Orodna telovadba - zdravje in veselje - močan narod Velikia naša fantovska organizacija včlanjena v Zvezi fantovskih odsekov je s ponosom in pridnim delom začela orati trdo ledinj na telesnovzgojnem polju leta 1956. — kur je kratka doba do danes, ali edino ona more danes mirno gledati na svoj velik, napredek, ki ga je dosegla v tej kratki dobi, s katerim se ne more nobena druga organizacija pohvaliti.- Dobro se še spominjam, ko sem prišel za Binkoštne praznike leta 1936 na stadion, ki še ni imel te ponosne oblike kot jo ima danes in pri treningu našel svojega brata Janeza, Hva-leta Jožeta, Varšeka Ivota in Janeža Karla, katerega sem takrat tudi šele spoznal, dočini Natlačena, Železnike, Frankiča, Legana. Vidmarja in ostale še nisem poznal. Videl sem par mladih fantov, kako so se poleg njih trudili šele z začetnimi gibi na orodju, kakor danes vsak novinec, ki pride prvič v telovadnico in nista se zmotila moj brat in Jože Hvale, ko sta mi rekla, da bo iz teh fantov postal eden še dober telovadec. Danes so se uresničile bede starih preizkušenih borcev. In tako sem gledal tudi jaz ob strani, ne da bi imel do tistega trenutka res kako veliko navdušenje za telovadbo, kar ga mora imeti vsak telovadec ali športnik, če hoče da doseže uspehe, naj -si bo v zdravstvenem ali na tehničnošportnem telovadnem polju. Res, želja se mi je takrat vzbudila, ko sem gledal 40 letne možakarje, kako še obvladajo na drogu veletoče, obrate in različne prema-he, ravno tako na bradlji niso zaostajali za drugimi in na krogih in na konju ne, povsod so bili v dobro „formi", da rabim telovadski izraz. Ni jim vzelo veselja do telovadbe 7 letno prisiljeno mirovanje. In ti stari, vse hvale vredni odlični veterani so v tej triletni dobi vzgojili tako dober kader telovadcev, da danes lahko trdijo s svojo pošteno vestjo — to je naše delo in naš trud. Res z očetovsko ljubeznijo so nas vzgojili in bodrili, da se le v zmernem življenju in poštenem katoliškem duhu dajo doseči uspehi, kar jim danes mladina tudi že vrača, ko je njihova setev že obrodila obilo dobrega sadu. In nekako tako se je v letu 1936 in do polovice 1937 leta živelo še v nekakšni negotovosti glede naše izbire za Se*tavo vrste, k' bi kdaj predstavljala kader najboljših katoliških telovadcev v naši državi. V jeseni leta 1937 povabi načelnik /FO v Ljubljano na prvi skupni trening po njegovi presoji najboljše člane različnih FO, iz katerih bi se dalo kaj napraviti; seveda moram omeniti že nekatere telovadce, ki so že pri bivšem „Orlu" pokazali svoje sposobnosti in ti so bili: 2Veznik Franc, Varšek Ivo, Vidmar Milan, Jezeršek Ivo, Turšič Karel in o-stali, (ločim mi mlajši kot n. pr.: Natlačen Trie, Janež Karel, Legan Jože, Kokot Slavko, Herceg Ivo, Frankič Oskar in moja malenkost nismo mogli biti kos njim, ker se jim je poznalo, da so pred leti že dobro telovadili, dočim smo mi morali šele začeti, tako kakor se začne otroka učiti v šoli v prvem razredu. Pa tudi bivšim telovadcem od prejšnjega ,Orla" se je poznalo, da niso dolgo' dobo nič telovadili, ali kljub temu so nekako bolj hitro razumevali kot mi začetniki. A vsi skupaj smo pod strogim vodstvom hitro nadoknadili vse, kar je bilo zamujenega, in sicer tako, da po dveh letih in pol resnega dela in vloženega truda v to, danes lahko korakamo enakopravno z drugimi tujimi narodi v eni vrsti in smo jim tudi že dokazali, da smo jih že prehiteli na tem polju, dasiravno pri njih ni bilo počitka. Vse to na dolgo in široko rajzlagam zato, da boste v nedeljo, dne 31. marca 1940, ko nas boste gledali v dvorani Ljudskega doma v Kranju, znali ceniti trud naših fantov in videli boste velikansko razliko od1 mlad'nskega tabora v Ljubljani leta 1938 in do sedaj, ko bomo imeli druge orodne telovadne tekme ZFO v Kranju. Nam ni žal ne truda in ne časa, veseli smo, ker se zavedamo, da nas boste podprli in dali zadoščenje z vašim obiskom, dali pa tudi zagotovilo, da se bomo v bodoče še bolj potrudili, ko se bomo srečali prihodnje leto spet v Ljubljani na Stadionu z mednarodnimi „asi", ki tudi vedo in pričakujejo, da bodo odnas poraženi v tej lepi in plemeniti borbi. Kdor se hoče naužiti lepot orodne telovadbe, naj ne zamudi te ugodne prilike in s polnim, veseljem in zadovoljstvom bo šel domov od celodnevnih orodnih tekem ZFO v Kranju 31-marca 1940. Franci Kermavner načelnik FO Kranj. Voditeljeva beseda Pretekli četrtek jo na študijskem dnevu A-kademske zveze v Ljubljani govoril slovenskim akademikom predsednik senata in naš narodni voditelj g. dr. Anton Korošec; Kadar izpre-govori on in zlasti še tako obširno, tako jasmin načelno, vemo, da je njegova beseda dobro premišljena, pretehtana, da nas svari pred nevarnostjo, da nam daje nauke in nas bodri, da vztrajamo v svojem delu, v svojem narodnem ponosu, v svoji katoliški veri in krščanski omiki. Jedrnato in jasno, pa krepko je govoril o nafti državi, o njeni nedotakljivosti, o naši notranji ureditvi države in ljudeh, k; jim ta ureditev ni všeč. Omenil je naloge slovenske mladine, povabil vso brez razlike k skupnemu delu. Poudaril je svoje že večkrat povedano mnenje in upanje, da mi ne pridemo v vojno. Pozabil tudi ni omeniti ljudi in organizacij, ki se zbirajo na strani republikancev in levičarjev in stoje pod diskretnim vodstvom svobodnega zidarstva. Ker je beseda nagega voditelja vselej, kadar izpregoiori, tako važna, vodilna in tehtna, ponatiskujemo njegov govor. »Naša država je kraljevina Jugoslavija, ki nam je nedotakljiva, in se ne more zmanjšati, ampak samo razširiti. Vladarji Jugoslavije so kralji iz domače narodne hiše Karadjo^dje-vičev. To so