tržaški Komorni zbor: 21.00: Petletka naša teče...; 21.20: Simfonični plesi; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Zabavna nočna glasba; 23.30: Poročila. Rossetti. 16.30: «Sovraštvo» Douglas Dick in Frank Lovega. Excelsior. 16.30: »Berlinska balada« Gert Froebe in Tatjana Sais. Fenice. 16.30: «Dragi sorodniki«, John Lund in Vanda Hendrix. Filodrammatico. 16.30: «Pomlad». Janette Mac Donald, Nelson Edidy. Alabarda. 14.30: «Sanjal sem o paradižu«, G. Gassmann. Garibaldi. 14.30: «Poljubil sem divo«, 62 filmskih zvezd. Ideale. 15.00: «Cilj je Burma«, Errol Flynn. Impero. 14.30: «33. Giro dTtalia#- Italia. 14.30: «Prva noč v dvoje« Red Skelton. Viale. 14.00: «Pod dvema zasta- vama«, Ronald Colman, C. Colbert Vittorio Veneto. 16.00: »Vklenjena«. Michele Morgan, Robert Cummings. Armonia. 15.30: «Uporniki Sing-Singa« Thomas Mitchell Belvedere. 16.30: «Zver v člove- ški podobi«. Walter Digdou. »Ob morju«. 16.00: »Gospod Ver-douz«, Charlei Chaplin. Marconi. 15.00: «Pod posebnim policijskim nadzorstvom«. Massimo. 15.00: »Neukrotljivi«. Richard Alen Novo Cine. 14.30: «Iščite onega človeka«, T. Marshall, John Beal. Odeon. 14.30: «Ad:am in Eva«, Macario. Radio. 15.00: ((Spoštovani gospod Pulhan«, Ht-dy Lamarr. Savona. 14.00: »Bataan«, Robert Taylor. Venezia. »Noetova barka«, Gian-ni in Pinotto. Vittoria-. 16.00, na prostem 20.30: ((Povratek Montecrista«, Louis Hayword. Kno na gradu. 21.00: »Štiri peresa« R. Richardson. Ljudski vrt na prostem. 20.45: ((Pustolovci«. Olivia de Havil-land. Letni kino v -Ul. F. Severo. 21.00: «2ivljenje je prekrasno«. Skoljet. 21.00: ((Zelena leta«, Tom Drake. Letni kino Rojan. 20.45: »Trubadur«. MALI OGLASI ANGLEŠČINA IN NEMŠČINA po posebni hitri metodi; točnost izgovarjave zajamčena. Izpiti — Korespondenca — Prevodi. Ul. Rossini 14 - IV. L'«Eco della stampa» URAD ZA ČASOPISNE IN REVIJSKE IZREZKE, ustanovljen leta 1901, s sedežetn v MILANU. VIA G. COMPA-GNONi 28, sporoča, da nima v Italiji ne dopisnikov ne zastopnikov ne agencij in da je njegov sedež izključno v MILANU VIA G. COMPAGNONI 28. Razpis za sprejem učencev v 1. letnik dvoletne poljedelske šole na Grmu pri Novem mestu Osebno ali pismeno naj se javijo mladinci in mladinke, ki imajo veselje do poljedelstva. Šolanje je brezplačnol V šolo se bodo sprejemali oni, ki so s prav dobrim uspehom dovršili 4-7 razredov ljudske- šole v starosti 16-18 let. Pri sprejemu bodo imeli prednost mladinci in mladinke z državnih in zadružnih posestev, Industrijskih in drugih ekonomij. Ako bo na razpolago mest, bomo sprejeli tudi mladino iz privatnega sektorja, predvsem hčere in sinove malih in srednjih krr.etov. Pouk se prične 15. septembra 1950. leta. Prošnje pa sprejemamo do 25. septembra 1950. Kandidat mora izpolniti obrazec ((Prošnja za sprejem v strokovno šolo«. Prošnji mora priložiti: Rojstni list, zadnje šolsko spriče valo in kratek življenjepis. Absolventi bodo po dovršenih dveh razrt-dih zaposleni kot kvalificirani delavci na državnih In zadružnih posestvih ter ekonomijah. Pozneje bodo lme-11 najboljš tudi možnost prehoda v Kmetij ski delavski tehnikum. KMEČKA MLADINA! SOLA TE VABI, PRIJAVI se: Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico l\ll. nadst. - Telefon 11-32 SEJA OBČINSKEGA SVETA Zopet Tik In krik v zvezi s slovenskimi otroškimi vrtci Reči, da ustanova 0NA1R raznaroduje slovenske otroke, je za svetnika Del Pina in ostale demokristjane ,,žaljivo” • Občina obsojena na skoraj dva in pol milijona lir, ker se ni držala pogodbe, ki jo je sklenila z Lenassijem Predvčerajšnjim zvečer se je pričelo na goriškem gradu poletno zasedanje goriškega sveta. Zaradi velike vročine, ki že nekaj dni prevladuje, se veliko število svetnikov seje ni u-deležilo. Kljub temu pa jih je bilo od štiridesetih vseeno štiriindvajset, kar zadostuje, da je bila seja sklepčna. Sejo je otvoril župan, ki je najprej prečital nekatera sporočila. Med drugim ie tudi o-meniL da je umrl svetnik SDZ Leopold Kemperle. Govoril je tudi o svojem potovanju v Rim, kjer je vladnim oblastem nredočil neznosno stanje, v katerem se nahaja naše gospodarstvo. Omenil ie. da se bo občina še nadalje trudila, da bo dokončala začeta dela. Sprejet je bil nadalje sklep, da se Gorici omogoči vzpostaviti industrijske obrate, ki so ostali po mirovni pogodbi v Jugoslaviji. Otvorje. na sta bila tudi dva delovna centra, kier se nekaj stotin brezposelnih vzgaja za druge poklice. Občina je nadalje izdala okoli sedem milijonov lir vojne škode, ki so jih porabili za zgraditev šolskih in kulturnih poslopij. Ustanova za graditev ljudskih hiš je prav tako odobrila vsoto 50 milijonov lir za zgraditev novih ljudskih hiš. Zupan je nato izjavil, da je zvedel za vest. na osnovi katere bo družba IRCO pričela prve dni meseca avgusta graditi na tekališču svoje industrijsko podjetje. Gre menda za dopolnitev čistilnice užitnega in strojnega olja iz Trsta. Nato je svetnik Bratuž govoril o svojem kolegu Kemperlu, ki je pred tedni umrl. Sledilo je čitanje zapisnika zadnje seje. 2upan pa je predlagal svetovalcem, naj bi bil na mesto umrlega Kemperla postavljen novi svetnik Ivan Brumat. Novi svetnik je takoj zavzel svoje mesto - in spregovoril tudi nekaj besed. Po enournem odmoru so svetniki sklenili, da se da poslopje bivših vojašnic v Standrežu v KINO VERDI, 17: «Bil sem vojni soproga, A. Sheridan. VITTORIA, 17: «Nezvesto tvoja«, L. Darnell in R. Harrison. CENTRALE, 17: «Prepovedana pot«, D. Andrews. MODERNO, 17: «Lulu Belle«, D. Lamour. EDEN, 14,30: «Zaklad v Siera Madre«, H. Holt. ESTIVO, 21: «Kri ob zori«. STANDREZ, 21: «Potujoči Žid«, najem ustanovi Fabio Filzi. V nadaljevanju seje s prišli do najbolj kočljivega vprašanja te seje, ki je ponovno razburil predvsem duhove iz de-mokrščanskega tabora. Zupan je namreč predlagal, naj svetniki odobrijo, da bo občina podprla ustanovo «Italia redenta«, ki otvarja vrtce po vaseh, z denarnimi sredstvi. Otroške vrtce bodo odprli v sledečih vaseh: Ločnik, Oslavje, Podgora in na svetogorski cesti pri naselju beguncev (Katerinijev trg). Svetnik Bratuž je takoj povzel besedo in rekel, da je potrebno. da se nastavi v podgorskem vrtcu tudi slovenska otroška vrtnarica. Tudi svetnik DFS Paglavec je podprl ta predlog in vztrajal pri tem, da se v Podgori otvori slovenska sekcija otroškega vrtca, zlasti še, ker le vrtec svoj čas že obstajal. Ker je bilo vse to govorjenje za prenapete šoviniste v občinskem svetu neprebavljiv zalogaj, so se kaj kmalu začeli spogledovati in vedno glasneje nasprotovati besedam našega svetnika. Tako se je oglasil Del Pin od MSI zagnal v besede svetnika Paglavca, zlasti v tiste, s katerimi je razkrinkal organizacijo ONAIR, kot raznarodovalno in škodljivo slovenskemu ljudstvu. Del Pin je dejal, da predstavlja to «žalitev». Tem besedam so se pridružili vsi tako imenovani italijanski svetniki ter se tako še enkrat pokazali enotne, kadar gre za odrekanje pravic slovenskega ljudstva po narodnostni enakopravnosti. Prof. Gian Antonio je nato dal poročilo o delovanju občinske glasbene šole. Dejal je, da obiskuje to šolo veliko več u-čencev kakor v Trstu, kljub temu pa so življenjske razmere učiteljev na tej šoli zelo slabe, saj dobijo mesečno okoli deset tisoč lir. Svetniki so nato proučili to vprašanje in sklenili, da se odobri občinski glasbeni šoli milijon in pol lir za zboljšanje njenega delovanja. O protituberkuloznem konzorciju je govoril dr. Levi. Sprejeli so sklep, da tudi tej ustanovi izročijo 8 milijona 721 tisoč lir. V nadaljevanju seje je odbornik Devetag govoril o pravdi, ki jo je vložil Lenassi proti občini. Lenassi je namreč pred časom dal občini v najem neko poslopje, toda pod pogojem, da bodo vanj spravljali