Rigler jeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah Jakob Müller IZVLEČEK: V članku so številčno obdelane vse Trubarjeve besede z odrazi glasov ô/o/ô/o in ë, navedene v Riglerjevih Začetkih 1968 in njegovi Problematiki 1977, dodani pa so podatki za primere, pri katerih Rigler navaja le po 1 ali dva zgleda ali pa primer samo omenja. ABSTRACT: The article presents a numerical analysis of all Trubar's words with the reflexes for ô/o/ô/o and e quoted in Rigler's works Začetki slovenskega knjižnega jezika (1968) and Problematika glasoslovnih in oblikoslovnih variant v Trubarjevi Cerkovni ordningi (1977). Added is the data for those cases where Rigler gives only one or two examples, or the occurrence is merely mentioned. Rigler je v svoji monografiji Začetki slovenskega knjižnega jezika (1968) prišel do zaključka, daje glasoslovna osnova Trubarjevega knjižnega jezika govor Ljubljane 16. stoletja, ki je samo v nekaterih posameznostih sooblikovan z govorom Raščice. Njegova trditev temelji na obsežnih raziskavah jezikovnega gradiva 28, tj. vseh Trubarjevih slovensko pisanih knjig (razen Postile 1595, ker jo je jezikovno priredila druga roka, in Ordninge 1564, ker je bila izgubljena in jo je lahko citiral samo po Kidriču in Ramovšu) in na krajevni umestitvi odrazov dveh glasov: ô-ja, tj. dolgonaglašenega cirkumflektiranega o, s katerim se odrazno enači tudi o1, tj. zgodaj podaljšani novoakutirani o, ter dolgonaglašenega e (in nenaglašenega e, katerega odrazi so e-jevski/ej-jevski, ne i-jevski). Ker se v Trubarjevem jeziku za omenjena glasova pojavljata po dva odraza, namreč u ali o < o/o = ö, in e ali ei < e, je do Riglerjevih Začetkov veljala teza, daje Trubarjev knjižni jezik mešanica raš-čiške dolenjščine (katero izpričujeta odraza u in ei) ter zlasti ljubljanske gorenj seine (katero izpričujeta odraza o in e). V monografiji pa je Rigler prišel do ugotovitve, da so teze oziroma sklepi predhodnih raziskovalcev netočni, kar pa ni presenetljivo, saj temeljijo na raziskavah fragmentarnega, ne integralnega jezikovnega gradivu, pa še slabše: »Včasih ima človek vtis, da so prav iskali primere, ki so si jih želeli, ali sijih celo izmišljali.« (Začetki 1968: 13). Rigler je v Začetkih navedene odraze dveh zgodovinskih glasov obdelal s treh stališč: glasoslovnega, časovnega in krajevnega. Sistemski odraz dolgonaglašenega ozkega o je u (krotkust; tvuj), sistemski odraz nenaglašenega o ali pozneje podaljšanega novoakutiranega o pa je glas o Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah (milost; pokoren). Večina za sodobni slovenski knjižni jezik nenavadnih odrazov teh dveh glasov se po Riglerju da razložiti z zgodovinskimi naglasnimi zakonitostmi (hudoba, poj ti), naglasnim izenačevanjem paradigme (v mladusti), vplivi glasovnega okolja (razbojnik) ali vplivi narečnega (raščiškega? ljubljanskega?) govora (k moj mu). Normalni odraz e je e (beseda, bolezen), izjemni odraz ei pa je Trubar zavestno in sistematično uporabljal v treh primerih: (1) Zaradi ločevanja homonimov (sueit 'mundus': suet 'sanctus). (2) Zaradi paradigmatskih analogij: (a) Pravilo ei ~: Glagol, katerega 3. os. ed. se je končevala na -ei (npr. iei 'jé'), je dobil isti odraz navadno tudi v drugih oblikah sedanjika (npr. ieim) pa tudi v drugih paradigmah (nedoločniku, deležniku -1) in v izpeljankah (npr. ieid ž). (b) Pravilo ei ~: Zaradi nekaterih besed z glasovnim zaporedjem e-H (npr. feiern) je Trubar tudi v pomensko sorodnih besedah po analogiji zapisoval ei (feiuez). (3) Pred glasovno skupino -s/z(C): meiftu, sveisda ; leif. Glede Trubarjevega jezika v času je Rigler ugotovil, da za odraze e do leta 1567 veljajo opisana sistemska načela, v besedilih, objavljenih leta 1574 ali pozneje, pa se nekoliko pogosteje pojavlja odraz ei. Rigler povezuje slabljenje Trubarjevega glasoslovnega koncepta z dejstvi iz Trubarjevega osebnega življenja. Zaradi velike sistemskosti pojavljanja odrazov u/o < ö in e/ei < e je postavil Rigler tezo, daje glasovna dvojica u : e odraz živega, narečnega jezika, in sicer Trubarju sodobne ljubljanščine. Krajevno umestitev utemeljuje s tremi razlogi, in sicer: (1) glasoslovnimi: z analizo 8 del oz. prevajalcev/avtorjev, doma iz Ljubljane: Enih duhovnih pesmi 1563, Znojilška 1595, Obvestila 1611, Priseg sred. 17. stol., Schönlebna 1672, Rogerija 1731, 1743, Pohlina 1768 in Kopitarja 1808; (2) funkcijsko-integracijskim: ljubljanščina je v glasovni dvojici u : e združevala glasoslovni potezi dveh osrednjih (kranjskih) narečij: dolenjščine in gorenjš-čine, kar potrjujejo tudi sodobni (našedobni) govori južnega in vzhodnega obrobja Ljubljane: Vnanjih Goric, Kozarij; Rudnika, Studenca, Polja, Kašlja, Zadobrove -ki imajo glasovni par u < ö in e < e; (3) družbeno-upravnim: ljubljanščina je bila jezik sorazmerno velikega mesta in središče protestantizma na Kranjskem. Riglerjeve ugotovitve in razlage o ljubljanščini