naši najvišji in edino praktični nauki o državi. Ako povemo še to, da si želimo našo državo Jugoslavijo videti čimpreje tako preurejeno, kakor se sedaj ureja na Hrvaškem, smo povedali vse, o čemer ne želimo in ne maramo voditi nobenih nadaljnjih diskusij. To vse nam je sveto, resno, najvišje. Kdor nam tO ruši. je naš sovražnik. Vsi veste, da so bili časi, ko so naši slovc-nački" bratje v tem oziru grdo in podlo sumničili naše vrste, ko je bil vsak naš politični nasprotnik tudi naš politični ovaduh, Ti časi so zu nami. Se se sicer sedaj najdejo ljudje, ki <>J časa do časa poročajo na „kompetentna'' mesta, češ da še nismo -dovolj zanesljivi. A hvalu Bogu, ni več ljudi, kj bi take bajki' verjeli. To pa tudi zato ne, ker je ravno o nekih najbolj gorečih „domoljubnih"" denuncijantih znano, da stojijo v plačani službi inozemstvu. Nič ni tako skrito, da ne bi postalo odkrito. Kar se tiče naše mladine, smo v srečnem položaju, da nam ni treba dajati navodil in progrumov, po katerih naj bi mladina živela, ampak du lahko obenem tudi s ponosom pri-bijemo: Naša slovenska mladina je takšna, kakršno si želimo, in naše želje gredo samo za tem, da ostane, kakršna je! Zvesta Begu, zvesta kralju, zvesta Jugoslaviji, zvesta Sloveniji. Velika je razlika med mladino, ki je naša, in mtd mladino, ki ni naša. Nočemo splošno sumničiti mladine, ki ni naša, ampak rado-voljno predpostavljamo, da je Idealna in dobronamerna. Toda mi jo samo opozarjamo, da za njo stojijo starešine in tudi cele organizacije, katere so bodisi republikanske, bodisi destruktivne., bodisi celo komunistične. To dobro mladino v slabi družbi pozivamo, naj nam da roko v idealno patriotsko pobratimstvo, da se skupno borimo za mir človočanstva, za srečo naše domovine in z,; dobro našega kralja-Nuj se porinejo v stran vsi. ki nas ovirajo na tej poti. Mislim, da ste me razumeli vi, ki stojite tu-kuj okoli nas, a da nas je razumela tudi mladinu, ki misli, (|a ni nula, a je vendarle po m;šljenju in hotenju bolj naša. Da pa so in bodo ostale na akademskih in podeželskih tleh tudi bolj ali manj neznatne manjšine, ki so in bodo ostale vedno diametralno drugučne, kakor si jih želimo, to je samo dokaz, da živimo na zemlji, da živimo v sredini realnega živ ljenja. Povejmo danes enkrat tudi nekaj o Fincih. Vse v srcu občuduje Fince! Bodimo odkriti: tudi pri nas v Jugoslaviji. A nihče nima ko- rujže, to tudi v javnosti povedali. Celo listov je malo. ki bi si upali to iskreno in odkrito reči. Nepogumni, slabotni ljudje imajo navado, da upajo govoriti samo o tem, kar najde splošno odobravanje. Dandanes pa je naša družba v Jugoslaviji že tako okužena, da ju^no, zdrava socialno stališče ne najde več splošnega odobravanja. Mi pa, ki smo mladi po letih, ali mladi po zdravetm mišljenju, \se niti nujitunj ne obotavljamo javno poveduti in pogumno naglasiti neizprosno borbo proti vsem prevratnim programom! Mi smo za napredek in razvoj socialnih zakonov, a nismo za tlačanstvo, suženjstvo in robstvo. Da nam nihče ne bo očital. Ha se tudi mi izogibamo javnosti, zato povemo kratko in glasno: boj povsod in vselej proti največji sramoti naše dobe, proti komunizmu! Toda v naši državi je, pravijo, mnogo komunistov. To niso Jugoslovani, ta so internacionalni Kje se skrivajo sedaj ti junuki. Zakaj ne formirajo čet. bataljonov in polkov, da bi šli na pomoč svojim somišljenikom in bratcem v Rusiji, katerih sedunji voditelji naš slovanski rod tako nepopisno sramoie s svojim strategičnim neznanjem, s svojo vojno-tehnič-no nesposobnostjo. Morda je odgovor na to, da jim je padlo s.ce v hlače, odkar so bili v Španiji tako grdo topen i. Potrebno je bilo, da se našim ! rdečim širokoustnežem to pove enkrut neustrašeno v brk. Kaj pa mislimo o vojni. Tolikokrut je bilo povedano, du upumo, da mi ne pridemo v vojno. A nikdar ni to prevečkrat povedano. Ljudje zopet radi to na novo slišimo. Kakor nam j joi nekdaj bilo ljubo, kadar smo kot mali fantje hodili z očetom v temi po gozdu in j nam je moral vsak hip potrditi, da ni nobene-gu strahu blizu. Se nekaj je, kar moramo povedati. V Belgradu in po vsej državi se zbirajo ljudje, bodisi v trdne, bodisi v ohlapne organizacije, ki so sicer ne po imenu, toda po mišljenju republikanske in levičarske. Večinoma stoje pod diskretnim vodstvom svobodnega zidarstva, ki je nasproti komunistom ii. republikancem skrajno popustljiv, če jih celo aktivno ne podpira. Kdor je dobrega mišljenja, kdor hoče varovati našo narodno dinastijo, kdor hoče ohraniti pridobitve naše narodne in krščanske civilizacije, kdor hoče socialno evolucijo, a ni' revolucije, kdor hoče svobodo, q ne tiranstva. naj gre z nami na stražo za naše ideale. Podajmo si roke in korakajmo! Mi, ki imamo jasne ideale, a se QC damo voditi od temnih sil, pripravimo se na vse borbe! Na dan. na plan, kdor hoče svobodno domovino! Velikonočna Številka »Gorenjca* bo izšla v zelo povečanem obsega in z zelo zanimivo vsebina Novost za naše čitatelje bo literarna in mladinska priloga na 4 strane«. Naslov mladinske priloge bo: ..Gorenjcek", ki bo odslej priložena listu vsak mesec. V njem bodo mične povestice s slikami za naše male. Izhajati bo pričela tudi posebna slikanica z« otroke. _ Daije bo v velikonočni številki „Gorenjra" izjavo g. senatorja Brodarja o važnih vprašanjih Kranja ia okolice, zgodovina strelskega športa, večji članek o Tržiču, čitateljem iz Loke smo pripravili drugi del sestavka o MM letnici Škofje Loke in sicer poglavje o slavnih možeh in o umetninah. Poleg teh Izrednih člankov bomo objavili prav zanimivo tekoče gradivo, da bo velikonočna Številka res