samo pohištvo. Občina pa se te pogodbe ni držala, ampak je skladišče uporabila za shranjevanje sena. I zpred s o d I S c a Kdo je koga V Ul sv. Antona že dalj časa kroži glas, da se komaj lSlet-na Dorni Ana Manja večkrat skrivno' sestaja z možem m Nikolaušič Marije. O tem so go vorili vsi od najstarejših pa otročadi. Pametnejši so se se-veda zgražali nad tem, da se komaj doraslo dekletce peča s poročenim možem. Najbolj pa se je zaradi tega zgražala prizadeta Nikolaučič Marija in njena mati 621etna Nikolaučič vd. \ Batistuta Lojzka. Šepetanje sosedov je prišlo do njiju in obe sta se užaljeni grizli v dvomu in ljubosumju. Njihovi dvomi in prišepetavanja sosedov pa so potrdila dejstva na letošnji praznik sv. Jožefa. Tega dne se je namreč Dorni Ana ves dan sprehajala z možem Nikolauči-čeve in se vrnila z njim pozno ponoči domov. Vsi. ki so vedeli, da je šel ilegalni parček na sprehod, so iz radovednosti do pozne ure postajali po oknih. Med temi sta bili tudi Nikolau. čičeva in njena mati. Ko se je «par» res vrnil sam z daljšega sprehoda, sta obe ženski v eni sapi pridrveli na dvorišče in tu napadli mlado Ano. Bati-stutova jo je prijela za lase in ji je med drugimi psovkami za. brusila, da je priležnica zakonskih mož. Tako početje je «rahločutno» deklico globoko razžalilo in je že naslednjega dne Batistutovo prijavila sodnim oblastem zaradi žalitev. Včeraj je Batistutovo sodnik dr. Siena na goriški kazenski sodniji zaradi tega obsodil na plačilo 4000 lir globe, poravna, vo sodnih stroškov in plačilo zagovornika prizadete stranke v znesku 15.000 lir. Proti obsodbi bo Batistutova vložila priziv. I\li mu uspelo Preteklega meseca je goriška policija aretirala v našem meti 291ctnega Paussa Alojza iz Čedada, ker se je že dalj časa ootepal po Gorici brez dela. Ob aretaciji je Paussa izjavil, da je ubežnik iz Jugoslavije in ni povedal svojega pravega imena. Policija pa, ki je sumila, da gre za navadnega pote- puha, se je bolje informirala 0 njegovem življenju in izvedela kdo je. Nadaljnje poizvedbe so organe javne varnosti privedle tudi do odkritja, da so Paussa nekaj časa prej izgnale oblasti iz Zagrgja ter da je strgal izgonski list in prišel v Gorico. Včeraj so ga obsodili na 1 mesec zapora in 1000 lir globe. Nov primer nezakonitega prestopa meje Zaradi nezakonitega prestopa državne meje med Italijo in Jugoslavijo so nato sodniki obsodi, li na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe 231etno Del Zotto Avrelijo iz Tavagnacca ki je bila dalj časa v Jugoslaviji na delu in od koder se je vrnila na obisk k svojcem s potnim listom, ki ga ji je izdal italijanski konzulat v Zagrebu. Kazen so ji odpustjli na podlagi odpusta odrejenega za sveto leto. Ponesrečeni poskusi Na tri mesece in devetnajst dni zapora ter na 19 tisoč lir globe pa so zaradi istega prestopka obsodili Turka 321etnega Vahe Moviana jz Istambula, ki že več let biva v Benetkah. Moviana ki je že večkrat hotel preko Jugoslavije na obisk k svoji družini v Turčijo, so jugoslovanske obmejne oblasti izročile italijanskim čim je pri. šel na jugoslovanska tla. Deležna sta bila odpusta Zaradi nameravanega presto, pa državne meje je nato moral 'na zagovor 331etni Moscia Enno iz Cagliarija, ki so ga obmejni stražniki lanskega decem. bra zasačili v bližini meje pri Gubrijah, ko je ravno hotel čez žico. Obsodili so ga na 3 mesece zapora in 16.000 lir globe. Kazen so mu odpustili na podlagi odpusta odrejenega z dne 23. 12. 1949. Isto kazen zaradi istega prestopka so naložili tudi 561et-nemu Minisinlju Giosueju iz Monte Albana in 291etnemu Me-nottiju Angelu iz Latisane pri Vidmu. Po naključju se je to seno vžgalo in pri tem je seveda tudi poslopje zgorelo. Občina je Le-nassiju ponudila za povračilo škode majhno vsoto denarja, ki pa je Lenassi ni hotel sprejeti. Zato je občino tožil ter od nje zahteval povračilo škode v višini 3 milijonov 500.000 lir. Ob. čina je pravdo izgubila in bila obsojena na plačilo 2 milijonov 432.000 lir. Razgovor o tej, obsodbi je sedaj prišel pred občin, ski svet. Odvetnik Devetag, ki je govoril o tem vprašanju, je predlagal občinskemu svetu, naj dovoli občini vložiti priziv proti tej obsodbi, ker upa, da ji bodo denarno kazen še za nekaj znižali. Občinski svet je predlog potrdil. Občinski svet je nadalje imenoval svetnika Konta, Bizjaka in Vallentija kot revizorje letnega obračuna občinskih podjetij, katerega bodo predložili svetu v odobritev na prihodnji seji. Odobrili so tudi prodajo zemljišča v Ulici Crispi, kjer bo družba TELVE zgradila avtomatično telefonsko centralo. Skoraj ob eni po polnoči se je seja zaključila in se bo nadaljevala v petek ob 20.30. Prireditev slovenskih srednješolcev Goriški srednješolci bodo imeli (udi letos, kakor vsako leto, svojo prireditev. Izvajali bodo Vodopivčevo spevoigro »Kovačev študent«. (Cer v mestu ni mogoče dobiti v najem dvorane, bo prireditev v Standrežu na prostem, in sicer v nedeljo 9. julija ob 20. uri. Prireditelji hočejo uvesti lepo staro slovensko navado točnosti, k< je prišla že v pozabo, in bodo s prireditvijo pričeli točno ob določeni uri. Zato se priporoča vsem, naj ne zamujajo, da ne bodo s tem motili poteka prireditve. Razstava osnovne šole v Podgori Danes, dne 29. t. m. bodo učenci osnovne šole v Podgori otvo-riii razstavo. Na tej razstavi bo- do učenke razstavile svoje vezenine, dečki pa različne okrasne predmete, ki so Jih izdelali pri deškem ročnem delu. Razen tega bomo na razstavi videli pismene naloge, risarska in slikarska dela. Otvoritev razstave bo ob 9 dopoldne. Ob tej priliki bo kratek nagovor. Učenci bodo nato zapeli nekaj pesmi. Vsi starši in prijatelji mladine ter vsi oni, ki se zanimajo za duhovno rast mladega rodu, naj si razstavo ogledajo. Razstava bo odprta samo ta teden. Nočni razgrajači Na prijavo 281etnega Codera-mija Jožefa s Korza Verdi 36 je policija včeraj ob 24. uri spravila iz kavarne Bratuž j 281etnega Zucca Ivana iz Ul. Brolo 7 in 321etnega Beluna Carla iz Ul. Mazzini 1, ker sta s kričanjem motila nočni počitek meščanov. Šolska razstava V nedeljo 2. julija ob 11. uri bo v prostorih nižje srednje šole v Ul. Randaccio 24. otvoritev razstave risarskih del dijakov učiteljišča, nižje srednje šole in strokovne šole. Vstop je prost. Ker Je razstava zelo zanimiva, priporočamo mnogoštevilen obisk. Spal je na ulici Organi javne varnosti, ki so sinoči službovali na južnem kolodvoru, so na pločniku pozno ponoči zasačili spečega moža. Ker je prepovedano spati na ulici, so moža prebudili in mu kamnito ležišče zamenjali z lesenim v varnostni celici na kvesturi. Gre za 43-letnega Bac-chettija Jakoba iz Siracuse. Za nadaljevanje dela v tržiški oljarni Notranja komisija v tržiški tovarni olja sporoča, da bo 29. t. m. ob 9. uri konferenca o proizvodnji tovarne, da bodo na tej osnovi ugotovili možnosti za nadaljevanje dela in za o-brambo pokrajinskega in državnega gospodafstva. Na konferenco so povabljene tudi mestne in pokrajinske o-blasti, tehniki in predstavniki delavcev. 