kot glasoslovni osnovi Trubarjevega knjižnega jezika je večji del slovenistične javnosti sprejel, pojavili pa so se tudi ugovori, in sicer: (1) na biografski ravni: Trubar 1557 sam je zapisal, da piše tako, kot govorijo v njegovi rojstni Raščici; (2) na glasoslovni ravni: odrazi samo dveh glasov ne morejo biti odločevalni za trditev, daje osnova Trubarjevega knjižnega jezika ljubljanščina; (3) na metodološki ravni: Riglerjevi izpisi niso sistemski oz. popolni; (4) na interpretacij ski ravni: umestitev glasoslovja Trubarjevega jezika v Ljubljano (z raščiškimi modifikacijami) ni dokazljiva; (5) na besedoslovni ravni: Trubarjevo besedje kaže na različna narečna področja; Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah (6) na skladenjski ravni: gradnja Trubarjevih povedi presega tako značilnosti raščiškega kot tudi ljubljanskega govora; (7) na osebnostni ravni: (a) Trubar ni sistemski shematik, ampak genialni ustvarjalec; (b) Rigler ni verodostojen: njegove trditve o »izmišljanju primerov« niso mogli dokazati niti njegovi branilci. Navedeni ugovori so fundamentalistični (1), aprioristični (4, 7a) in devtero-topični oziroma glasoslovno nerelevantni (5, 6, 7b), odgovora pa sta vredna (2) in (3). Anomalijo odrazov ö-ja in e-ja je ugotovil že Oblak 1887, obravnavali pa sojo tudi vsi poznejši raziskovalci glasoslovja Trubarjevega knjižnega jezika: R Ramovš, M. Mole in M. Rupel - in prav na osnovi te anomalije so utemeljevali svoje teze o neurejeni narečni mešanici Trubarjevega jezika. Za jezikoslovje ima anomalija očitno odločevalno vrednost. Riglerjev vtis, da so si raziskovalci primere celo izmišljali, pa potrjujejo naslednja dejstva: Ramovš je v Kratki zgodovini (1936: 187) zapisal, daje na 26 straneh Katekizma 1575 »zapisan 82-krat ei in 153-krat e < e, v njegovih prvih knjigah je obratno razmerje: ei prevladuje.« Trditev sem preveril v Katekizmu 1550: odraz e je zapisan 728-krat, odraz ei pa 263-krat. Besede z odrazom ei torej številčno vsaj v prvi od Trubarjevih zgodnejših knjig ne prevladujejo. Če pa bi se izkazalo, daje razmerje v Trubarjevih »prvih knjigah obratno«, bi bil tak izračun glede na Katekizem 1550 samo dokaz več, kako je poljubno primerjalno štetje pojavov metodološko problematično, saj se primerjajo različna besedila, ne pa različne redakcije istega besedila. Morda so nekoliko zanesljivejši indikator podatki o številu odraznih besed: v Katekizmu 1550 je razmerje 45 e : 25 ei. S stališča Riglerjevih ugotovitev je tako razmerje pričakovano: normalni odraza e je v Trubarjevem knjižnem jeziku namreč e, odraz ei se pojavlja samo v posebnih primerih. M. Mole je v članku Z historii (1948: 27) zapisal: »I dlatego w swych dzielach pôzniejszych, w ktôrych poza tym ilošč przykladôw z -ei maleje, môgl Trubar pisač greih czy veizhen, czego w pierwszym swym katechizmie nigdy nie uczynil«. (Prim, tudi Začetki 1968: 83, op.1). Vendar beseda večen ni v nobenem delu, izdanem po Katekizmu 1550, niti 1-krat zapisana z ei. M. Rupel je v monografiji Trubar (1962: 232) zapisal, daje avtor prve slovenske knjige sprva pisal meistu, leitu, veideti, pozneje pa da je v številnih primerih sprejel gorenjski e (mestu, letu, vedeti), tako daje pisanje ei : e skoraj v razmerju 1 : 2. (Prim. Začetki 1968: 13 in 71). Dejansko je »pozneje« Trubar zapisal mesto z odrazom ei več kot 200-krat, z odrazom e pa 3-krat, leto z odrazom ei več kot 130-krat, z e pa 5-krat in vedeti z ei več kot 100-krat, z odrazom e pa 2-krat. Navidez tehtnejši so pomisleki kritikov v zvezi z Riglerjevo metodologijo, namreč, da ni izpisal vseh pojavitev raziskovanih pojavov in da ni pojasnil načel, po katerih je primere izbiral. Vendar je iz Začetkov na mnogih mestih jasno, daje Rigler za odraze ö-ja izpisal problematične, s stališča sistemskosti nenavadne ali nepričakovane oblike, zlasti še tiste, glede katerih so že predhodniki opazili nedoslednosti in jih komentirali. Zato je obdelal naglasoslovje obrazila -ost, predložno/ predponske naglasne vplive in besede z novoakutiranim o-jem, ki imajo lahko odraz u (če je bilo podaljšanje zgodnejše) ali odraz o (če je bilo podaljšanje poznejše). Najbolj tipičnih, najpogostejših, problemsko pa povsem neproblematičnih besed z Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah 1. u< ô a. Naglas na istem zlogu osnove Iztočnica u 0 Opombe bridkost 3 0 celost 1 0 dopolnost 0 l3 l2 grenkost 4 0 krotkost r2/2/ o2 mehkost 1 0 močnost 22 0 u* močost l2 0 mrzlost 1 1 ô in f (?) skrivnost r/40/ 1 rima slabost v/1/ 0 slobost r2/4/ 0 svetlost 1 0 svetost r/93/ 0 /*/ šibkost 4 4 ô : i težkost r/5/ /1/ rima tihost 2 0 u < o pa ne navaja (edino za besedo Bog je na str. 22 navedel, da je v Katekizmu 1550 v različnih oblikah zapisana 449-krat), tudi v tej kategoriji pa opozarja na izjeme in nepravilnosti. V zvezi z zapisovanjem odrazov e -ja je Rigler izčrpnejši, saj je zajel in obdelal tako rekoč vse