pestra- in zanimivo. Še enkrat Vas že danes opozarjamo nanjo! Ljudski dom v Kranju 2e več let se pojavljajo glasovi, kako je nujno potrebno, da se Ljudski dom popravi, razširi in preuredi. Lani so bili že napravljeni načrti, po katerih bi se bil Ljudski dom razširil tako, da bi se bili na sosednji župnijski vrt dozidali dve dvorani in bi sedanja dvorana tvorila le del odra. Lani bi bila izvedba teh načrtov stala 1,500.000 din, letos bi pa vsled porasta cen to delo stalo do 2 milijona din. Take vsote pač ne bi bilo mogoče zbrati. ■ Letos se je pokazalo, da je nujno potrebno, da se nekaj stori, ker grozi nevarost, da se strop dvorane v Ljudskem domu zruši. Po 31 letni življenjski dobi je Ljudski dom res že zastarel in potreben popravil in razširitve. Gledališka dvorana je premajhna, nezadostno urejena, stranskih prostorov primanjkuje vedno bolj. Sedaj se je napravil nov načrt preureditve Ljudskega doma, po katerem bi se dvorana razširila za 5 m, da bi b la široka 11 m. Sedanje cerkovnikovo stanovanje se preuredi za vežo in hodnik pred dvorano, dozida stavbi drugo nadstropje, nad dvorano se napravi manjša dvorana za zborovanja, pevska soba in knjižnica. Vse to bo z ureditvijo odru 'talo okrog din 800.000, lani bi se pa to uredilo za kakih 600.000 din. Dosedaj pa se je nabralo le malo denarnih sredstev, potrebno je, da vsa naša javnost priskoči na pomoč, da se že letos uredi Ljudski dom. V kratkem bodo prišli fantje prosit k posestnikom gozdov, da darujejo les za Ljudski dom. Vse prosimo, da po možnosti čimveč darujejo lesa. Poleg tega bomo naprosili posestnike voz in konj, da pripeljejo potrebni pesek in tudi za prispevke v denarju bomo trkali na vrata dobromisieč.ih. Naj bi vsu naša javnost po svojih močeh prispevala k temu, da bo do jeseni naš Ljudski dom preurejen v lepo in primerno zgradbo, ki bo kolikor toliko ustrezala, svojemu namenu. Nesreča pri Podhrestfah Kako je potrebna čimprejšnja dovršitev novo projektirane ceste skozi naš kraj, dokazuje ponovno težka prometna nesreča, ki se je pripetila preteklo soboto na enem najbolj nevarnih ovinkov v Srednji vasi. Na poledeneli cesti, na kateri je vsako srečanje avtomobilov pri» količkaj hitri vožnji lahko usodno, sta trčila skupaj dva osebna avtomobila. Medtem ko je mogel iz Ljubljane vozeči avto takoj nadaljevati vožnjo je pa bil pri iz nasprotne smeri prihajajočem vozu sprednji del popolnoma odbit. Tudi spredaj v vozu sedeča vozača, dr. Pretnar, ki je šofi-rnl in ing. Beno Plemelj ■/. Bleda sta dobila te/.ke poškodbe. Ponesrečencema so nudli prvo pomoč v gostilni pri Pavlinu, odkoder so poklicali tudi zdravniško pomoč. Ing B. Plemelj je bil z rešilnim vozom kranjske gasilsko čete prepeljan v ljubljansko bolnišnico. STRAIS 2 i GORENJEC« II. orodne tekme ZFO v Kranju Te vsakoletne orodne tekme, ki jih je ZFO uvedla v svoj program kot zimsko tekmovanje svojih vrhunskih orodnih telovadcev, se morajo vsekakor izvesti v zaprtem prostoru, nikakor pa ne na prostem. Ravno na teh tekmah se vedno določi vrstni red vseh tekmovalcev za dotično leto in tako ostane vse leto neizpremenjen vrstni red do prihodnjih tekem. Da pa je tekmovanje točno in pravično, je ZFO v ta namen izvežbala dobre sodnike, ki so nekdaj bili sami dobri telovadci. Njihovo delo je zelo težko, ker morejo zelo hitro in objektivno soditi, da gre nemoteno vrstni red naprej. Sodniška naloga orodnih tekem v Kranju je poverjena sledečim: predsednik sodniškega zbora je Jože Hvale, sodniški zbor pa tvorijo: Martin Fortuna, profesor, Krunj, Kli-nar Franc Jesenice, dr. Janko Lavrič, Ribn.ca, Jože Pavlic, Novo mesto, Polde Rihar, Ljubljana in Metod Trtnik, Ljubljana. Vodja celokupnega tekmovanja je načelnik ZFO brat Ivo Kermavner. O vseh tekmovalcih samih bomo pisali še v prihodnjem »Gorenjcu" in vas hočemo za danes samo na kratko seznaniti, kako se tekmuje na orodnih tekmah v Kranju, da boste bolje razumevali. Tekmuje se na vseh 4 orodjih v obveznih in poljubnih vajah ter prosti poljubni vaji. V obveznih vajah je na v-sakem orodju dosegljivih 10 točk. u v poljubnih vajah pu 20 točk ter v prosti poljulai vaji 20 točk, skupaj je dosegljivih 140 točk. Tekmovalcu nj dovoljeno, da ima popravo ne v obvezni in v poljubni vaji. Kar prvič naredi, to velja za sodniški zbor, za publiko pa lahko na koncu še enkrat pokaže Priporočamo, da si lahko nabavite že danes pri Hinkotu ali na dan samih tekem pri vhodu v dvorano seznam vseh tekmovalcev in razvrstitev tabele, ki stane 2.— din, tako tla boste tudi vi sami kot gledalci lahko sproti sodili vsakega tekmovalca in na koncu lahko imeli točen pregled vseh tekmovalcev, kako so se plasirali. S tega razloga vam priporočamo, da je zelo važno, da si ogledate tudi dopoldanski del tekem, ki obstoja samo iz obveznih vaj, da te morajo vsi enako delati na vseh orod- jih. Kljub temu bo pa borba zelo nupeta in bo dopoldansLi spored zelo vplivno odločal pri končnih rezultatih. Res je. da bo popoldne bolj napeta in zanimiva borba, ker nam bo vsak telovadec pokazal tisto, kar je njemu najbolj ljubo, a sigurno pa je eno, da odloča pri koncu, kakor sem že omenil, znatno dopoldanski vrstni red. Se enkrat prosimo vse. kateri si mislijo o-gledati to tekmovanje, da pridejo dopoldne in popoldne. Sele potem bodo imeli pravo sliko o posameznih tekmovalcih. Dopoldne se tekme začno točno ob 9, uri v dvorani Ljudskega doma in bodo približno do 12. ure končane, a popoldne jc začetek točno ob 3 uri in bo približno do 18 ure konec-Med tekmovanjem na posameznem orodju je ena vmesna točku domačega FO in DK Kranj in to iz razloga, da se tekmovalci malo odpo-čijejo. Ti odmori pridejo v poštev samo popoldne in so vmesne točke kratke, dočim dopoldne tekmujejo neprenehoma. Dopoldne kot p opol dne ne bo nobenega drugega odmora in se bodo tekme nemoteno vršile naprej. Zato prosimo vse, ki bodo prišli na tekme, du pridejo obakrat točno, ker bomo tudi začeli točno in če bi ljudje med posameznimi izvajanji hodili v dvorano, bi le motili tekmovale kot sodnike. Zalo še enkrat prosimo bodite točni in si pra-vočasno nabavite vstopnice (na vstopnicah je tudi razpored dopoldanski in popoldanski) kajti za to tekmovanje vlada vel'ko zanimanje. Gledalci bodo prihiteli iz bližnje in dal nje okolice. Za dopoldansko tekmovanje je vstopnina sledeča: sedeži 10.