5. in 6. julija slavka lekslilnih delavcev V Milanu se je sestal glavni odbor Zveze tekstilnih delavcev z namenom, da nadaljuje pogajanja q državni pogodbi in o zahtevah tekstilne stroke zaradi katerih, kot je znano, je tekstilna stroka pričela z mezdnim gibanjem. Izvršilni odbor te stroke je sindikalnim organizacijam sporočil sklep, da bo stroka tekstilnih delavcev stopila 5. in 6. julija v dvodnevno stavko. Prometna nesreča z lambreto Na križišču na Rojcah y bližini mosta IX. avgusta se je motor s prikolico z evidenčno tablico GO 627, ki ga ie vozil Hug Silvestri iz Gradiške, zaletel v lambreto, ki j0 je vodil uradnik Edvard Duca, star 58 let, stanujoč v Ul. Cravos 13. Medtem ko se Silvestri in njegovo vozilo nista poškodovali, je Duca padel na tla ter se močneje ranil po telesu, za-zadi česar so ga odpeljali v bolnišnico Brigata Pavia. Zdravnik de Michelini je ugotovil, da si je prelomil eno izmed desnih reber in levo nogo ter si pretresel možgane. Menijo, .da bo ozdravel v 40 dneh. Pobegi Igrišče za otroke Zene naše domače baze ASIZZ so zadnje dni poskrbele otrokom posebno igrišče. To je bilo potrebno, ker je otroški vrtec končal svoje šolsko leto m je bilo nujno, da dobijo otroci primeren prostor za igrišče. Pravtako je bilo čutiti delova. nje naših žen na socialnem področju. Tako ie naša krajevna organizacija ASIZZ izvedla obisk porodnic. Pri tej priliki jih je tudi obdarila. Se posebej pa so se naše žene zavzele za nekega bolnega otroka, katerega so peljale k zdravniku ter mu pripravile vse potrebno zlasti obleko in obutev za odhod v otroško kolonijo. Cesfa skozi Rižano zaprla Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - Gl. Cesare Battisti 2 - Telefon 70 Boj jetiki! Zdravstveni pregledi delavstva po fluorografski ekipi Okrajni ljudski odbor, poverjeništvo za lokalni promet, v Kopru sporoča, da bo cesta, ki veže jugoslovansko cono STO-ja, in sicer od križišča pri Ankaranu do bloka v Rižani, od danes 29. junija do nadaljnjega zaprta. V tem času bo za ves promet, ki je šel do sedaj skozi Rižano v Sloveni- . . jo in Jugoslavijo, delovala cesta ! n)e na pljučni jetiki, ter da z Koper - Pobegi - Cežarji . Sv. | zdravljenjem bolnika prepreči- Zadnjo soboto 24. t. m. in nato ponedeljek 26. je fluorograf-ska ekipa izvedla pri Arrigo-niju. v Izoli, nato v torek in sredo pri Ampelei serijski pregled delavstva, zaposlenega v omenjenih tovarnah. Danes je enak pregled delavstva, ki je zaposleno v tovarni Arrigo-ni v Umagu, pri De Langlade in vseh nameščencev pri okraji! v Kopru. Pri teh pregledih gre v glavnem za to, da odkrijemo po možnosti vsako začetno obole- Anton - državna meja na Dvorih - Gračišče - Kubed - Mostišče. Isto velja za ves promet iz nasprotne strani, to je iz Slovenije v jugoslovansko cono STO. Pogovori o jeziku Radio jugoslovanske cone Trsta oddaja vsak četrtek ob 20. uri in vsak ponedeljek ob 13.45 - »Pogovore o jeziku«, ki Jih je priredil univerzitetni profesor dr. Mirko Rupel za tržaške Slovence. mo, da se iz začetnega bolezenskega procesa ne razvije večje kužno obolenje in da ne nastane v pljučih kaverna. Nadaljnji cilj je ta, da najdemo s temi zdravstvenimi pregledi vsak primer že odprte jetike in da bolnika tako zdravimo, da se odprto ognjišče zapre, bolnik pa ozdravi in postane za Okolico nenevaren. Ce to ni mogoče, je treba bolnika izolirati, da ne širi svoje bolezni dalje. Pri tem ne smemo čakati, da se oglasi bolnik pri zdravniku sam ali da ga pošljejo na pre- zadruzni do v Šmarjah i ki bo gradil in krepil gospodarstvo, širil kulturo in vzgajal nove ljudi. — Levo na sliki je neumorni predsednik odbora Za gradnjo zadružnega doma tov. Pavel Pribac, spodaj ponos Šmarčanov in okoličanov: ZADRUZNI DOM, čigar slovesna otvoritev je bila v nedeljo 25. t. m. iskavo njegovi sorodniki, temveč ga moramo poiskati sami. Dispanzerji ne morejo sami rešiti te naloge. Zato sq zdravniki že zdavnaj predlagali, da bi bile za pobijanje jetike kot množične bolezni n,ajbolj prikladne preiskave v serijah posameznih skupin prebivalstva, z rentgenskimi žarki. Take preiskave so zamudne in najbolj izvežban zdravnik ne more pregledati več kot 40 do 50 ljudi v eni uri. Ce se ne oziramo na nevarnost, kateri so izpostavljeni zdravniki pri pregledih bolnikov z rentgenskim a-paratom, b.i pri največji, izvež-banosti lahko, pregledali dnevno največ okoli 200 ljudi Leta 1895 je odkril W. K. Roentgen moč tako imenovanih X — žarkov, ki jih imenujemo danes po njem roentgen-ske žaike. Ti Sarki prodirajo skozi telesa in dajejo na fotografski plošči in tudi na posebej preparirani stekleni plošči, imonovanem roentgenskem senčniku jasno sliko kosti, zlasti pljuč in srca. Te slike, ki kažejo podrobnosti na pljučih, srcu in skeletu prsnega koša, dobimo lahko s poljubno brzino in v poljubnem številu. Ker je zmogljivost aparata zelo velika, zavisi uspeh dela skoraj edino od organizacije dela ne pa od aparata. Kljub preciznosti tega aparata je v nekaterih primerih treba preiskati bolnika klinično, to pomeni po zdravniku. Zato se ne sme rvikdo prestrašiti, če dobi po izvedeni fluorografski preiskavi vabilo na ponovni pregled. To še nikakor ne pomeni, da je preiskanec težko bolan ali celo jetičen, temveč samo to, da so zdravniki pri čitanju njegove fluorografske Slike opazili nekaj sumljivega, kar je pa lahko tudi docela brezpomembno. Zato je samo v korist preiskanca, da se pozivu za ponoven pregled takoj odzove. Kakor smo videli, nam flu-orografija, čeprav je njen glavni pomen v odkrivanju sprememb na pljučih, pomaga tudi pri spoznavanju sprememb na srcu, na veliki živi odvodnici (aorti) in na koščenih deli prsnega koša. S tem se znatno poveča korist takih preiskav, kakor na primer za ugotovitev sprememb na srcu pri športnikih itd.. Pomen fluorografskih preiskav Prav poseben pomen fluorografski preiskav pa je v tem, da nam šele one Majo zaneslji- VOKALNI KONCERT združenega mladinskega pevskega zbora iz Kopra in Portoroža (Nadaljevanje in konec) Vasilija Mirka »Izletn.kis sy napisani V. mnogeglainem slogu. Tudi on je i ledno lOdelcval pri »Novih akordih«, pripomogel z Adamičem, Laiovc-m, Krekom, Devom. Kogojem do modernejše obliki zborov, ha terih je skomp-niial veliko ste vilo. Posvetil se je tud• orkestralni glasbi in klavirskim skladbam. Glasbena matija v Ljubi ani je založila 2 zvezka njegovih lelavirskih skiadb. Mirk je napisal mnogo za mladino in poleg zborov je za kla vir pripravil več na odnih vesmi. Prav tako je še moj ter na glasbenem teoretskem pod ročju. Trenutno je dal svoje sile in znanje na razrnlag' koprskemu radiu ter mu tak > pomaga k hvalit tn°mu dvigu. Hrabroslavg Volariča mo spoznali v niegovi «D vjt o lici«. Volarič je bil na Pr.m r skem nekak pendgnt Simonu Gregorčiču. Primorska je vziju mladinke H njihovih r.aičlo-bila enega kot skladatelja, dru- veških naporih in borbah, jih gega kot pesnika. Morda ne do- hkrati razveseljevale in vodile bi mo dvoje individualnosti, ki do zmage. Po osvoboditvi mu je bi jih ljudstvo tako sprejelo uspel zlasti mešani zbor »Oče kot ravno njiju dva Volarič nam je dal mnogo mešanih ,n mačkih zborov znano (Eno devo le bom ljubil), ki jih je prepevala vsa Primorska. Topli so rjigbvl ;a-mospevi. Samo spomnimo se na našo na besedilo Ivana Cankarja. V III. delu programa se je združeni mladinski zbor še bol) vživel, tako da je od točke do točke stopnjeval svoje dojena nje. Posebno so izstopile pesmi: «Oj rožmarin» m «Ti k mini »Izletniki« Mirka, »Divja roži na klopico sedi«. Za narodno ! ca« Volariča in Konjovičtv i prebujo Primorja je Volaričev: «Srbska narodna» — sopran so-lira prispevala mnogo. lo, ki jo je zapela milo in ob- Končno imo spoznali Karla j čuteno Milkovič Stana, Zbor, k' Pahorja, našega Tržačana od ise je razživel, je'pel z lahkoti Sv. Ivana, ki je profesor n« J ter je bil dinamično diferenci Glasbeni akademiji u L;u( Ijarii rah, zopet precizen v intonacii Kot Osierčev učenec se je tud< izgovarjavi j n inten reta1 i i. Pahor bavii z mladinskimi zb o- Ko je končal s Pahorjevo »Na rt. V zadnji vojni Je našel svoje . juriis, bi bila publika najraje mesto med ja.tizani, kjer j 'i še poslušala, gojil predvsem zborovsko glas Drugi dan je nastopil zbor bo in samospeve. Napisal ji j tud' v emisiji koprskega radia, številne partizanske pesmi, ki \ vred nastopom v Kopru pa je so krepile naše mladince in I koncertiral v