besede, vendar je bil tudi tu racionalen: zlasti zelo številnih pravilnih, sistemskih pojavitev ni izčrpal, zelo skrbno pa navaja izjemne, posebne ali nepravilne primere, ki niso v skladu z večinskimi, temeljnimi značilnostmi. Ker je Rigler izčrpen pri pojavih, ki njegovim sistemskim ugotovitvam nasprotujejo, je metodološko verodostojen. Sam sem zbral, uredil in številčno obdelal vse zglede Trubarjevega jezika v zvezi z odrazi ö/o-ja in e -ja , navedene v Začetkih 1968, jih razširil s sorazmerno številnimi podatki iz Ordninge 1564, kijih navaja Rigler v Problematiki 1977, ter dodal nekaj številk za primere, pri katerih Rigler navaja minimalno število primerov ali jih samo omenja, zaradi regularnosti pa jih besedilno ne lokalizira niti zanje ne navaja konkretnih številčnih podatkov. Namen članka je pokazati številčno in sorazmernostno prepričljivost Riglerjeve ugotovitve o strukturnem razmerju odrazov u/o in e/ei v Trubarjevem knjižnem jeziku. Skupina O I. ô Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah trdnost 2 0 trdost 2 0 večnost 32 1 u* visokost gl. l1 0 str. l1 0 vrednost 34 0 u* vročost gl- 52 0 u* str. 122 0 u* vsegamogočost P 0 Prva skupina u < ô, ki ima naglas na istem zlogu osnove, je formalno enotna: sestavljajo 24 besed na -ost. Iz Začetkov 1968: 18 ni jasno razvidno, da sta slabust in slobust dve pomensko različni besedi. (Morda slobosti v Besednem kazalu zato niti ne navaja). Skupno število pojavitev obeh odrazov je 271, nepričakovani odraz o pa se pojavlja 9-krat, in sicer v 6 besedah. Pri šibkosti, mogoče pa tudi pri mrzlosti gre za dva naglasna vzorca: o-jevski je nenaglašeni (primeri spadajo v skupino V). Vse ostale glasovne izjeme so omejene na 4 besede s po 1-kratno nepričakovano pojavitvijo: v dveh primerih je o zapisan zaradi rime, v ostalih dveh primerih pa gre za napako. Vseh 9 nepričakovanih pojavitev je 3,3 %, 2 napačni pojavitvi pa predstavljata 0,7 % navedenih zgledov. b. Naglas na različnih zlogih osnove Iztočnica u 0 Opombe mladost gl 121- r/?/ r v gradivu n? str. 16 0 str. (predi, pred) 3- 10 M 0 2 modrost gi- 22- 562 o** str. 812 22- u** norost gl- 0 121 str. 22 41,2_ predi ?. širokost 0 l2 gost, m 1 121 0 P1Ô hod 1 0 Drugo ô skupino, v kateri so naglasi na različnih zlogih osnove ali na osnovi in obrazilu, sestavlja 6 besed, kar je sorazmerno malo za odkrivanje oziroma potrje- Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah '" vanje splošnih zakonitosti, vendar se pri vseh 3 najmočnejših besedah kažejo po- * : dobna glasovna odstopanja. Skupno število pojavitev je 197, od teh jih je nepriča- * « kovanih 13. (V razpredelnici so označene z znakom -.) To je sicer sorazmerno ve- liko (6,6 %), vendar ne gre za napake, pač pa za oblike naglasnega vzorca, pri ^: katerem se posplošujejo u-jevske oblike iz stranskih sklonov. Daje bilo izenačeva-C nje po glasovni analogiji v Trubarjevem jeziku že močno, potrjujejo tudi druge besede, npr. vročo st, visokost, ki zgodovinsko sicer spadajo v 2. ô skupino, vendar r' so dejansko že prešle v skupino z naglasom na istem zlogu besede. (Gl. nižje.) ^ c. Naglasni premik zaradi predloga/predpone Iztočnica u * o Opombe 134 blago O pred 1 /3/- 1 /3/ u*o* - bog nagi. naosn. r/86/ 2'- u** nagi. na obr. 0 r'/265/ dom na svojem domovi 4 '- 0 ~ /o ? duh O pred l2- r O med 221'2 0 koren O r2! l1- oko gl. r 32 0 predi. rV 0 izgovoriti -1 l'r 0 nakloniti -1 3 0 naložiti -1 r/15/ 1- /u*/ odgovoriti -1 71 r/33V 0 pokloniti -1 4 0 pooblastiti -1 22 r 0 pregovoriti -1 91 r l2- 0 zgovoriti -1 21 r 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah zložiti -1 r/10/ 1- u* Naglasni premik zaradi predloga neposredno pred odnosnico ali zaradi predpone ponazarja Rigler s 6 samostalniki ter 9 glagoli, skupaj torej s 15 besedami. Vseh citiranih pojavitev je 486, od teh je nepričakovanih 15, in sicer pri 8 besedah: Rigler je problematične pojavitve očitno iskal. Pri skupaj 8 ponovitvah 2 besed (blago, dom) gre verjetno za paradigmatsko analogijo, pri ostalih 4 besedah (bog, koren, naložiti m zložiti), ki imajo 5 pojavitev, pa gre ali za slabljenje predložnega oz. predponskega naglasnega vzorca ali pa, še verjetneje, za napake. Vseh 15 nepričakovanih pojavitev predstavlja 3,1 %, 5 verjetnih napak pa 1 % zajetih primerov. č. Mešana skupina Iztočnica u 0 Opombe govoriti -1 82 l2 u** izpoved r/62/ 1 odgovor r2 /36/ 22 pokora r2 /436/ /l/2 (ne)pokorni 542 162 u* ljublj./~ nespodoba 22 0 spodoba 0 l2 poslednji r/43/ 1 predgovor /47V l1 rod mn. r/6/ 2/1/ -ov- zapoved r/166/ 1 il* M V skupino je uvrščenih 12 besed. Citiranih pojavitev je 888, od teh je nepričakovanih vseh 28 o-jevskih oblik. Kar 16 o-jevskih pojavitev besed (ne)pokorni pripada ali drugemu narečnemu govoru, morda ljubljanščini, ali pa so tvorjene po nedoločni obliki. Pri obeh o-jevskih pojavitvah besede rod v množini (rodovi, rodove) gre za vpliv skupine -ov, pri spodobi gre za