—, 8.—, 6.—; stojišča 4.— in dijaki 3.—: a za popoldansko so sedeži: 15.—, 12.—, 10.—; stojišča 5.—, dijaki 4.—. Vse tiste, ki bodo rezervirali vstopnice, prosimo, da jih dvignejo najkasneje do 27. marca 1940. Nas viden je 31, marca 1940 v dvorani Ljudskega doma v Kranju. •--- Bog živi! Za odbor: Franc Kermavner načelnik FO Kranj. 25 let šupnikovanja g. sretnika Janea V nedeijo 10. marcu smo slovesno praznovali 25 letnico prihoda našega župnika g. Petra Janca v našo faro kot župnega pastirja. Dopoldne je imel g. dekan Rihar iz Kamnka v cerkvi pridigo, nato pa je g. župnik jub lant daroval slovesno sv. mašo. To je bila dopoldanska slovesnost v cerkvi. Popoldne se je v domu vršila akademija ki je obsegal? veliko lepih točk, katere so se nanašale na jubilej našega g. župn;ka. Med akademiju je p. dekan prebral dekret, s katerim i( knezoikof ljubljanski g. dr. Grcrorj Rozman imenoval g. župnika Janca za vse njegove zasluge in požrtovalno delo za duhovnega svetniku. K temu imenovanju g. svetniku vsi far;.ni prav iz srca čestitamo. G. svetnik se je nato zahvalil zn vso ljubezen in vdanost, katero goje farani do njega. Obljubil je, da bo še nadalje tako očetovsko skrbel in deloval v prid svojih dragih župljanov. Nato se je še vršit, igra, ki je predstavljala skrivnost sv. maše. Dvorana Prosvetnega doma je bila nabito polna hvaležnih faranov, kar je pričalo kako radi imajo farani svojega g. župnika svetnika Janca. Ob tem prelepem jubileju in 25 letnem delovanji: našega g. svetnika mu vsi fnrani želimo, da bi še veliko let molil in delal za nas v naš večni in časni blagor. Tečaj sa kmetijsko knjigovodstvo v Kranju Pretekli petek se je ob velikem zanimanju udeležencev vršil v Kranju na Stari pošti prvi tečaj za knjigovodstvo. Tečaji so enodnevni in se vrše po vseh centrih Slovenije. Začelo se je z gorenjskim kotom in se je tečaj najprej vršil na Jesenicah. Iz kranjskega in Škofjeloškega okraja je prišlo i5 udeležencev, ki so bili vsi silno zadovoljni s potekom in s tem česar so se naučili. Predavanje je trajalo ves dan. Na kratko se je predelalo pet poslovnih knjig v vseh postavkah. Tečaj je vodil tajnik Kmetlijfike zbornice g. ing. Suhadolec. Iz Slovenije se je priglasil) veliko število interesentov in sicer okrog 600, ki bi radi na tečaj. Sprejetih pu je bilo samo 150 Sprejeli so se oni. ki so se pravočasno javili in izpolnili vse pogoje. Kmetijstvo danes ni več rentabilno, zato Zbornica zahteva, da se s pomočjo knjigovodstva ugotovi ta rentabilnost. Knjige Be vodijo na ta način, da se Zbornici pošiljajo vsi podatki in poročila, ki se kon- trolirajo in izpolnjena vrnejo.Ob koncu leta se pa delajo zaključni računi, koliko pride dohodkov za delavstvo, obleko itd. Knjige je darovala Kmetijska zbornicu, da so se delile brezplačno. S knjigovodstvom se tudi na kmetiji hoče dokazati, ali je kmetovanje rentabilno in aktivno, ali na pasivno. Tečajniki so bili s tečajem prav zelo zadovoljni, izjavljali so, da so Zbornici hvaležni za njen trud, in pa da bi moralo to knjigovodstvo priti že 10 let prej. Pozdravit jih in njihov napredek pogledat je prišel tudi senator g. Brodar, ki je v svojem govoru, s katerim so bili tečajniki zelo zadovoljni, poudarjal velik pomen kmetijskega knjigovodstva, na katerega se bomo oslanjali pri izboljšanju kmetijstva-Tečaj je doživel popolen uspeh. Zu 50 kmetij je potreben en tak strokovnjak, da vodi knjigovodstvo. Tudi mi smo veseli nad uspehom tečaja in le želimo, da bi se še vršili. Jožef Lavtisars Lipniski grad pri Radovljici Tako se imenuje najnovejša knjiga staroste slove.nskiu duhovnikov, konzistorialnega svetnika g. I.iivtižarja iz Rateč-Planice. Ta mož je živ doka/., da se mladost ne sme meriti sumo po letih, ampak po svežosti in plodi'vitosti duha, kakor tn vidimo pri fospodll svetniku, ki letos ihvršuje 89 leto svojega življenja neumornega pisateljevanju Začetkom imenovana knjiga je |6. po številu. Pa še pripravlja dve: oris škofa Tomaža Hrena in Jnžefinske. V svojih zadnjih spisih je g. Lavtižur na svojski način — v obliki male povesti — opisal /namenite j še zgodovinske dogodbe posum.-znth "tole.tij. Tako riše v knjigi .Junaška doba Slovence',., zgodb« 15. stoletja, v knjigi -Primož Trubar" zgodbe 16. stoletja, v knjigi ..Bled in Brik.sen" zgodbe 17. stoletja, v knji- gi „Gospod šimen" zgodbe 18. stoletja in v ravnokar izdanem ..Upniškem gradu' pa /godbe 14. stoletja. Tako na primer opisuje razmere ob silnem potresu leta 1548, o črni kugi leta 1349. o verski sekti bičarjev. o naselitvi Nemcev na Kočevskem, o začetku božje poti na Sv. Višnrjih. o srednjeveških vitezih, o tlačanstvu kmetov, o bivanju papežev na Francoskem, o sv. Katarini Sienski. o oglejskih patriarhih itd. Knjiga je prijetno berilo zn duševni oddih, a tudi poučna za vsakega, ki se zanima za našo narodno zgodovino. Vzemi torej in beri! Na lepem papirju tiskana in lično veznna knjiga stane pri radovljiškem Prosvetnem društvu din 25.