Portorožu. vo sliko o stanju tuberkuloze v posameznih kolektivih. Iz številnih podrobnih podatkov bomo y razmeroma kratkem času dobili pravo sliko o stanju tuberkuloze v vsem našem okrožju. Sele to nam bo omogočilo pravilno planiranje pro-tituberkulozne službe. Fluorografska preiskava v dveh kolektivih nekje y Sloveniji je dognala, da je bilo med ljudmi, ki so mislili, da so zdravi, več desetin bolnikov z aktivno tuberkulozo pljuč poleg velikega števila bolnikov z drugimi boleznimi. Prednost fluorografskih preiskav pred starejšimi načini serijskih preiskav obstoji v velikem številu ljudi, ki jih na ta način lahko zajamemo. Ker ima a varat veliko zmogljivost, • drž.ta cev in transformator 100 do ’ 153 slik na uro. Organizacijo fluorografije vodi pri nas protituberkulozna sekcija Rdečega Križa. S flu-orografiio se zajemajo predvsem delovni kolektivi, ki so zaradi svojega dela izpostavljeni raznim okvaram zdravja, kot rudarji, delavci y kamnolomih, tekstilni delavci in podobno. Zato je potrebno, da sodeluje sindikalna podružnica z upravo podjetja ali obrata in da objasni delavstvu na množičnih sestankih pomen fluorografije za proti-tuberku-lozno borbo. Vsak kolektiv Se mora odzvati preiskavi stoodstotno.. Ker dela fluorografska ekipa večinoma z aparatom, ki je montiran v posebnem velikem avtomobilu, je zamuda posameznikov, ki jo ima s pregledom, neznatna. Ce bi kdo izostal od preiskave, je dana možnost, da je morda ravno on tisti, ki ima bolezen na pljučih. Veliko truda in stroškov povzroča fluorografska akcija, toda ni dvoma, da spada v najmočnejše orožje V borbi proti jetiki. Z njeno pomočjo bomo odzdravili bolne, drugim omogočili zdravljenje tretjim skrajšali njihovo delovno nesposobnost, dalje prihranili o-bolelim in njihovim družinam težkoče in trpljenje. Prvi učitelji portoroškega učiteljišča 'Tako so učijo in tako usputie dosegajo dijaki, kjer ima delovno ljudstvo oblast v svojih rokah - Razstava - prikaz dela in uspehov dijakov Res ne vem, kako naj začnem, kakšen uvod bi bil bolj primeren k. velikemu dogodku, k velikim uspehom, ki so jih dosegli dijaki slovenskega učiteljišča v Portorožu. Ljudska oblast, dijaki profesorji in vsa ljudstvo koprskega okraja ie lahko upravičeno ponosno. Po štirih letih dela, po štirih letih učenja, po stilih le.ih \elikih naporov in še večje zavednosti in pridnosti dijakov in profesorjev bomo dobili — prvih deset slovenskih učiteljev, ki bedo zavzeli mesta, na desetih slovenskih šolah — in začeli poučevati polni tistega mladostnega navdušenja, ki ga ima danes naš novi človek, ki nadaljuje Po tradicionalni poti narodmo-osvobodilne borbe. Tj mladi učitelji in učiteljice bodo ponesli v vasi moč napredne ideje delavčev «ip kmetov, pomagali bodo dvigati kulturo tudi izven šole,'pomagali š riti obzorje ljudstvu na vasi, pomagali bodo graditi socializem. Ob vsem tem mi živo prihajajo pred duha besede ljudskega umetnika Otcna Zupančiča: ((Imeli smo ljudi, vrhu gore hrast«. Kako so pomenljive te besede prsv v teh velikih dneh. ko žanjemo na tem tako potrebnem polju prve uspehe. Imeli sms v Istri ljudi, katere nam je bil pregnal fašizem. Niso ti ljudje klonili ali prenehali z dilem tudi izven Istre, izven svoje hiše. Mlada rast. ki je takoj po osvoboditvi vzklila, je dokaz, da so ves čas odsotnosti delali. Prav tiko So delali vsi, ki so tu ostali čeprav je bil teror fašizma nevzdržen. Niso mogli ubiti v ljudeh zavesti, da so Slovenci, napisj kot: Qui si parla solo italiano, kot ie ni mogel udušiti pozneje nacifašistični teror. Ob zaključku šolskega leta so na učiteljišču v Portorožu pri. redili razstavo, ki je prikazovala delo in uspehe dijakov. Ta razstava je bila nekaj izvirnega in zelo poučnega. Prikazovala je v barvnih grafikonih med drugim starost in socialno poreklo dijakov. Tako je bilo razvidno, da so imeli dijaki 16, 17, 18 in 22 let. Od 45 diiakov Delovni polet prebivalstva po naših vaseh V vsaki demokratični državi i oni čimprej zgradili zadružni so bila prva leta po osvobodit- dom. V ta namen so ustanovili yi najbolj kritična in pomemb- frontno brigado, ki ima 36 člana za nadaljnji razvoj. Tako je I n°V in bo stalno pomagala pri Judi v našem majhnem teritori- gradnji. ju, kjer ljudstvo demokratično čuti in gre naprej vzporedno z •vsemi tistimi državami, ki gradijo socializem. Ljudstvo v našem okrožju se dobro zaveda, kakšne so njegove naloge, zaveda se tradicij, ki si jih je ustvarilo v času borbe, ko je skupno s herojskimi narodi nove Jugoslavije žrtvovalo za osvoboditev 1.700.000 svojih najboljših sinov in hčera. Naše podeželje ima že cd nekdaj zelo delavne ljudi. To je ljudstvo potrdilo tudi sedaj v svobodi. Vedno čujemo kaj novega iz naših vasi, in moramo omeniti vasi Boršt, Glem, Šmarje in Korte. Boršterani so bili tisti, ki sq sklenili, da bodo zgradili prvi v okrožju novi sedež za svoj krajevni ljud ski odbor. To so tudi napravili. Danes imajo sedež ljudske ob. lasti na vasi, ki bi delal čast tudi v mestu. V Glemu bodo zgradili velik žleb po katerem se bo stekala voda z vseh treh, ker jim vode zelo primanjkuje. Šmarje je tista vas, kjer so prvi v okrožju do konca zgradili zadružni dom. Kortežani so sklenili, da ne bedo nič zaostajali za Smarci in da bodo tudi Ce v številkah pogledamo to gradnjo socializma vidimo, da so v Borštu, Glemu in Laborju prihranili ljudski oblasti 35 tisoč dinarjev in prispevali 10.000 prostovoljnih ur. V Smar-jah so sami napravili vod za elektriko, kar so bile njihove davne želje. V Glemu so napravili rezervoar za vedo. V Kortah, Maliji in Cetorah dela. jo z veliko požrtvovalnostjo po zgledu Šmarčanov. Skoro 6 milijonov dinarjev in pol, ki so jih napravili Šmarčani, Pom-janci, Gažonci in Grintovčani s prostovoljnim delom pri gradnji zadružnega doma, so zgovoren dokaz velike socialistične zavesti našega ljudstva. To pa ni samo v teh vaseh, tako gradijo povsod po okrožju. To je tisti polet, ki je mogoč le tam kjer se ljudstvo zaveda, da dela zase m ne več za kapitalistične izkoriščevalce. Kaj podobnega si pod nekdanjim zatiralskim režimom ni bilo mogoče niti misliti. Ljudje so vedeli, da bi s takim delom ne prihranili denarja sebi, ampak, da bi ta šel v žep bogatašev. Zato bo ljudstvo še naprej gradilo, ker ve da dela zase in za svoje otroke. je bilo 18 iz delavskih družin, 17 iz kmečkih družin, 3 jz obrtniških, 6 iz nameščenskih in 1 intelektualec. Mislim, da je potrebno podčr. tati to razmerje. Ni imel otrok delavca ali revnega kmeia vstopa v šole ped Avstrijo in Italijo. Ce se mu je le posrečilo, je bil zapcstavljan in omalovaževan od součencev kot — zarukani kmetavz. Vsem takim Pa so prav ti «zarukani kmetavzi« pokazali v času narodnoosvobodilne borbe in v letih po osvoboditvi, da niso več «zarukani» ali tako «zarukani», kot so jih hoteli napraviti kapitalisti. Iztrgali so jim oblast iz rok in postavili svojo, kjer sami odločajo tudi o učenju. Napravili so odločen konec z vsemi takimi, ki so jih teko grdo izkoriščali pri všej »veliki inteligenci«, ki je bila podedovana na podlagi denarja in uživanega Ugleda,. Ob izpitih se je pokazalo, kako so se dijaki učili. Grafikon na razstavi je lepo pr ka. zal te uspehe. Odličnih je bilo 6-67%, prav dobrih 33.33%, do. brih 51.11%, ostalih 8.89% pa zadostnih s popravnim izpitom in nezadostnih. Eden izmed grafikonov je prikazoval učno b.rbo dijakov vseh štirih letnikov. Skozi vse leto je prehodno zastavico držal trdno V rokah tretji letnik. Videl sem na teh grafikonih stanje slovenskih šol v o-kraju Koper. Za časi Avstrije Tekma jadrnic v Kopru Okrožni odbor Ljudske tehnike je organiziral tekmo jadrnic za prvenstvo brodarskega jadralnega društva »Vela klub« v Kopru. Zadnjo nedeljo 25. tm. so tekmovalci že v jutranjih urah pripravljali svoje jadrnice in izvedli še zadnje tehnične priprave za tekmo. 