akutirano varianto. Nepričakovanih pojavitev je 3,2 %. II. Skupina ou / ôi a. ov//oi < ov/ol//oi Iztočnica u* o Opombe grmovje 0 1 kos Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah O mn. 0 1 skalovje 0 3 špelovje 0 1 vdova R mn 1 1 razbojnik 19 46 razbojnikov 0 5 uboj nik 0 17 u: nar/~, o: ~ -ov V skupino, ki ima 8 besed s skupaj 95 pojavitvami, so zajete besede, v katerih je ô sestavina dvoglasnika. V Trubarjevem času seje 1 sicer še govoril velarno, ne dvoustnično, vendar se glede vpliva na izgovor predhodnega ô ni razlikoval od dvoglasniških zvočnikov. Zaradi težavnosti izgovora seje dolgonaglašeni cirkumflektirani o v položaju pred dvoglasniškim zvočnikom ali ohranil kot o ali pa se premenil z u (glej naslednji oddelek). Nepričakovanih, izjemnih zapisov (u) je 20, od tega 19 zapisov razbujnika. Narejeni so po zakonitosti prve, osnovne skupine (u < ô), 1 u-jevska oblika vduu pa verjetno zaradi izenačevanja z drugimi u-jevskimi oblikami stranskih sklonov. Nepričakovanih pojavitev je 21,1 %. b. u < ov Iztočnice u o Opombe grozdovje 1 0 vdovstvo 2 0 Druga podskupina se od prve položajne razlikuje po tem, da izkazuje odraz u. Ima samo dve besedi s skupaj tremi pojavitvami, nepričakovanih odrazov ni. III. o 1. u< o1 Iztočnica u o Opombe moj I/T med. r/31/ 0 /u**/ Ded. 23 26 rašč.? ljublj.? ne I m ed. ne D ed. 5 4 rašč.? ljublj.? ne volj en 8 0 otročji 2 1 ô : o pojti Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah sed. 10 0 svoj r /800/ 0 tvoj r/2000/ 0 vesoljni 1 0 gora R mn 4 0 noga Rmn 3 0 otrok R mn 7 0 sirota R mn 1 0 serota R mn 0 1 sorota R mn 0 1 voda R mn 1 1 Skupina ô1, ki jo sestavlja 12 besed, ima dve opaznejši podskupini, in sicer (a) svojilne zaimke ter (b) samostalnike z ničto končnico v R mn. Vseh pojavitev skupaj je 2930, od teh je nepričakovanih 34, in sicer 30 oblik zaimka moj, kar seveda ne more biti pomota, ampak je, po Riglerjevi razlagi, odraz raščiškega ali ljubljanskega govora. Ostale 4 nepričakovane pojavitve pripadajo drugačnim nagla-snim paradigmam (otročji), postopku dehomonimizacije (voda) ali pa glasovnemu izenačevanju paradigme (serota/sorota). Vseh nepričakovanih (o-jevskih) oblik je 1,2%. 2. o < o2 Iztočnica u 0 Opombe (ne)pokoren 22 142 ô : o (ne)pokornik 7 11 ô : o (ne)pokornost 0 r/8/ (ne)pokorščina 0 r(317) ne volj a 2 4 oblat 0 1 zastopnost 0 r1/139/ polnost 0 r1 /44/ V skupini ö2 je 12 besed, od katerih jih je 8 iz iste besedne družine, vseh ponovitev skupaj pa je 549. Tri besede so 13-krat (2,4 %) zapisane z za skupino nepričakovanim odrazom u. Pri 9 primerih je vzrok analogija po drugi naglasni Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah Iztočnica u o Opombe dolgota 0 22 globokota 0 43 hudoba 6 3 T ed, I mn, - krotkota l2 72 ostroba 0 42 skopota 0 l2 skrunoba 0 1 šibkota 0 11 širokost 0 l1 širokota 0 32 tihota 0 2 visokota 0 32 Skupina obsega 12 besed z 49 pojavitvami. Nepričakovanih odrazov u je 7 (14,3 %). Vsi se dajo utemeljiti s paradigmo cirkumflektirane variante. V. o < o Iztočnica u 0* (ne)čistost 0 r/84/ (ne)milost 0 r/351/ (ne)strohnilost 0 r/2/ (ne)žihrost 0 r/19/ debelost 0 1 globokina 0 3 globoščina 0 4 gvišnost 0 r6 hočljivost 0 r/21/ hotljivost 0 r/3/ lakomnost 0 r 1251 nemarnost 0 t/16/ nevernost 0 r/5/ nevrednost 1 8 nizkost 0 r/3/ obilnost 0 r/6/ pohlevnost 0 r/5/ Opombe paradigmi, za 2 u-jevska zapisa nevolje pa Rigler ne vidi jasne sistemske naglasne podlage. Pleteršnik 1894 pri nevolji res navaja samo akut, Rigler sam pa v SSKJ navaja tako akut kot cirkumfleks. IV. o < ô Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah potrebnost 0 r/1/ pravičnost 0 r 12/ prijatljivost 0 r/3/ starost 0 r /13/ trezivost 0 r 191 velikost 0 r 151 pojti -ti vel. 12 13 14 17 nagi. na obr. nagi. na obr.. Skupina je sestavljena iz 27 samostalnikov, od katerih jih je 25 tvorjenih z nenaglašenim obrazilom -ost, ter iz 2 oblik glagola pojti. Od skupaj 652 pojavitev je nepričakovanih odrazov (u) 26, tj. 4 %. Pri samostalniku jo povzroča cirkumfleks na obrazilu, kar pomeni, da se predponski premik ni realiziral, pri glagolu pa gre za varianto z zgodaj podaljšanim akutom. Skupina Ë I. e < e Iztočnica ei ei • Opombe e?