—. v knjigarnah din 30.— : Delavski obzornik. Zve»a med marksisti in JSZ Kako popisuje to zvezo bivši predsednik jeseniške JSZ in sedanji kandidat na listi ZZD V našem listu smo imeli že neštetokrat priliko opozoriti na razdiralno delo JSZ v okviru katoliške skupnosti, katere JSZ ne priznava, čeprav se označuje kot krščansko-socialnu organizacija, marveč hodi povsem svojo, pota, tako v svoji ideologiji, kot v svoji taktiki in organizaciji sploh. Najbolj se pa JSZ zameriš, če rečeš, da vleče in drži z marksisti. V „Delav^ki pravici" in v raznih oficielnih izjavah se hoče oprati tega očitka, dočim delovanje in faktični nastop njenih podružnic, kaže povsem dr ".igo sliko, namreč to. da se članstvo JSZ zelo rado in povsod, kjer je to le mogoče, veže z vsemi nasprotnimi silami, z marksisti in NSZ vedno in vselej proti ZZD kot proti svojemu najhujšemu sovražniku. . Ta nastop je izveden v različnih oblikah in načinih. Ta skupni nastop JSZ in drugih delavskih strokovnih organizacij proti ZZD smo ugotovili že ob raznih prilikah. JSZ je za časa velikega štrajka leta 1936 potegnila z marksisti, oziroma je nasedla na njihove prebri-suno nastavljene limanice pod firmo lažnega •sodelovanja lin slkupn določeni uri zglasim v njegovi pisurni, češ, da bi g. Vencelj Perko rad z menoj govoril. Zbrali smo se zastopniki JSZ tovariši: Pukšiš. Noč in jaz od SMRJ pu Vencelj Perko, Kralj Nace, Strnžišar Leopold in Kejžar v navzočnosti advokata dr. Mihe Potočnika, ker je bil g. dr. Stanovnik rav- 1 no zlx>Iel. Venclju Petru je šlo zlusii za to, da I bi zvedel, kaj so .se podpisnico pogodbe s KID j med seboj razgovarjule. Ja/. sem povedal re-i zultut razgovorov, oni so pu hoteli zvedeti j vse podrobnosti. Ker tega nisem hotel pove-I dati, je rekel Vencelj Perko: Če ne bomo j strokovno sodelovali JSZ in SMRJ, tudi poli-i tično ne moremo. Ker sem se takemu sodelovanju 7 marksisti ob tej jn ob vseh drugih prilikah po robu postuvljul, mi je tov. Pukš:č na tem sestanku zakričal: „Sa.j nisi ti organizacija!".— Pod to točko bi lahko t udi ornonil primer s širše seje centrale JSZ v Ljubljani pri „starem Tišlerju" menda mescu septembra 1939. Na tej seji se je ugotovilo, da se mora strokovna organizacjia nasloniti na neko politično stranko, ali pa ustanoviti svojo. Temu sem se protivil. češ, če se moramo nu politično organizacijo nasloniti, zakaj smo pa potem šli proč od naše politike. Moji tovariši iz JSZ so mogli isto spoznati in so mojega mnenja. Tistim, ki zaradi pri krivanjii tega ne morejo sami dognati, sein se smatral dolžnega to pojasniti. Ravnal sem s* torej po spoznanju in vesti in enako bo storil vsak pošten član JSZ, ki bo spoznal dejan ske razmere v JSZ. Prvi zaključek tega sjvi znanja bo, da bo ob volitvah delegatov > kraj Brat. skladnico volil ZZD. Jesenice, dn.' 9. marca 1940. Novak Tomaž Sestanek članov ZZD nedeljo dne 10, marcu 1940 je bil prav I dobro obiskan. Govoril je tov. Brezn k iz j Ljubljane, od domači!-, pa tov. Roje in Bone-dik. Govornik tov. Breznik je obravnaval vnž-j nest in |X>men delavske organizacije. Prikazal I je hinavsko in zahrbtno delo voditeljev na-I sprotne organizacije in podaril, da je mlada ■ ZZD edina, ki sloni na dobrih in solidnih temeljih in ki zajemu zavedno slovensko de-laslvo. Želeti jo, da se taki sestanki vrše večkrat ker je to prvič koristno, drugič pa neobhodni potrebno, da delavstvo spozna kvurnost de magoških fraz, ki zdaleka več niso našim uše som potrebne ali privlačne. Joiefovo - delavski praznik proslavimo, kakor običajno, tudi letos, Dopol dne bo zborovanje, popoldne pa igra ..Plavž' Ves spored bo izvajan v 'dVbrnni Ljudikeg doma. Vsi iskreno vabljeni! »GORENJEC« ^ STRAN 3 TEDENSKE NOVICE KRANJ Plavž bo žudnju igra v letošnji igralski sezoni kraujskegu Prosvetnega društvu. Dvakiut boste še imeli priliko, da ga vidite na cvetno nedeljo in na praznik sv. Jožefa, obakrat ob 4. uri popoldne. Pri prvih štirih predstavah je igra doživela popoten uspeh in prepričani smo, da bo igra tudi pri teh predstavah užgu-la. Zasedba igralcev ostane nespremenjena. Zato na zamudite zadnje prilike! Prešernove kočo na Stolu so hoteli požgati. Dne 3. marca je bilo na Stolu pri Prešernovi koči devet ljubljanskih smučarjev. Opazili so, da so neznani zločinci poškodovuli kočo. Vdrli so skozi vrata v kuhinjo, pokvarili ključe razbili stol in ga pokurili. Ta divjaški vlom v kočo se je moral pripetiti pred kakimi 14 dnevi. Ni jim pu bilo dosti, da napravijo škodo v koči, marveč so isto celo skušali zažgati, V svislih nad sobo oskrbnice so odtrgali deske in tam nanosili kupček oblanja in polen ter vse to zažgali na podu, kutermu se pozna, da je ožgan. Iz tega lahko sklepamo, da so divjaki nameravali kočo zažgati, toda ni jim uspelo, ker je ogenj radi hudega mraza ugasnil. Pokradli pa niso nič, saj ni bilo kaj ukrasti, ker se je jeseni radi znanih razmer ves inventar spravil v Valvnzorjev dom. Društvo je 7. marca zopet spravilo kočo v prejšnji stan in izvršilo potrebna popravilu. V znani trgovini pri Jazbecu dobite za pr-voobhajanre in birmance lepo skrojene obleke po zmernih cenah. V nedeljo 17. muren in dan sv. Jožefa bo trgovina dopoldne odprta. Priporoča se Albin Jazbec v Kranja. Kino Šmartinski dom v Šmartnem pri Kra nju predvaja v dneh od 15. d'> 1°. marci k tri filme in sicer: „Bobcn in saksofon" zelo uspel glusbeni film: ..Neapelj mesto poljubov" pevski in glusbeni velefilm s prekrusnimi neu-peljskimi pesmimi in ..Beli tiger" džungelski film o tnjinstvenem belem tigru. Trgovine v Kranju so odprte