2e dve uri pred startom je vs- mrgolelo jadrnic v našem morskem kotičku. Vreme je b lo ugodno, prijetni morski veter je pospeševal hitrost. V navzočnosti številnih gledalcev je ob 11.30 startalo s 6 slc/kov (beccaccini) ter 10 minut kasneje še 3 derive, dolge po 5.75 m. Kakor sino že poročali, je moral vsak tekmovalec napraviti dvakrat tri mor. ske milje dolgo progo, ki je šla od Kopra preti Sv Nikolaju, od tu do višine Rexa in zopet nazaj v Koper. Ce š‘eje-mo, da ima navtična morska milja 1-852 m potem je napravila vsaka jadrnica 11,112 km. Potek tekme je bil z-lo zanimiv, tekmovalci so izrabili vse sposobnosti, da so pravilno izkoristili vse ugodnosti vetra. Lepota tekme je obstajala tudi v tem, da so se tekmovalci, zares potrudili v tem, kdo bo pri-šel prvi na cilj. Publika, ki je sledili :: velikim zanimanjem tekmi, je z velikim, odobravanjem sprejela najboljše tekmovalce. Tako s., dospeli r,a cilj sloke v sledečem redu. Kot prva »Pionir«, ki je last okrožnega odbora Ljudskp tehnike in na kateri je bil :a krmilarja tov. Bussami Fausto ter za njegovega pomočnika Zetto Mario, Drugo mesto je zasedla adrnica «Ciči» s kolarjem Zucco Francom m pomočnikom Kalendom Neilom. Kot tretja je bila «Laura» s krmrlarjem Apolloniem Ivanom ter pomočnikom Riccobon Ma riom. Ostale sloke so dospele na cilj z zelo neznatno časovno razliko. Od deriv je bila prva «Zgen-za», na kateri je bil za krmilarja Rivio Nevio in pomočnik Siega Sergij. Druga pa je bila «3 M« s krmilarjem Siego Ivanom jn pomočnikom Norbedom Jožetom. Tako smo imeli Kopru za. res lep športni dan, hi nam ga bo «Vela klub« zopet nudi 2 julija ob drugi društveni jjkmi. jih je bilo 17. Fašistična Italija je z vsemi šolami kar pometla — grafikon je bil prazen. Ljud-ska oblast pa je dala šole nazaj in ustanovila še nove, tako da jih je danes 34. Dijaki učitelišča so veliko napravili tudi na prosvetnem področju. Imeli so 7 predavanj o naših velikih nožeh, 80 deklamacij, naštudirali so Finžgarje-vo ((Razvalino življenja«, s ka. tero so z uspehom gostovali tudi v Kopru in Šmarjah. Poleg tega so podali 5 krajših šaljivih iger, več baletnih in pevskih nastopov. Njihova knjižnica šteje 1612 knjig od teh 594 mladinskih, 539 strokovnih m 479 poučnih. Povprevčno je vsak dijak prečital v preteklem šolskem letu 18 knjig. Ob-skali so 7 predavanj, dva literarna večera, 6 gledaliških predstav, 8 koncertov, 31 kinopredstav in 7- razstav. Ce povem še to, da ljudska oblast daje 77% prispevka za šolanje in le 23% starši diiakov, imamo na dlani veliko pozornost in skrb, ki je ljudska oblast posveča prav vzgoji mladih učiteljev. Skoro polovica dija. kov ne prispeva za učenje nič. Poudariti moram še nekaj. Videl jn prečital sem nekaj pismenih nalog dijakov s temo: Kako bom dešoval kot u-čitelj na vasi. V teh nalogah so ti mladi in novi ljudje povedali česa so se naučili v šoli, ki jo je dala našemu ljudstvu njegova ljudska oblast. Niti z besedo ni bilo v nobeni nalogi o-menieno, da je končno prišel do kruha, kot se je nekdaj ta. ko poudarjalo. Iz vseh je bilo razbrati široko obzorje, katerega jim j? dala šela ljudske oblasti. Vse pridobljeno znanje bo posredoval — vsemu ljudstvu na vasi tudi v obliki predavanj. Postal bo z eno besedo tisti, ki bo pomagal graditi na vasj socializem in nove ljudi, pomagal odpravljati kulturno in idejno zaostalost. Veseli in ponosni smo na te mlade in nove ljudi. Vodstvo in profesorji učiteljišča so lahki zadovoljni z uspehi. Razstava je dosegla tisti namen za kar je bila prirejena to je, tako se učijo in take uspehe dosegajo dijaki tam, kjer je oblast v rokah delovnega Jjud-stva. Ku!lurna prireditev slovenske gimnazije v Kopru . V petek 38. V m. ob 20.38 priredijo dijaki slovenske gim. nazije v Kopru za zaključek šolskega leta kulturno priredi, tev v gledališču. Na sporedu je enodejanka »Mladost pod soncem« iz življenja v delovnt brigadi, dalje so na programu Pevske, recitacijske in telovadne točke. Z obilnim obiskom bomo dokazali, da razumemo trud in napore naše današnje mladine. vsem im i Oddelek za zdravstvo Istrskega okrožnega ljudskega odbora obvešča vse matere, da sprejema SPECIALIST ZDRAVNIK ZA ZFNSKE BOLEZNI IN PORODNIŠTVO v civilni bolnici v Izoli vsako drugo soboto ves oan. POSVETOVALNICE ZA MA-TF.RE IN OTROKE, ki jih vodi zdravnik specialist pediater, poslujejo v Kopru vsak .četrtek od 9 do 11 v Domu dečjih jasli; v Izoli vsak četrtek od 11 do 13 v hiši Besengbi; v Piranu vsak torek od 9 do 12; v Bujah v Javni ambulanti; v Umagu vsak torek od 16 do 17 v zdravniški ambulanti; v Novem gradu vsak petek od 16 do 17 v Javni ambulanti. PORODNIŠKE POSTAJE V BOLNICAH našega okrožja so urejene, in sicer v Kopru (II postelj, v Piranu (6 postelj), v Bujah (6 postelj). POSVETOVALNICE ZA NOSEČE ZENE so odprte in sprejemajo v Kopru, v Izoli, v Bujah v ambulanti civilne bolnice; v U-magu vsak petek od 18 do 12 na Domu babice. * ITALIJA -»o. -«%a.«a ss. ^savars NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, Četrtletna 750, polletna 1400, celoletna 2600 lir; cona B: Izvod 3, meseCno 70 din; FLRJ: Izvod 4.50, meseCno HO din Poitnl tekoči račun za STO-ZVU: Zalo2nlšt»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega Inozemskega tiska . Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska O.ZO.Z. . TRST Kakor poroča «ATI» z Dunaja, je bil zahteval šef ECA-mi-sije za Avstrijo, naj avstrijske' oblasti povišajo ceno za žito domačega pridelka in jo prila-gode ceni svetovnega trga. Z zahtevo so seveda zadovoljni predvsem avstrijski veleposestniki, ki so bili prav tako zahtevali preko Kmetijske zbornice, naj se poviša cena žitu za 70 odstotkov. Zvišanje cene za žito pomeni podražitev kruha in moke. Zato so vladni krogi izjavili, da bo država še vedno vzdrževala «podporo» za cehe kruhu, ki naj bi na ta način obdržal sedanje cene. Od lanskega oktobra sem se je kruh podražil o Avstriji za 60 odstotkov. Novi ukrep t. j. zvišanje odkupne cene žitu in obenem povišanje državne subvencije pri krušnih cenah seveda ne izpremeni stvari na boljše, ker bodo morali davkoplačevalci z večjimi dajatvami pokriti zvišano državno podporo pri ceni kruha. Ukrep bo torej popolnoma v. korist veleposestnikom. pja v V Frankfurtu se nadaljujejo trgovinska pogajanja med trgovinsko delegacijo FLRJ in trg. ministrstvom Zapadne Nemčije. Gre za dolgoročni investicijski kredit v višini 100 milijonov dolarjev, ki naj bi ga dovolili z nemške strani. Pogajanja bodo trajala še nekaj tednov. Kredit bi veljal do 1955 in bi sc pričel odplačevati v, 1952. Po izjavi dr. Pavliča, šefa jugoslovanske delegacije, se nadaljujejo pogajanja ugodno. Iz Budimpešte poroča dopisnik «AT1», da je v aprilu t. I. presegla madžarska industrij- KAJ PRAVI K TEMU „ GIORMALE Dl TRIESTE" ? Slovenske narodne noše so nosili prvi in pravi Tržačani Ko sem se pred leti — menim da je bilo to 193» — sprehajal neke nedelje popoldne po Trstu in čakal na večerni istrski parnik, sem zagledal na Borznem trgu napis: »La mcstra dei costu-mi di Triesten. Vstopil sem v razstavni prostor in se nisem mogel dovolj načuditi temu, kar sem videl. Ni bilo mogoče razumeti, kako so mogli tedanji oblastniki v srcu mesta dovoliti nekaj tako čisto slovenskega, kakor so naše narodne noše. Kajti razstavljene so bile le slovenske noše. Na posebnem stojalu je bila škedenjska nevesta (»La novizia di Servola«), tako lepa v svojih oblačilih, da sem jo moral občudovati. Bolj zadaj Kontovelka z razvezanim robcem in jerbasom na glavi. Tudi strokovnjak, ki je imel nalogo, da izbere tipične o-braze je