# 2 3 2 1 0 0 0 o o 2 0 1 2 2 5 0 0 1 0 o o o o o 3 3 8 4 0 1 0 o o o 2 0 bel 10 4 18 17 e* = obeliti 0 0 0 1 pobeliti 3 0 10 beseda 352 0 78 /700/ 0 121 139 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah bled bolezen boleti breg cegel cel 96 1 4 2 63 0 0 0 0 2 37 0 0 1 27 11 0 4 0 1 e —>ei* cvet cvetje cvesti -ti sed. č(r)evelj človek str. čreda črednik 1 14 69 2 0 1 0 1 o o 1 o o 53 0 1 81 0 0 Q # creva dečla dečelstvo dekla deklica ded dedec delati delo pridelati dodelati delavec delavski delavnik pridelanje delaven delov 79 2 36 29 0 1 201 210 1 1 21 0 0 1 2 0 0 0 o o o 1 7 15 0 0 o o o o o o 1 27 2 23 18 0 0 132 71 0 1 22 1 1 0 1 1 0 o 1 2 1 0 2 2 0 0 o o o o o o Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah devati 7 0 2 1 odetal 1 0 1 0 odetel 1 0 1 0 pridevek 6 0 2 0 razdevati 2 0 0 0 razodeti 3 sed 4 0 1 0 -ti 18 0 4 3 -1 8 0 1 0 razodevati 25 0 17 0 zadevati 1 0 0 0 Dolenjec 1 0 1 0 dolenji 2 0 0 0 dolenjski 0 0 1 0 dremati 6 0 2 0 dreti 1 0 0 0 izdreti 4 2 1 0 odreti 0 0 1 0 podreti 0 0 0 1 razdreti 8 0 4 0 zdreti 0 0 1 0 drevo 7 0 0 0 drevje 11 0 6 0 gnezdo 8 0 2 3 gnezditi 3 0 1 0 goleno 3 0 3 1 golen prid. 1 0 0 0 gorenji 1 0 0 0 goreti 10 0 15 4 zgoreti 1 0 6 1 gosenica 1 0 0 0 rima greh grešen grešiti grešnica 523/607 0(26) 2 0 0/3/ 0 0 o 77 4 4 1 24 0 2 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah grešnik 5(65) 0 23 2 o i pregreha 1 /11/ 0 3 1 pregrešen 0(2) 0 1 0 pregrešenje 0 0 1 0 r - pregrešiti /6/ 0 0 0 i/j grevati 14 0 5 1 greva 1 0 0 0 grevinga 23 0 8 0 zgrevati 4 0 1 0 grmeti 1 0 1 0 hiteti 2 0 0 1 hoteti 63 0 37 4 ne imeti sed. 98 ps lps 2 ps 1 ps 16 pn 38 pn <ï izpleti 2 0 1 0 er izpremiti -1 2 2 0 0 i -n 1 0 0 1 kamela 5 0 2 2 kamelski 0 0 1 0 kapela 5 0 8 0 kapelica 2 0 0 0 keden 4 0 0 0 keha 23 0 2 12 kehov 2 0 2 0 koleno 12 0 13 0 kopel 5 0 1 0 krdelo 28 0 10 0 krdelce 1 0 0 0 2** prp : teden 142 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah kregati 31 0 10 6 kreg 65 2 21 13 e* kreganje 10 0 1 skregati 10 10 ledik 8 0 2 0 len 3 0 3 0 lep 68 14 22 13 lesti -1 0 10 0 leščerba 9 19 1 leteti -ti 10 10 -1 13 12 -letati obleteti -1 10 0 0 lev 13 0 10 0 levski 0 0 10 levi 3 0 4 0 medved 4 0 5 0 meh 110 0 meniti 8 10 15 15 e** = menjenje 0 10 0 mneti 10 0 0 pomeniti 12 1 73 21 pomenjenje 0 2 0 1 menjati prp (n) -1 0 110 menjavec 1 0 0 0 prp (h) premeniti 2 0 2 0 mesec 31 1 13 3 mesečen 3 0 2 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah mešati 2 0 0 0 r: primešati 1 0 0 0 zmešati 11 1 6 1 zme sanje 1 0 0 0 mleko 8 0 9 0 mlečen 0 0 1 0 C; mleti 4 0 0 2 < mreža 33 0 2 i: nedelja 76 0 55 i nedeljski 8 0 1 0 ponedeljek 3 0 3 0 nedrje 4 0 0 0 nekaj 2 0 1 0 Nemec 6 0 6 0 nemški 25 0 19 0 nemščina 2 0 0 0 znetiti 0 1 0 1 T obedovati 1 0 1 0 odobedovati 1 0 1 0 obesiti 18 0 11 2 obešati 3 0 4 0 obetati 1 0 0 0 obleči 51 6 8 12 izleči 7 0 2 0 sleči 1 0 0 0 obrest 3 0 1 2 odpreti 7 1 3 5 zapreti 1 1 4 0 odvetnik 7 0 8 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah omesiti 2 0 1 0 opresen 3 0 3 0 opresnik 1 0 1 0 osobenjik 5 0 3 0 otrpneti 1 0 0 0 obtrpneti 2 0 0 1 ozreti 1 0 0 0 pena 2 0 5 0 pestovati 1 0 1 0 pestinjica 1 0 1 0 pešec 1 0 0 0 petje 27 0 6 11 naprejpetje 19 0 0 0 pevec 4 0 1 0 plena 0 0 0 2 pleve 4 0 5 0 popleniti 2 0 0 1 potreba 5 0 47 4 potreben 1 0 8 1 požreti 2 0 3 2 požrešen 3 0 2 1 požreščina 1 0 3 1 požreh 3 0 2 0 prednji 1 0 0 0 odspred 2 0 0 0 odspreda 16 1 37 1 spreda 0 0 1 0 sprednji 0 0 3 0 preprost 7 0 1 0 kazen 145 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah popretiti 0 1 prevečati 1 0 i procesija 3 0 w reč 40 2 O redek 0 0 • ei —> e ei —> e —► Opombe leto 98 r 2/2/ 40 1 ei * : le-ta leten 1 0 0 0 letina 2 1 6 1 letošnji 0 4 0 0 letovati 1 0 0 0 poleti 0 0 1 0 letati 1 0 1 0 le-ta svét m 219(150) 2(5) 87 3 ei** svét a o posveten 3 0/2/ 0 0 svèt 10 9 3 0 svét 1,2 svetovati 4 22 3 4 ~ svèt svetovanje 0 2 0 0 svetiti 18 9 18 0 : svét 1, 2 osvetiti 2 0 0 0 razsvetiti 6 9 7 4 svetel 0 0 1 0 svetilen 1 0 1 0 del 78 3 39 0 ei**:del/o/ati deliti 2 0 0 0 obdeliti 1 7 0 3 podeliti 4 1 0 3 razdeliti 7 5 4 3 dete 56/40/ 3/1/ 22 0 : dète? peča ž 2 0 0 1 : peči: peč ž peniti 1 0 0 1 : pena ž 1, 2 peti, pojem 65 0 22 0 : pêti zapeti, -ojem 3 0 1 0 : zapeti -nem pometati 2 2 3 0 : pometati pometanje 0 0 1 0 préd 0 0 3 0 : prèd veža 1 1 0 0 : veža Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah N V skupini ei =, nastali zaradi hotenja razlikovati homonime, je Rigler zbral 7 besednih družin s skupaj 25 besedami ter še 6 drugih, »osamljenih« besed. V obdobju pred 1574 je skupaj zapisanih 870 pojavitev, od teh je nepričakovanih 92, tj. 10,6 %. V osnovnih, dejansko homonimnih oblikah se nepričakovani odraz e pojavi samo 39-krat, kar pomeni, daje napak 4,5 %, vse ostale pojavitve pa nastopajo v izpeljankah, kjer je pravilo odpravljanja homonimov lahko delovalo samo po sistemski analogiji in zato nedosledno. Takih analognih pojavitev je 53, tj. 6,1 %. V obdobju od leta 1574 dalje je besednih oblik z nepričakovanim e 24 od skupaj 287 odraznih pojavitev. Nepričakovanih pojavitev je torej 8,4 %, ob dejanski homoni-miji pa se e pojavi le 6-krat: napak je torej 2,1 %. Razlog je razumljiv: odpravljanje homonimije je bilo močno pri osnovnih homonimnih oblikah, pri njihovih izpeljankah in sestavljenkah pa to ni bilo več tako potrebno. Kadar seje odraz ei pojavil tudi pri le-teh, je delovalo načelo analogije. Največ omahovanja je vidno pri družini svèt, kjer je šlo za komplicirano dife-renciranje od dveh homonimov: tako samostalnika svét kot pridevnika svét, ter pri družini glagola svetiti. Posebej je vredno opozoriti na besedo dete, pri kateri se pojavi oblika z odrazom e samo kot napaka, pa vendar Rigler za tako rekoč dosledno pisanje odraza ei ni našel potrditve v kakem izpričanem oziroma arhivsko dokumentiranem homonimu. 