dopoldne na Cvetno nedeljo t. j. 17. in na sv Jožefu 19. marca. Izrabite ugodno priliko za nukup velikonočnih daril. Roditeljski sestanek. V ponedeljek 18. marca ob poli 4. uri popoldne se vrši v gimnazijski telovadnici običajni sestanek staršev. Vsi vabljeni. je ob koncu prejšnjega i Namre »arija. Zalttjo- Smrt. V Struževem tedna umrla 94 letn čim našo sožalje! Butare. Letos, ker je post tako zgodaj je bilo naprodaj mnogo manj blltaric za cvetno nedeljo, kot sicer. Ed'nole zadnja dva ponedeljka je bilo na trgu in pa pred Rantovo t-govino na prodaj nekaj butar. Včasih j'h je bik) veliko več in sicer majhn'h kot velikih. Ali morda ljudje to lepo otroško navado opuščajo? Zaslnžek! Rabimo takoj dobrega prodajalca časopisov. I.ahko je tudi mlajši. Mora pa biti priden in agilen. Kdor ima veselje, naj se javi v upravi, kjer dobi podrobne informacije. TRŽIČ Misijon. V soboto 9. marca se je pričel sv misijon. Farani so se na to lepo pripravili, kar jasno dokazuje velika udeležba pri msi-jonskih pridigah. Prav posebno velika udeležba pa je bila pri stanovskem govoru za zakonce. Res je, da so ljudje prišli k temu govoru z razl'čnimi nameni pa nič za to. Božji sejavec je sejal svoje besede, katrih je padlo nekaj na pot ali na skalo ali med trnje, ki ne bo obrodilo, večina tega zrnja je pa padla na rodovitno zemljo. Udeležba kaže, da je bil sv. misijon že zelo potreben in zaže-ljen. Prišel pa je tudi ob ravno pravem času, ko svet ječi pod težko atmosfero vojne psihoze. Z dobro dušno hrano se bodo pomirili nemirni duhovi in nervoznost pri posameznikih bo tudi odnehala. Sadov sv. misijoua bodo deležni vsi farani, tudi onji, ki' ne marajo hoditi v cerkev in mogoče tudi v tem Časti ne bodo prestopili prugu cerkve. Tudi teh se verno ljudstvo spominja in goreče moli za nje po vsaki pridigi. Upajmo, da takih ne bo veliko, du bodo to le redke izjeme in da bo tudi te minila večna odpornost proti Bogu in njegovi Cerkvi. Na dan sv. Jožefa bo slovesna zaključna procesija, katero bo vodil prevzv'še-ni gospod škof dr. Rozman. Za ta dan tudi odpadem vse običajne vsakoletne slovesnosti ka-tolišhh društev in se bo to praznovanje preneslo na tretjo nedeljo po Veliki noči, na praznik Varstva sv. Jožefa. Občili zbor podružnico Slov. Planinskega društva se je vršil v soboto ift. februarja 1940. Ne bi bilo prav, ako bj se tega ne. omenio. ker tu občni zbor pomeni mejnik v življenju |)odru>.nice sume. Razna poročijo odbora in posameznih odsekov so podala pravo oliko rnz-gibunosti. Podružnica imn sedaj 10 odsekov in sicer: foto, gospodarska, gradbeni. morkac:j-ski, mladinski, plezalni, prireditveni, propagandni, reševalni in tujsko prometni odsek. V teh odsekih je zapopudeno vse delo, katere-gu se more in mora vršiti, če hoče res aktivno delovati zu napredek turizma in tujskega prometa. Zapisnik občnega zbora obsegu ibštrnu poročila teh odsekov. Ta zapisnik je pruv velike važnosti in bo v bodoče dober kažipot, kuko je treba skrbeti in delati zu napredek društva- V podružnici se, udejstvujejo sami mladi ljudje, katerim načel ju je nadvse agilni Ladislav Salerger, ki jei pokazal v tem oziru vso svojo organizatorično sposobnost. Vse delo jo postuvljeno nu demokratično podlago, vsak član v odseku se čuti soodgvornegu, kur veliko pripomore k uspehom skupnega dela. Pri-znanje je dobila podružnica tudi od centrale SPD s tem, da je ustanovila v Tržiču reševalno postajo. i Mandati obratnih zaupnikov so se podaljšali za eno leto skoraj po vseh obratih. Nekateri, ki so skrajno nestrpni so pač hoteli iti na volitve, ali s svojo zahtevo niso uspeli. Ravno s to njihovo zahtevo so pa tudi pokazali, da jim ni za resno delo v strokovnem oziru, ampak, da hočejo le intrigirati in razburjati duhove med delavstvom. Pametno deluvstvo pa dobro ve, da mu medsebojne ribarije le škodujejo in da se s tem kaže napram delodujal-cem nemoč v neslogi. ŠKOF.TA LOKA Ponovno opozarjamo! V velikonočni številki -Gorenjca" bo izšel drugi del članka „Skof-je Loka v 1000 letih. Ta del bo v dveh pogluv-jih pokazal naše slavne možo in njih delo ter umetnine, ki se nahajajo na našem n-zemlju. Na razpolago bo tudi še jubilejna številka ..Gorenjca" v kateri je izšel prvi del članka Tako. da si bo vsak lahko oskrbel obe številki in bo tako imel ves članek. — Opozarjamo vse, du uaj si vsak oskrbi i bo š'e-vilki, če jubilejne še nima, že na veliko soboto, ker bo lista najbrže v nedelji zmanjkalo. Dajte mrtvim mir! Pruv lepo prosimo vse one, ki mislijo, da je naše pokopal išče kuko letno telovadiščo, ali recimo kraj, kjer se lahko napovedujejo rendez-vous in se po njih volji nato na njem zabava, kriči, igra slepe miši in se skriva za spomeniki, da spremenite svoje mišljenje in tudi v dejanju pokažite, da ste gu spremenili. Pokopališče je vendar svet kraj in nikakor ni primeren za tuke in enake stvari, kakor smo jih gori našteli. Sram je lahko katoličana, če se spozabi tako daleč. Od drugovercev pu zahtevamo spoštovanje in vsaj malo verske strpnosti in dostojnosti, ka-kakor je že narekuje njihov stan. Povemo pa danes vsem, da bomo vsakega od sedaj naprej naznanili na pristojno mesto. Občni zbor JSZ za delavstvo iz Škofjeloške predilnice" je bil v nedeljo ob poli 10. uri dopoldne v gostilni Plevnu. Od centrale se jo občnega zboru udeležil g. Marinšek, ki je de-lastvu razložil pomen in namen organizacije. Občnega zbora se je udeležil tudi član MDK iz.Sostregu. ki je tudi spregovoril nekaj besi d. KROPA - BREZJE Smuške skakalni- tekme FO Kropa. V nedeljo 17. marcu ob poli 3. uri popoldne se vrše v Kropi odsekove in modklubske skakalne tekme