srečno izvršil svoje delo. Zopet drugo si videl s koškom v roki; dalje je bila razstavljena spalnica v starem slogu, odprto ognjišče, za tem v zidu pa vratca zidane peči. Tam v kotu pa je barkovljanski ribič popravljal mreže in druge predmete, ki so jih uporabljali tržaški ribiči. Razstavo si je prav takrat ogledovala skupina turistov, iz pogovorov in po zunanjosti sedeč, intelektualcev iz Italije. Navdušeno so si ogledovali noše ter jim nadeli naslov «Le perle delTAlto Adriatico«. Napravili so številne totogratije ter kasneje iskali po vsej Italiji, da bi našli nekaj podobnega. Mene Je v prvi vrsti zanimalo, kako se bodo izrekli o naših narodnih nošah in potem ali bodo sploh omenili in se zavedli, da so te noše slovenske. Pred odhodom so si še enkrat ogledali škedenjsko nevesto: oMa guardate la conlczione, quanto e bellan. Eden izmed skupine pa je ugotovil: «Questi sono 1 co-stumi dei primi veri Triestini». In mož Je imel popolnoma prav I MATIJA KNEZ To so tržaško noše ska proizvodnja za 11 odstotkov ono iz decembra 1949. Zlasti težka industrija je v zadnjih štirih mesecih povečala proizvodnjo za 16 odst. Ugodno stanje vlada tudi glede transporta. V letošnjih prvih treh mesecih so prevozili po železnici za 36 odst. več blaga kakor lani v istem času. Žitna letina bo odlična. Računajo, da bodo madžarski kmetje pridelali letos 5-10 milijonov stotov, žita več kakor: v 1949. Bremen je že dosegel 7 milijonov [on prometa Bremenska luka napreduje bolj in bolj. Trenutno razpolaga z okrog 100 plovnimi linijami, ki so večinoma v rokah inozemskih brodarjev. Letni tranzitni promet blaga že dosega povprečnih 7 milijonov ton. Nekdanji velik promet z žitom se je obnovil in skoraj dosega najvišje količine na kontinentu. Dnevno se mudi v luki o-krog 25 ladij. Promet dosega sedaj okrog 74 odstot. prometa v 1938, pač pa je v tem, vštet tudi promet za potrebe zasedbenih sil. Največja ovira za razvoj gospodarskega življenja mesta so omejitve, ki bremerte ladjedelniško delavnost nemških ladjedelnic na splošno. Na splošno ugotavljajo opazovalci, da napreduje obnova v tem mestu hitreje kakor kjerkoli drugje v Zapadnl Nemčiji. Tudi gradbena delavnost je velika, zlasti stanovanjska; lani so izdali za gradnjo stanovanj nad 30 milijonov mark (3 milijarde lir). Poljedelsko ministrstvo v Varšavi poroča, da so v zapad-no-poljskih pokrajinah in Slezi ji polja, obdelana s krompirjem, napadli razni insekti v taki meri, da je potrebna akcija velikega obsega. V ta namen so sklicali v poljsko prestolnico madžarske, češkoslovaške in sovjetske strokovnjake, da bi skupno ugotovili najboljši način, da zatro nevarne škodljivce. Kakor znano, je letina krompirja za Poljsko zelo važna, bodisi za prehrano prebivalstva, bodisi za industrijsko predelavo. draija v liji Ministrski svet v Rimu je sprejel sklep o takojšnjem povišanju trošarine na električni tek in plin. Občinska trošarina bo povišana od dosedanjih 0,45 lir za kilovat na 10.— lir. Skupna cena za električni tok se bo pri vsakem kilovatu povišala za 45 odst. N. pr. za en kilovat toka, ki velja danes v Rimu 25.— lir, bo odslej treba plačati 35.— lir. Računajo, da bo ta ukrep odvzel proračunu potrošnikov električnega toka samo v velikih mestih okrog 8 milijard lir. letno. Iz Rima poročajo, da bodo dovajali vsi cevovodi za metan, ki že obstajajo ali ki jih doti ršu jejo, dnevno 6 milijonov kubičnih metrov metana dnevno, kar je toliko kot 9.500 ton antracita (letno bi pomenilo to 4.320.000 ton). Uradni viri trde, da bodo tri glavna ležišča metana v Padski nižini - Ripalta, Caviaga in Cortemaggiore - zagotovila za dobo nad 20 let tretjino vseh potreb Italije po NASI men je bomb m min. Kljub Peklenskemu ognju je III. bataljon ponosnm korakal po neobljudenih tržaških ulicah. Iztok je korakal na čelu; bil je pomočnik mitraljezca. Na titovki je peterokraka zvezda kazala vsem njegovo prepričanje: bil je partizan, Titov partizani Po mestu so se bili srditi boji. Dim gorečih poslopij se je visoko dvigal in je kazai upornikom, da so njihrve granate zadete cilj. Na Kor z n so streljali z oken: nemški o-rel je hiral, a sc ni hotel zlepa vdati. Ko je Iztok ležal pri jug)-slovanskem tanku, le slišal, kako so krogle žvižgale okrog njegovih ušes. Večkrat je Iz-thk zamižal in se potisnil k tlom. Ko je granata počila in se je dim razšel, je dal mi- traljezcu nabojni trak, in spet je svinčena toča udarjala po sovražniku. «Za moje brate«, je kričal skoro omamljeni mitraljezec; »za Buchemvald in za Osvien-czim«. Svinčenka nima cci. Kaj pa če bi zadela mladega Iztoka? A Iztok na to še mislil ni, nabijal je mavzerlco in streljal Saj je bil partizan, pravi P°r-tlzan! Mitraljez ni nehal bruhati, dokler niso bili sovražni bunkerji drug za drugim zavzeti. Pri Sv. Antonu Novem so ležali za španskimi jezdeci jugoslovanski borci. Njihove zbrojevke so ponosno odgovarjale švabskim šaroem. O-gen) je bil tako močan, da so borci morali pogosto menjati mitraljezom cevi. «Che sinfo-nia», je vzkliknil mlad delavec. «Si sin/oma«, je pristavil drugi, eno ghe man ca che’l maestro Toscanini«. V pouličnih borbah, v skupnem kljubovanju smrti, med pripovedovanjem dovtipov na račun sovražnika se je kalilo jeklo, novo jeklo, bratstvo med Slovenci in Italijani. Večkrat je Iztoku grozila smrt, a bil je premlad, ni ga še marala! Po večdnevni borbi ro tržaški uporniki s pomočjo slovenskih edinic iV. armade odrezati peruti nemškemu Orlu: Vojska, ki je bila strah In trepet Evrope je bila uničena, tisti, ki so pred leti ponosno korakali pred Rcichstagom in ki so fanatično kričal; eKrtegs so se sami predajali: ni jim bilo treba veleti «Haen de hochs. Na njih pasih je bil Je pf. den napis «Gott mit uns«, a Bog jih je zapustil, zaman so upali vanj. Njihovi bajoneti sq se Zlomili, zmagali st} naši. Iztok je prišel do morja. Bilo je v jutranjih urah. Nebo je bilo modro kakor Jadransko morje, sinje kakor Iztokove oči. Z jugoslovanskim oficirjem je sedel na pločnik. Odložil je težko puško. W mu je bila zarezala globoko brazdo na nežnih ramrh. Oficir se je pogovarjal z njim in šele tedaj je zvedel, da je temu hrabremu dečku žele trinajst let«. Na pomolu tso se že vozili prvi «jcepi» novozelandskih čet. «WeIconie liberators», je kričala reakcija, a Trst je osvobodila jugoslovanska armada, zanj je padlo 8000 borcev, 8000 najboljših sinov delovnega ljudstva. Iztok se je dvignil in gledal proti zahodu. Njegove oči so zrle tja, kjer čakajo svobodo še mnogi bratje. Žarko majsko sonce je s1 jalo na nebu. Vstalo je novo sonce, sonce svobode, začelo se je novo življenje! M Z „Po Hrvatski in Sloveniji NA KAJ ILJA E ne more odgovoriti AVSTRIJA FRANCIJA LUKSEMBURG. «Oesterreichische Zeitung«, organ sovjetske armade v Avstriji, je 19. t. m. objavil odgovor sovjetskega pisatelja Uje Ehren-Lurga na odprto pismo, ki mu 1 ga je poslal avstrijski fizik, j stalni član avstrijskega komiteja za mir, univ. prof. dr. Hans , Thirring. V tem pismu je Hans “ Thirring kritiziral poziv Uje Ehrenburga, ki ga je ta poslal pisateljem zahoda m v katerem jim je položil na srce, naj svoje pero in svoje znanje uporabijo za borbo proti atomski in l-.idrogenski bombi, Thirringova kritika Ehrenburgovega poziva Je med drugim temeljila tudi na konkretnem primeru politike, ki jo Sovjetska zveza vodi proti Jugoslaviji. V svojem odgovoru lija Ehrenburg najprej napada Thirringa, ker je svoje odprto pismo objavil v socialdemokratskem glasilu «Arbeiter Zeitung«. To grajanje je vsekakor več kot naivno. Kajti, prav gotovo je, da ne bi nobeno avstrijsko kominfor-mistično ali temu sorodno glasilo objavilo odprtega pisma Hansa Thirringa, prav zato, ker v tem pismu izraža nezadovoljstvo