2. Analogija -a. ei ~ Iztočnica —> ei —> e ei —» e deti 3. sed. 30 0 4 0 ne 3. sed. 17 1 2 0 izdeti -ti 0 0 1 0 -1 0 1 0 0 odeti -1 2 0 1 0 prideti 3. sed. 2 0 1 0 razdeti 3. sed. 5 0 0 0 razodeti 3.sed. 4 0 1 0 -ti 0 18 3 4 -1 0 8 0 1 zadeti -ti 0 1 1 0 -1 0 4 0 0 Opombe er ei4 152 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah imeti -ti 102/71/ 1 /4/ 62 3 ei* **** -1 lr/32/ 15 4 7 jesti 3. sed. 15 0 2 0 ne 3 sed. 18 2 5 0 -ti. 36 7 r 4 ei* (<200 ei) -1 14 1 12 2 izjedati 2 0 1 0 jed 11 3 7 2 1 -krat kyedi *.« snesti 3. sed. 0 0 1 0 „ < ne 3 sed. 0 1 0 0 -ti 0 1 1 0 -1 1 2 1 1 -n 1 2 0 2 ujedati 0 1 0 0 > ne biti 3. sed /(-1) 119 1 0 0 ei** ne 3.sed. 37 31 1 7 povedati 3. sed. r/4/ 0 r 0 ne 3. sed. 50 0 17 2 -ti 21 14 2 8 v CO -ti in -1 skupaj -1 11 8 2 5 29 ei, 2 e -n 1 5 1 1 dopovedati -ti 1 0 0 0 izpovedati -vem ne 3. sed. 2/3/ 0 0 0 -ti 1 0 0 0 izpovedati se ~am se 3. sed. 0 1 /3/ 0 0 odpovedati -vem ne 3 sed. 0/3/ 0 1 0 -ti 2 0 0 0 prepovedati -ti 1 0 0 0 -dam, sed. 0 0/1/ 2 0 spovedati -dam, sed. 3 8 2 3 is: Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah spovedati, -vem 3. sed. zapovedati, -dam sed. zapovedati, -vem 3. sed. ne 3. sed. -1 (-em/-am) prekleti 3. sed. smeti 3. sed. ne 3. sed. -1 strohneti 3. sed. -ti. umeti 3. sed. ne 3. sed. -ti -1 razumeti ne 3. sed. -ti -1 vedeti 3. sed. ne 3. sed. -ti -1 vedeče nevedeče vedeoč vedenje zvedeti 3. sed. ne 3. sed. -1 2 0 0 0 0 lr/8/ 0 40 r4 0 r 1 0 3 0 2 1 0 56 3 46 2 0 0 0 5 0 2 0 4 8 2 2 2 3 0 0 2 0 0 0 0 0 0 1 5 0 1 0 0 0 1 0 4 0 3 0 4 0 0 0 0 3 2 0 1 4 0 0 1 6 1 0 7 0 0 0 28 0 4 0 81 1 52 1 r 1201 1 r/20/ 0 4 0 2 0 0 0 2 0 0 1 0 1 4 0 1 0 3 0 0 0 2 0 0 0 5 0 2 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah verdeti 3. sed. 3 0 0 0 vel. 1 0 0 0 dva I 16 0 20 0 ne I 14 0 10 0 ei* oba I 1 0 5 0 ne I 0 1 1 1 ta 258 3 109 84 ei** 95 : : eimi potehmal 0 5 0 6 : teh dosehmal 0 0 0 1 odsehmal 0 1 0 1 kje 14 0 10 0 ei** venovrej 1 0 0 0 vmej 4 0 7 0 ei* vmes 0 0 2 0 # M sam./prid. 135 0 37 0 ei* ne M sam 2 0 2 0 ei** -eimi prid./štev. 4 7 6 0 eim : em = 28 i : emi= 14 : 65 Skupina ei ~ obsega besede, ki se v 3. os. sed. (iei) ali sploh (kei) končujejo na -ei, po zakonu analogije pa so prevzele odraz ei tudi ostale oblike iste besede. Skupina je sestavljena iz 4 podskupin: glagolske, zaimenske, oblikoslovne in mešane. Glagolsko sestavlja 5 družin s skupaj 27 glagoli, razen tega pa še 6 »osamljenih« glagolov. Zaimensko podskupino sestavljajo oblike zaimka ta ter 3 prislovni sklopi, tvorjeni z zaimkom. Oblikoslovno skupino sestavljajo 3 oblikoslovne kategorije, v mešani podskupini pa so samostalniki, števniki, predlogi in ostali prislovi. Vseh besed skupaj je 43 + 3 oblikoslovne kategorije. V obdobju pred 1574 je 1522 pojavitev, od teh je 253-krat zapisan nepričakovani odraz e, v obdobju od 1574 dalje pa je 685 pojavitev, od teh je 237 nepričakovanih odrazov e. V prvem obdobju, ki nas posebej zanima, je nepričakovanih pojavitev 16,6 %, notranjo strukturo navedenih odstotkov pa se da prikazati natančneje. V skupini besed in kategorij z izglasnim -ei (3. os. sed. gl. na -em, 5 drugih besed in 2 oblikoslovni kategoriji) je 399 pojavitev, od teh sta nepričakovani 2 e, tj. Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah 0,5 %. Tako nizko število napak je razumljivo, saj je izglasni -ei merilo za uvrstitev besede oz. kategorije v obravnavano skupino. Drugo skupino sestavljajo oblike sedanjika, ki niso zajete v prejšnji skupini, ei pa so dobile po vzoru 3. osebe sedanjika- skupaj 240 pojavitev, od teh je nepričakovanih 68 e, tj. 28,3 %. Ostalih glagolskih oblik (-ti, -1, -n, -č) je skupaj 587, od teh 164 e, tj. 27,9%. Zaradi zelo visokega števila pojavitev je smiselno v posebno skupino uvrstiti oblike zaimka ta: vseh zapisanih pojavitev je 261, od teh 3 nepričakovane pojavitve, tj. 1,1 %. Vse ostale besede z ei znotraj besede imajo 35 pojavitev, od teh 16 e, tj. 45,7 % nepričakovanih. b. ei ~ Iztočnica —> ei —» e ei —> e - greti -1 1 0 1 0 segreti se vel. mn. 0 0 1 0 šteti -ti 2 9 0 0 -1 2 2 0 0 prešteti -ti 0 4 3 5 zdeti se -ti 1 0 0 0 -1 4 7 2 1 umetal 2 0 2 0 umetel 1 0 0 0 umetolost 0 0 2 0 umetalen 3 2 1 1 umetelen 0 1 1 1 neumetelen 0 1 0 sevec I 3 1 2 1 ne I 0 2 0 1 seme I 76 6 21 ne I 6 54 10 10 Opombe smeh 3 1 0 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah veter 43 10 21 1 teden 2 0 0 0 Drugo na analogiji temelječo skupino ei ~ sestavljajo besede, v katerih je odraz ei zapisan po kaki sorodni besedi, v kateri glasu e etimološko upravičeno sledi glas j oz. i. Skupino sestavlja 16 besed, med katerimi ima največjo družino umetal. Vseh obravnavanih pojavitev pred 1574 je skupaj 249, od teh je 149-krat