v zvezi z blagoslovitvijo in otvoritvijo nove smuške skakalnice. Skakalnica je oddaljena pol ure od postaje Otoče, zgrajena je po načrtu ing. Bloudeku in dopušča skeke do 32 metrov. Obeta se zelo zanimiva borba, saj so obljubili svojo udeležbo naši planiški junaki z državnim prvakom Novsakom na čelu. Vabimo vse tekmovalce in občinstvo, da se udeleži te zadnje prireditve v le'ošnji sezoni- STRAZTŠCE Mladinska JRZ v Stražišču ima svoj zelo važen sestanek v nedeljo ob 9. uri v dvorani Smartinskega doma- Za člane udeležba obvezna, prijatelji naše organizacije pa se prav vljudno vabijo k udeležbi. — Odbor. ŠMARTIN PRT KRANJU Prosvetno društvo Šmartin pri Kranju priredi nu cvetno nedeljo, dne 17. murea 4 prosvetni večer ob 3 uri popoldne v dvorani Smartinskgu doma. Na sporedu je zanimivo predavanje s skioptičnimi slikami o Finski in Fincih. Predaval pa nuni Ivo ruvnutolj Prosvetne zveze g. Vinko Zor. Vsi ste vljudno vabljeni. Vstopnine ni. PRIMSKOVO Prireditev. Pridite na cvetno nedeljo popoldne ob poli 4. uri ali pa nu praznik sv. Jožefa ob 5 uri v Prosvetni dom na Prinukovo-Nastopili bodo naši mali in najmlajši, zapeli bodo himno primskovskih otrok „Pri nas za gorami": mali harmonikar Jožko znigrn neku j narodnih pesmi; nastopajo perice in meščanke — in končno sledi otroška igrica ..Šola v v nebesih", ki vas bo gotovo spravilu v dobro j voljo! Torej — vljudno vabljeni! PREDDVOR Mladina v Preddvoru položi nu pruznik sv. j j Jožefa, dne 19. marca obračun svojega dela i j v zimskih mescih. FO in DK bosta ta dnu na j j svoji akademiji pokazala zanimive točke sv o-j jih članov, članic, naraščaja, gojenk, mladcev in mladenk. Telesnovzgojni namen t'O in DK '«<; vedno pokažo najlepše na akademijah*. | Vabimo vse prijatelje naše krščanske mlndnc. I da si ogledajo to prireditev in dajo s tem pri- j znanju trudu, ki ga vlaga mladina v 10, da j okrepi vzore v Boga. narod in domovino. BESN1CA Tukajšnji Fantovski odsek priredi na praznik j sv. Jožefa, dne 19. marca točno ob 5. uri popoldne v Gasilskem domu v Sp Besnici, svojo prvo akademijo. Na akademiji nastopijo člani, mladci in na-rašfuj z redovnimi in prostimi vajami. Pevski odsek bo zupel nekuj zato primernih pesmi. Slavnostni govor bo imel g. prof Fortunn iz Kranja. Poleg domačih članov bodo nastopili tudi člani in mladci FO iz Štnartna z obvezno prosto vajo za leto 1940 in drugimi. Akademija bo na vsebini mnogo pridobila s predvajanjem zvočnega filma ..Evharistični kongres". Bog živi! Odbor. VODTCE Ogenj. Ob priliki proslave 25 letnice našega J g. župnika, je na predvečer, ko bi se imela vršiti podoknica, prišlo do požarne nesreče. Pri spuščanju ruket se je po nesreči vžgal kozolec dvojnik, ki je popolnoma zgorel, z njim vred pa vsa krma za živino. G, župnik trpi radi požaru veliko škodo, ki je le deloma krita z zavarovalnino. Nesreča pač nikoli ne počiva. jj VELESOVO Na praznik sv. Jožefa, dne 19. marca popol j dne ob treh priredi Prosvetno društvo mate-j rinski dan s pestrim sporedom. Mešan zbor zapoje dve pesmi. Sledi govor o materini ljubezni. Otroci bodo z ljubkimi deklaraacijami vzbudili veselje pri navzočih. Dekleta Marijine družbe uprizore igro v 3. dej. ..Najdena hči". Vabimo k obilni udeležbi! Velikonočni prazniki. Letos vsi nestrpno pričakujemo velikonočne nedelje. Ali se bo do tega časa toliko ogrelo zunaj, da se bo mogla vršiti velikonočna procesija? Cerkvena slovesnost vstajenja Gospodovega sol tu vrši na Velikonoč zjutraj. Letos bo pričetek malo pozneje ob 5 uri 15 minut, ker je 5e kratek dan. Ob ugodnem vremenu prihiti k lej slovesnosti velika množica vernikov iz bližnje in dolnje okolice. Na Velikonočni ponedeljek bomo pu letos obhajali farne patrone — Marijinega Oznanjenja, kar je za ta čas izreden dogodek KOVOR Ne pomnimo tiste številke -Gorenjca", v kateri smo se med drugimi oglasili tudi mi. Dolgo je že od tega, toda zato pa nikar ne mislite, da v nuši fari spimo in ne delamo. Toliko društvenega življenja in gibanja še ni bilo v Ko-vorju, kot ravno letošnjo sezono. Glavno prosvetno delo so igre in ravno te uprizarjamo v noši majhni farj zelo pogosto. Vse prireditve so bile prav dobro obiskane, izmed vseh pa najbolj zadnja, to je res krasna tragična igra ..Prnbica", ki je bila odlično obiskana. Vstopnic je zmanjkalo, ljudstvo se je vračalo domov /aradi pomanjkanja prostora, kar pa za nas ni bilo prijetno. Vse vloge so bile odlično rešeno. ->f)er kljub svojo skromnosti krasno izdelan. Celotno sliko so povzdignili tudi naši igralci v gledaliških oblekah. Z burnim odobravanjem se je ljudstvo zahvalilo igralcem in po končani prireditvi zelo zadovoljno odšlo domov. — Obveščamo pa vse bralce in bralke, da bomo na splošno željo občinstva zaradi izrednega zanimanja ponovili to igro v nedeljo 17. marca ob 3. uri popoldne v dvorani Prosv. doma in vabimo vse, ki te igre še niste videli. Pridite in pomagajte nam s skromno vstopnino, da se bo mogel v letošnjem poletju tudi kovorski Prosvetni dom povzpeli kvišku in da se s tem zahvalite našim marljivim prosvetnim delavcem. Hočemo in tudi moramo doseči svoj cilj s pomočjo faranov in vseh, ki nam hočete po magati s svojim obiskom. Zatorej vsi na igro ..Prababica", od katere upamo, du se boste res zadovoljni vračali. A. L. KRIŽE Roditeljski sestanek. V četrtek, dne 7. marca je učiteljstvo tukašnje šole pod vodstvom g. upravitelje Lampica priredilo roditeljski sestanek. Z Otircm na to, da pri nas taki sestanki niso v navadi, tudi nismo pričakovali velikega obiska. Sestanek se je vršil v prosvetni dvorani, katero so starši šolskih otrok kur dobro zasedli in