ne samo nad vojnim huj-skaštvom v zahodnih državah, marveč tudi nad vojnim huj-skaštvom odgovornih politikov Sovjetske zveze. lija Ehrenburg dalje pravi, da veruje, da obstajata dva Thirringa — eden, ki ie član komiteja za mir, in drugi, ki je proti inforbirojevski teoriji, da je samo tisti pristaš miru, ki se bori izključno proti zapadnim vojnim hujskačem, medtem ko je tisti, ki kritizira tudi neke postopke sovjetske vlade, avtomatično prešel med največje sovražnike Sekaj v (liiklileskepiji Kaj je pravzaprav daktiloskopija? Zločinci in tatovi se te vede najbolj boje Ce pogledamo površino človeškega telesa, da koža ni povsem gladka, temveč ima razen luknjic tudi številne črte, ki so ponekod bolj debele In redke, drugod bolj tanke ln goste. Prav posebno številne in goste črte najdemo na spodnji strani prstov na rokah. Ce prste roke natančneje pogledamo, zlasti pod povečalom, opazimo, da je koža na spodnji strani prstov razorana s številnimi brazdami, ki tečejo v raznih smereh in ki so proti koncu prstov vedno bolj goste. Tega svojstva kože na prstih rok se poslužuje tudi moderna kriminalistika v borbi proti zločinom. Obstoji posebna veda - daktiloskopija, ki proučuje ustroj kože na spodnji strani prstov človeških rok, zgolj v svrho ugotavljanja storilcev kaznivih dejanj. Daktiloskopija (slovensko bi temu rekli opazovanje prstov) temelji na dveh ugotovitvah znanstvenikov. Po več desetletij traja, jočih opazovanjih so ti namreč ugotovili, da ostanejo črte na spodnji strani prstov vse Življenje nespremenjene. Druga bistvena lastnost površine kože na prstih človeških rok pa je ta, da so črte kože ali papilarne črte kot jih strokovno nazivamo, individualno različne ter da ne najdemo dveh ljudi na svetu, ki bi imela enako razporejene črte na koži prstov. In to niti ne na enem prstu kaj šele na vseh desetih! Ugotovljeno je tudi, da se razpored črt niti ne podeduje in da Imajo otroci bistveno drugačne linije črt kot njih starši, in celo dvojčki, ki so si sicer drugače lahko povsem slični. Iz tega izhaja, da sl zločinci lahko spremene svojo zunanjost, glas ali ponašanje, ne morejo pa sl spremeniti črt na rokah, ki ostanejo vedno iste in ki enakih nima nihče na svetu. Ce sl natančno ogledamo črte na prstih rok, vidimo, da potekajo te do zadnjega členka prsta vzporedno v večji ali manjši razdalji. Tu pa se navadno na eni strani prsta ena črta oddvoji ali odcepi, navpično dvigne ter v loku zavije na drugo stran prsta. Ta črta oklepa jedro, v čigar okviru so črte najbistvenejše. Tudi črte izven tega okvira ali jedra, kot ga nazivajo strokovnjaki, so prav različno razporejene, niso pa za ugotavljanje identitete tako velike važnosti. 2e s prostim očesom vidimo ob natančnem opazovanju, da se črte na posameznih prstih precej razlikujejo med seboj. Ce pa pogledamo prste več ljudi, pa vidimo, da so črte tako različne, da dvoje docela enakih slik sploh ne najdemo. Moderna kriminalistika razlikuje tri glavne vrste tipov razporejenosti papilarnih črt. Ce se na zadnjem členku prsta dvigajo črte od ene strani prsta navzgor in se v obliki loka spuščajo na drugo stran prsta, govorimo o tkz. ločnem črtežu. To je najbolj enostavna, a tudi najbolj redka razporejenost papilarnih črt. Ce se črtt pričenjajo na eni strani prsta, se nato dvigajo proti sredi prsta in se tam zavijajo kakor pentlje ter vračajo na Ist6 mesto, od koder so Izšle, govorimo o pentlja-stem črtežu. Teh je največ. Ce' pa črte kože tvorijo kroge ali elipse, govorimo o krožnem črtežu. Važen znak za razlikovanje posameznih črtežev med seboj predstavlja tkz. delta. Ta nastane tam, kjer se dvoje sosednjih črt prične oddaljevati druga od druge ali kjer se ena črta cepi na dvoje. Ker potekajo pri ločnem črtežu črte v loku od enega konca prsta na drugega, delte pri tem črtežu sploh ni. Pentijasti črtež ima eno delto, krožni pa najmanj dve in to na vsaki strani prsta. So pa seveda tudi delte prav raz. lične oblike in jih daktiloskopija razlikuje več vrst. Razen tega je možno razlikovanje prstnih odtisov glede na medsebojno lego dveh delt pa tudi še po raznih drugih tipičnih znakih. Iz tega izhaja, da so slike, ki jih tvorijo črte na prstih rok, prav različne. Obstoje sicer razne tipične oblike črt in njih medsebojnih razmerij, toda kombinacij je nešteto, tako da je precizno označevanje posameznih črtežev precej komplicirano. V ta namen obstoje razni sistemi, od katerih je, najpreprostejši sistem jugoslovanskega rojaka Vučetiča, ki ga je ta priče! uporabljati konec preteklega stoletja v Buenos Airesu, kjer je bil v službi pri kriminalni policiji. Po njegovem sistemu se slika črt na koži prstov označuje s številkami, ki so razporejene v obliki ulomka. Pri tem predstavlja števec sliko prstov desne roke, imenovalec pa sliko prstov leve roke. Seveda Vučeti-čev sistem ne zadošča za podrobnejše označevanje vseh posebnosti na posameznih prstih. Zato so uvedli razne podklasifikacije, ki pa imajo vse za osnovo Vučeti-čevo formulo. musm v Mnusnii Daktiloskopija v kriminalistiki obstoji v tem, da na večini predmetov, ki se Jih dotakne človeška roka ostanejo sledovi prstov. Ti prstni odtisi so sicer nevidni na trdih predmetih kot n. pr. na lesu, steklu ali porcelanu. Toda moderna tehnika pozna metode, kako tl nevidni odtisi postanejo vidni in sposobni za fotografiranje. Sledove storilčevih rok najdemo skoraj pri vsakem, kaznivem dejanju. Seveda je potrebna velika pazljivost, da radovedneži in oni, ki zločin odkrijejo, ne pokvarijo sledov ter se ne dotikajo onih predmetov na katerih utegnejo biti odtisi storilčevih rok. Preiskovalni organi posnamejo nevidne prstne odtise s pomočjo posebnega praška, katerega potresejo po onih delih predmetov, kjer se nadejajo odtisov storilčevih rok. Vsi tl predmeti pa morajo biti docela suhi. a ne posušeni na soncu ali na peči. Cim je prah potresen, posnamejo strokovnjaki kriminalne policije prstne odtise na ta način, da položijo nanj posebno kožico, slično fotografskemu filmu, nakar odtise fotografirajo. Prstne sledove na papirju pa ne potresajo s prahom, temveč jih napravijo vidne na ta način, da jih izpostavijo učinku jodovih plinov in jih nato fotografirajo. Seveda pa zahteva vse to delo velike pažnje in izkušenosti. Ko so prstni odtisi enkrat posneti in fotografirani, imajo preiskovalni organi sliko storilčevih prstov. Oblastva, ki jim je poverjeno ugotavljanje prstnih odtisov in odkrivanje zločincev, vodijo točne kartoteke s prstnimi odtisi vseh zločincev, ki so že imeli opravka z njimi. Razen kartoteke v večjih mestih obstoji navadno v vsaki državi še kartoteka, ki poseduje prstne odtise vseh večjih zločincev lz vse države in tudi lz inozemstva. Primerjava prstnih odtisov aretiranega osumljenca, ki taji svojo identiteto, z onimi, ki Jih preiskovalno oplastvo že ima v svoji zbirki, ne predstavlja nobenega problema. Enako tudi n| težka primerjava prstnih odtisov najdenih na kraju zločina s prstnimi odtisi osumljenca. Mnogo težji problem pa predstavlja primerjava prstnih odtisov, ki jih posnamejo na kraju zločina z onimi, ki se nahajajo v kartoteki policijskih oblasti. Prstni odtisi najdeni na kraju zločina, so navadno zabrisani nejasni in se ne tičejo vseh prstov, temveč le nekaterih. Naloga kriminalno - preiskovalnih oblasti pa je ugotoviti zločinca na podlag! dokazov, ki so na razpolago. Ker obstoje v daktiloskopskih kartotekah slike prstnih odtisov glede vseh desetih prstov človeških rok in so tudi vse formule, po katerih se primerjava vrši. prilagodene desetprstnemu sistemu, bi bilo na podlagi odtisov enega ali več prstov, najdenih na kraju kaznivega dejanja, nemogoče ugotoviti zločinca. Zato obstoji še posebna enoprstna