zapisan ei, 100-krat pa nepričakovani e, od 1574. leta dalje pa je 89 pojavitev, in sicer 67 ei : 22 e. V prvem obdobju je torej 40,2 % nepričakovanih pojavitev, v drugem pa 24,8 %, kar je razumljivo, saj je odraz ei v drugem obdobju nasploh pogostejši. Oblike z e prevladujejo pri treh besedah, v dveh pa sta odraza bolj ali manj izenačena. Pri besedi seme je v glavnih sklonih praviloma zapisano ei, v stranskih pa e: Trubar sije torej izoblikoval paradigmatsko ureditev gl. skl. ei : str. skl. e. 3. Položajna skupina ei# Iztočnica —» ei —> e ei - -> e —» Opombe jezditi jezdec 4 0 0 0 9 4 1 3 les 2 2 2 0 mesto mesten namestnik 208 0 0 2 0 0 98 1 1 0 0 0 ei** nevesta 4 5 25 1 pesek 5 2 6 0 pesem 69 0 12 2 ~ ? res 4 0 0 0 špes 1 0 0 0 vest svest 68 2 0/2/ 0 10 0 0 0 zvest, prid. nezvest zvest ž 37 0 /4 1/4/ 1 /1/ 0 26 0 0 2 0 0 ei** Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah nezveščina 5 2 2 1 zveščina 15 0 5 1 zvezda 32 0 22 0 cesta 7 22 0 15 človeški 10 85 36 13 človeštvo 0 28 18 1 V skupini ei #, v kateri se e realizira kot ei, kadar stoji pred soglasniško skupino -s/zC ali pred končnim sičnikom, je Rigler zajel 22 besed. V obdobju pred 1574 je skupaj 634 pojavitev, od teh je nepričakovanih 157, tj. 24,8 %. V obdobju od 1574 naprej je skupaj 317 pojavitev, od teh je 40 (16,6 %) nepričakovanih. V drugem obdobju je nepričakovanih pojavitev manj, saj se je pojavljanje odraza ei zvišalo nasploh. Vzrok za visok odstotek neuveljavitve analogije so tri na koncu razpredelnice navedene besede, v katerih prevladujejo nepričakovani odrazi: 15 ei : 35 e. Pri človeški in človeštvo je oblike z odrazom e verjetno generirala beseda človek iz skupine e, pri cesta pa se sistemskega vzroka ne da določiti. Skupina O zajema 132 besed, ki imajo skupaj 6120 pojavitev. Od 165 (2,7 %) nepričakovanih odraznih pojavitev je samo 9 (0,1 %) pojavitev napačnih, tj. akcentsko kakorkoli neutemeljenih. V skupini Ëje zajetih 418 besed + 5 oblikoslovnih oblik. V prvem obdobju (do 1574) je 8938 pojavitev, in sicer je v skupini e 5663 pojavitev z 206 (3,6 %) nepričakovanimi, ki vključujejo 33 (0,6 %) v vsakem pogledu napačnih odrazov. V skupini ei = je vseh pojavitev 870, in sicer 92 nepričakovanih (10,6 %), od teh je povsem napačnih 39 pojavitev (4,5 %). V skupini ei ~je skupaj 1522 pojavitev, od teh je 253 e, tj. 16,6 % nepričakovanih, povsem napačni pa sta samo 2 pojavitvi (0,1 %) iz izglasnega dela skupine. Analogija se v ostalih glagolskih oblikah, ki imajo 827 pojavitev, ni uveljavila v 232 primerih, tj. 28,1 %. V 35 oblikah z odrazom znotraj besede se analogija ni uveljavila v 16 primerih, tj. v 84,2 %. V zelo visokem številu se je uveljavila v oblikah zaimka ta: od 261 pojavitev so samo 3 neanalogne (1,1 %). V skupini ei ~ je od skupaj 249 pojavitev nepričakovanih 100 (40,2 %). V skupini ei # je v prvem obdobju 634 pojavitev, od katerih je 157 e, nepričakovanih pojavitev je torej 24,8 %. Iz navedenih podatkov je razvidna velika razlika med osnovno skupino, v kateri je pričakovan odraz e, in 4 ostalimi skupinami, v katerih je pričakovan odraz ei. Ta odraz je Rigler poimenoval izjemni odraz. Osnovni odraz se ni realiziral v 3,6 %, izjemni izraz pa se ni realiziral v povprečno 23,1 %. V obdobju po 1574 je v Ë skupini 4947 pojavitev. V članku obravnavana skupina Ë ima v obeh obdobjih skupaj 13 885 pojavitev, skupaj z vsemi pojavitvami iz skupine O pa se število pojavitev povzpne na 20 005. Če odštejemo 7300 naših dopolnitev in dopolnitev iz Problematike 1977, je v Začetkih 1968 skupaj 12 700 pojavitev odrazov ö/o/o in e. V Začetkih pa je Rigler Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah obdelal tudi druge glasoslovne, oblikoslovne, pravopisne in deloma tudi besedo-slovne značilnosti tako Trubarjevega jezika kot jezika vseh drugih protestantov 16. stol., ki so pisali slovensko, povrhu pa še EiL 1613. Če za merilo vzamemo 12 700 pojavitev na 70 straneh Začetkov, je gradiv-skih besed za druge jezikovne značilnosti na 110 straneh Začetkov še 20 000. Številčna obdelava (nekoliko izpopolnjenega) gradiva o odrazih u < ô/o in e/ei < e v Trubarjevih delih prepričljivo kaže zavestno sistemsko strukturiranost njegovega knjižnega jezika. Znamenja in krajšave - sistemsko nepričakovano # položaj pred -s/z(C) * še veliko zgledov (Rigler) ** še zelo veliko zgledov (Rigler) / ali // moj dodatek ? vprašljivo ~ analogija-ei < v = homonimija > iz ~ analogija -j —» e/ei e/ei do leta 1574 e/ei —> e/ei od leta 1574 11,2,3 opisovani glas je prvi, drugi, tretji od enakih v besedi C soglasnik CO Cerkovna ordninga 1564 D daj alnik ed. ednina EiL Evangelia inu Lystuvi, Nemfhki Gradez 1613 gl. glavna sklona I imenovalnik -1 opisni deležnik ljublj. ljubljansko LMS Letopis Matice slovenske LZ Ljubljanski zvon M mestnik m samostalnik moškega spola med med predlogom in odnosnico je beseda mn. množina -n trpni deležnik nagi. naglas nar. narečno Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah O orodnik obr. obrazilo Pl Pleteršnik pn pisano narazen pred predlog neposredno pred odnosnico predi. predlog prid. pridevnik prp pravopis ps pisano skupaj r redno (Rigler) R rodilnik rašč. raščiško s samostalnik srednjega spola sam. samostalnik sed. sedanj ik Seminar Zbornik predavanj, Seminar slovenskega jezika, literature in kulture SR Slavistična revija SSKJ Slovar slovenskega knjižnega jezika str. stranski skloni štev. števnik T tožilnik -ti nedoločnik vel. velelnik ž samostalnik ženskega spola Navedenke ENE DVHOVNE PEISNI, vTIBINGI 1563. EVANGELIAINV LYSTVVI, prevedel J. Čandek, redigiral T. Hren, v'Nemfhkim Gradzu 1613. Kidrič, F., Die protestantische Kirchenordnung der Slovenen im XVI. Jahrhundert, Heidelberg 1919. Kopitar, J., Grammatik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark, Laibach 1808. Logar, T., Glasoslovne in oblikoslovne variante v jeziku Trubarjeve Cerkovne ord- ninge, Seminar 12 (1976), 17-25. Mole, M., Z historii praslowianskiego e w slowenskim, Rocznik Slawistyczny 16 (1948), 24-27. Oblak, V., Trije slovenski rokopisi iz prve polovice XVII. stoletja, LMS 1887,259-315. Obvestilo 1611:1. Vrhovec, Slovenski listič iz leta 1611, LZ 6 (1886), 253-254. Pleteršnik, M., Slovensko-nemški slovar I, II, Ljubljana 1894, 1895. Pohlin, M., Kraynska Grammatika, Laybach 1768. 160 Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah Postila 1595: HISHNA POSTILLA, prevedel P. Trubar, redigirala F. Trubar in A. Savinec, v' TIBINGI 1595. Ramovš, F., Kratka zgodovina slovenskega jezika, Ljubljana 1936. Rigler, J., Problematika glasoslovnih in oblikoslovnih variant v Trubarjevi Cerkov- ni ordningi, SR 25 (1977), 466-490. Rigler, J., Začetki slovenskega knjižnega jezika, Ljubljana 1968. Rogerij, Palmarium empyreum I, Clagenfurti 1731, //Labaci 1743. Rupel, M., Primož Trubar, Ljubljana 1962. Schönleben, J. L., EVANGELIA INV LYSTVVI, v'Nemfhkim Gradzu 1672. Slovar slovenskega knjižnega jezika I-V, Ljubljana 1970-1991. Trubar, P., Cerkovna ordninga: Tübingen 1564, München 1973 . Trubar, P., Catechifmus In der Windifchenn Sprach, (Tübingen 1550). Trubar, P., CATEHISMVS SDVEIMA ISLAGAMA, V TIBINGI 1575. Znojilšek, J., KATECHISMVS DOCTORIA MARtina Luthra, v TIBINGI 1595. Za gradivo iz Trubarjevih del sem uporabljal kartoteko Sekcije za zgodovino slovenskega jezika Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Rigler's Thesis on the Origins of the Standard Slovenian Language in Numbers Summary Rigler's thesis on the origins of the standard Slovenian language in the 16th century has two stages. From the analysis of 12,700 occurrences of the reflexes for ö/ö/o and e he established the structural arrangement of phonemes in Trubar's language, and on the basis of phonological comparisons with later texts and writers from Ljubljana, as well as with contemporary dialectal development in the southern and eastern surroundings of Ljubljana, Rigler developed his thesis that the local speech of Ljubljana had been the basis of Trubar's standard language (with the differential u < ö and e < e.). In our somewhat enlarged discussion ( as compared to Rigler's corpus ) the group of ö-reflexes comprises 91 words with 5,419 occurrences; 132 (2.4%) of these occurrences could not be expected from the system. The group of ô/o-réflexe s consists of 41 words with 701 occurrences from which 33 (4.7%) are unexpected. The group ofë-reflexes comprises 418 words and 5 morphological categories with a total of 8,938 occurrences. In the period before the year 1574, when Trubar's phonological system was the most consistent, the e-group has 5,663 occurrences, from which 206 (3.6%) appear unexpectedly as ei, whereas 4 different groups ofei occur 3,275 times - with 602 (18.4%) e-reflexes being unexpected. The e-group is the basic group, covering 2/3 of all cases and is regular in 94.4% instances. The ex-groups represent exceptions and comprise 1/3 of all occurrences - but even in this group 18.4% were realized as an e-reflex. Besides the reflexes for ö/o/o and e, in his Začetki slovenskega knjižnega jezika Jakob Müller: Riglerjeva teza o začetkih slovenskega knjižnega jezika v številkah (1968) Rigler also analyzed other phonological, morphological, syntactic and orthographic features on the basis of20,000 occurrences of words in Trubar 's works, as well as in the works of other Protestant authors who wrote in Slovenian, and, on the top ofthat, he even analyzed Evangelia inu listuvi (1613). The book Začetki slovenskega knjižnega jezika comprises a corpus of more than 30,000 occurrences of individual words for which, as a rule, the exact citation and its source are given. Compared to that the writing on the use of the Slovenian language at the Vienna court during the reign of Maximilian I and at the court of the bishop of Trieste Bonomo is just a footnote.