klasifikacija, katere princip obstoji v tem, da imajo policijska oblastva najpodrobnejše slike vsakega prsta vseh večjih kriminalcev. Vsekakor pa predstavlja ugotavljanje žločincev na pcdlagi odtisov enega ali več prstov težaven problem, ki ga uspešno rešijo lahko sando strokovnjaki z dolgoletno prakso. /hwir {e mu miru. V glavnem pa lija Ehrenburg zagovarja, zakaj se pristaši miru borijo predvsem za prepoved atomske bombe in v škripcu zaradi Thirringove trditve, da v borbi za mir ni dovolj zahtevati samo prepoved atomskega orožja, še dodaja, da je to šele prva, nikakor pa ne zadnja zahteva «partizanov miru«. Zanimivo je, da lija Ehrenburg v Vsem svojem pismu niti z besedico nc odgovarja Thirringu na one citate iz sovjetskih člankov, ki pozivajo na oboroženo vstajo v Jugoslaviji, in ki jih je Thirring navedel v svojem odprtem pismu Ehrenburgu kot dokaz, kakšne so »miroljubne« besede sovjetske politike, kakšna pa njena dejanja in njeni pozivi. V tem; pismu je Thirring med drugim citiral odstavke iz članka P. Grigorijevega, objavljenega v «Oesterreichische Zeitung« 28. aprila t. 1. « ... Ni nobenega dvoma, da ni več daleč čas, ko bo jugoslovansko ljudstvo obračunalo z bando izdajalcev, provokatorjev in ameriških agentov. To pravično borbo Jugoslovanskega ljudstva podpira vse napredno človeštvo«. «Grobo izraženo — pravi Thirring v svojem pismu Ehrenburgu — pomeni ta odstavek nekako naslednje: Umorite Tita; za likvidacijo njegovih pristašev lahko računate >na pomoč oboroženih sil informbirojevskih držav«. Na ta citat lija Ehrenburg odgovarja z molkom. Ta primer sovjetske politike pozivanja na vstajo v Jugoslaviji je prezrl tudi član CK KPA Ernest Fischer, ki je tudi že odgovoril na odprto pismo Thirringa liji Ehrenburgu (podobno kakor tokrat lija Ehrenburg sam). Pred tem- vprašanjem, ki kaže dvoličnost današnje informbiro-jevske politike za mir, trdovratno miže vsi ti, ki se predstavljajo kot edini resnični po-borniki za mir. To pa kaže z ene strani njihovo upogibanje hrbtenice pred ukazi Inforrnbiroja ter njihov ponos, moralo pisateljev in kulturnih delavcev, s tem v zvezi pa tudi njihovo resnično stremljenje po miru ter resnost borbe proti vojnemu hujskaštvu. 2e poldrugo leto traja veliko čiščenje v Bolgariji. Z odstranitvijo Dimitrova jo bilo omogočeno postopno odstraniti vse tiste voditelje bolgarske Komunistične partije, o kate. rih so domnevali, da bi sg u-tegnili upreti vsem tistim u-krepom, ki jih je uresničilo ali ki jih namerava uresničiti v Bolgariji vodstvo ZSSR. V ta namen uporabljajo predstavniki ZSSR in njihovi eksponenti v Bolgariji razna preizkušena sredstva: spletke, obrekovanja, inscenirane procese in podobno. Ne ustavijo se niti pred aretacijami in odgonom nepokornih članov CK v zapore Sovjetske zveze. Po V. kongresu bolgarske Komunistične partije, ki je bil pod geslom kominformov-skega «čiščenja Partije« (takrat so vrgli iz Politbiroja Colo Dragojčevo, Kunina in več članov CK) so nastale v BKP velike spremembe. Iz Politbiroja 9 članov, ki je bil takrat izvoljen, sq izpadli Georgi Dimitrov, umrl junija 1949 v Moskvi, Vasil Kolarov, umrl 23. januarja 1950, Traj-čo Kostov, obsojen na smrt in obešen decembra 1949, Dobri Terpešev, odstranjen 17. januarja 1950, in Anton Jugov, odstranjen 10 februarja 1950. Izmed 37 članov bolgarskega CK, izvoljenih na V. kongresu, so izpadli: Ivan Fi-lov, generallajtnant in načelnik generalštaba — aretiran, Petiko Kunin, minister — are. tiran, Ivan Maslarov — obsojen, Nikola Pavlov — obsojen, Bojan Blgaranov, gene-rallajtnant in načelnik politične uprave, Boris Koptov, general, Vasil Markov, general in pomočnik ministra za železnice, in Krstju Dobrev, minister. Izmed kandidatov za člane KPB so bili letos v januarju odstranjeni. Krsto Stoj čev, Viko Gočev ln Ivan Bač-varov. gospodarstvo r TRGOVINA • INDUSTRIJA • PROMET • FINANCE ’] Avstrijsko politik cen določa ECA-misija in veleposestniki Siidtv udiittčič 'ZMAGALI SO Temni oblaki so se vlekli nad mestom. Prej modro nebo se p- nenadoma stemnilo in Že so gosti kapei padali po prašnih ulicah. Iztok je smuknil tia dvorišče in izpod železne plošče, ki je bila posuta s peskom, je potegnil zavojček. Naglo se je obrnil tn pogledal na vse strani, da ga ne bi nihče opazil. «Eh, ti otroci«, je godrnjala mati, sv največjem dežju ti gredo iz hiše in se igračkajo z zdravljems. Odložila je vezenje ter ga z okna poklicala. Iztok je stopil v kuhinjo, bil je moker. V kotu je zagledal očeta, ki je čital časopis: gotovo ni mislil, da ga bo našel že doma. Oče je osorno pogledal dečka in si snel naočnike. Prižgal si je cigareto in prijel mladega Iztoka za uhelj: »Ti fant se mi zdiš zadnje čase preveč domišljav in..., kaj pa imaš v žepu?« Iztok je zardel do las, najrajši bi se pogreznil globbko v tla. Oče mu je naglo segel v žep ter položil zavojček na mizo. Ko ga je odvil, se je prikazal rumen oficirski tok, v njem pa bleščeča italijanska pištola. Zena je nehala s pletenjem in je čakala, kaj se bo zgodilo. «Seveda», je vzkliknil oče, «to so ti frkovci 20. stoletja, ki se igrajo z orožjem, a še ne veš, da bi za takšno igračko moral zate čepeti v. kakšni koronejski kleti? Potem bi bil zadovoljen, kajne?« Iztok je stisnil zobe in pričakoval zaušnico, a težka o-Četova delavska roka se ni dotaknila njegovih nežnih, še otroških lic. Dvignil je modre oči in milo pogledal očeta. Ne! Tega pa se nt sramoval. V njegovem mladem srcu je nekaj zakipelo: uTudi jaz se hočem boriti, zato sem si poskrbel orožje, tudi jaz hočem biti partizan in pomagati, da spodimo fašiste». Oče je ugasnil cigareto na pepelniku in je prvič v žit> Ijenju segel v sinovo roko ter .jo krepko, po moško stisnil: »Sinko bodi pameten, pa se nikar ne prenaglt.ože pride čas«. To so bile njegove besede. Iztok je vzel pištolo in sf jo nesel v sobo; bil je srečen. Zt isti večer je prišel »hišni« prijatelj, ki je pogostemu zahajal na obisk. Prvič- o življenju ie Iztok poslušal njegove goreče besed?: prtič v življenju je slišal o Stalinu, o Partiji — o uporu/ Tako je spoznal komisarja Risa in šele tisti večer je razumel, zakaj ga niso poslali prezgodaj spat. Prišel je april. Pomladni dež je rosil zelene trate in in poganjajoče cvetje v tržaški okolici. Po mestu so se 1 zbirale skupine po več ljudi | in se pogovarjale o sodobnih političnih vprašanjih il svetu. V zaskrbljenih obrazih je bila videti ena sama želja: mir, kdaj bo konec tega ustrahovanja, kdaj bo prišla svoboda.. V zraku je tako rekoč dišalo po smodniku: nemška policija je stražila javna poslopja, fašistične patrulje so korakale po mestu s puška mi pripravljenimi na strel. To je bilo ozračje snemirnega vzhoda», vsi so slutili, da bo kmalu konec trpljenja in preganjanja. In res je prišel tako zaželeni dan, katerega niso dočakali tovariši, ki so dali svoje življenje v planinah Jugoslavije ter v peklenskih taboriščih v Nemčiji. Ze je bilo slišat; daljno grmenje topov, bližale io se prve edinice slavne jugoslovanske armade. Fašistična pošast se je pripravljala na zadnji odpor: s pomočjo plačanih izdajalcev se bodo bili do zadnjega: ie bodo morili, še bodo matere in neveste žalovale po svojih dragih! Iztok je bil nestrpen. V svoji sobici je čistil pištolo in se pripravljal na upor: na postelji je ležala okusno izdelala titovka s peterokrako zvezdo ter nekaj bomb. Tedaj je prišel komisar Ris. Prinesel je neka) letakoo in brošur, za Iztoka pa nekaj nabojev; povedal je tudi, da Iztok in oče pripadata III. bataljonu Komande mesta Trst. Iztok je bil partizan! Končno se bo boril, prijel bo za puško in spodil besnečo drhal ig Trsta, iz prelepega Trsta. Strojnice so divje regljale sledilo je neenakomerno gr-