kar odkrito povemo, da nismo pričakovali tolikega obisku. Sestanek je vodil g. upravitelj Lampič, govorila sta pa g. učitelj Janškovec in g. kaplan Šolar. Oba sta podala več zgledov in podala nekaj smernic, kako nuj bi se starši zanimali za napre- I 1 ji — cerkev, šola in dom skupaj vzgajuli našo šolsko mladino. Razvila se je tudi debata, katera je pokazala, kako je bil sestanek potreben. Med razgovorom se je sprožila tudi . misel, da bi se vpeljala šolska sv. maša, K temu so bili izrečeni razni pomisleki, kateri so bili res samo pomisleki. Komur je kaj zato, da bi bila tudi šolska mladina dostojno pri sv. maši, ta resnih pomislekov proti upeljavi te sv. maše imeti ne more ter bo storil vse, da se ovire odstranijo, posebno še, ker je duhovnik na razpolago. Otrok ne more celo uro mirno stati ali pa klečati na mrzlem kamenitom tlaku, posebno ne pozimi, ko so tla mokra in mrzla. Seveda bi morali pa tudi odrasli to razumeti in se popolnoma pokoriti odredbam duhovščine ki bi morala itak prenašati največje nevšečnosti, če se ta služba božja upelje. Pred zaključkom sestanka je* g. u-pravitelj opozoril starše še na protialkoholni teden s prošnjo, da naj so otroci vzgajajo v duhu treznosti in zmernosti. Boštjan iz predmestja je naslov igri, ki jo uprizori tukajšnje Prosvetno društvo v nedeljo 17. marcu ob 3. uri popoldne v Prosvetnem domu. Igra predstavlja idealno rešitev socialnega vprašanja s požrtvovalnostjo in ljubeznijo do sočloveka. Vabljeni vsi posebno delavstvo- PREDOSLJE • - 1-___ nrrrn voiik svur đ.t.ii ZZD podružnica Ptredlosllje je Smela svoj redni občni zbor v nedeljo 10. marca v dvo-ranii Prosvetnega doma. Novo izvoljeni odbor je sledeči: Janez Nograšek predsednik, Predoslje; Peter Orehar podpredsednik, Pre-doslje; Terezija Korenjak tajnica, Predoslje; Bogataj Alojzij blagujnaik, Br:tof- odborniki: Jož' Kocjančič, Britof; Jernej Rozman. Predoslje; gospodar Joža Mubi mL, Predoslje, nadzorni odbor: Burger Jakob, Britof Mubi Joža st., Predoslje. Udeležba je bila zelo zadovoljiva, saj so se občnega zbora udeležili vsj člani in veliko število neorganiziranega delavstva, irije zastopniki iz Ljubljane, Breznik, Pirh in Šober, ter predsednik občine Janez Ovseoik, častiti gospod Ignacij Zupane, naš novi kaplan g. Janez Bukovac in šolski upravitelj g. Rudolf Fajon. Tudi kranjska podružnica ZZD je bilu dobro zastopana, za kar smo ji hvaležni. Tovariš Pirh iz centrale nam je v navdušenem govoru obrazložil vse težave organizacije ter nas vzpobujal na delo da bo slovenski delavec mogel priti do napredka in skupnosti. Organizacija ZZD in katoliška načele bodo rešila slovenskega delavca iz vrst komunizma. Tudi tovariš Martin Benedik iz Kranja nam je pojasnil kako je še danes naše delavstvo boječe v tovarni in se boji svojih predpostavljenih. Da se tako počasi zavedata slovenski delavec in delavka, je tudi vzrok stavka, ki so jo izzvale nasprotne organizacije na nepravi podlagi. Zato je sedaj stopila na plan nova delavska organizacija ZZD, da se bori za pošten košček kruha in da se morajo pravice slovenskega delavca, rešiti na pravični podlagi. Tudi častiti gospod svetnik Ignacij Zupane, naš duhovni vodja nam je želel veliko božjega blagoslova in nas vzpodbujal, da ne smemo pozabiti nu Boga. Samo z božjo pomočjo bomo mogli služiti svoj kruh in nositi breme svojega delavskego stanu. Kaplan g. Janez Bukovec nam je obljubil, da nam bo v pomoč z dobrimi nasveti. Pri delu v naši fari mu želimo mnogo uspehov. Predsednik občine g. Janez Ovsenik nam je tudi polagal na srce, du samo v skupnosti je gotov uspeh bodisi kmeta ali delavca. Vsi v občini moramo gledati, da je soglasje in kot župan nam je tudi obljubil, da nas bo podpiral in se zavzel zu vse delavce v obč'ni. Predsednik Janez Nograšek se je zahvalil vsem zastopnikom in govornikom, članom in članicam in drug'm delavcem in jih pozval na delo in povabil tudi druge delavce in delavke naj pristopijo vsi do zadnjega v ZZD. STRAN ~* »GORENJEC« Vzgoji svojega otroka tako, da zjutraj, zlasti pa zvečer čisti zobe! SARGOV KALODONT PROTI ZOBNEMU KAMNU GOLNIK Pojasnilo k ponarejanju denarja Čeprav smo zu članek: Kovačnicj denarju na Golniku iskali vsepovsod potrebne podatke, se nam je vseeno vrinilo v članek nekaj netočnih trditev. Ker nočemo nikomor delati krivice, popravljamo naše prvotno poročilo z naslednjimi dejstvi. Hišna preiskava orožnikov pri Dolenu Jerneju se je vršila radi kurabin-ke, glede katere Dolen odločno taji, da bi jo imel. Torej se preiskava nj vršila radi tatvin v zdravilišču. Ni res, da bi se pri preiskavi nušlo precej odej in posteljnine, ki je izginila iz zdravilišča, ravnotako ni bil take tatvine osumljen, Jernej Dolen. Res pa je, da se je pri preiskavi našlo nukaj ničvrednih, odej iz bombaža, ki so se uporabljale pri j postavitvah in popravilih peči ter ružnih dru- | gib ohrtniških delih v zavodu. Pri hišni pre- j iskavi se je našel nadalje samokres potem j že zadnjič navedeno število nedovršenih skraj- j no slabo posrečenih falzifikatov in gumijast ! valjarček od opaiografa. Obfrni »bor S. K. Kranj Pred kratkim se je vršil v Narodnem domu občni zbor S. K. Kranja ednega nogometnega kluba v Kranju. Klub šteje nad !50 članov, vendar je bila udeležba na občnem zboru majhna. Iz poročil funkcionarjev je bilo rafzvidno uspešno delo odboru. '/ izredno štednjo in po-množitvijo prireditev zabavnega značaja, se je posrečilo odboru v poldrugem letu uravnovesiti porušeno stanje. S. K. Kranj je kljub vsem težavam nastopal na številnih nogometni!) tekmah v zadnjem letu pa je zopet oživela table-teniška sekcija in pa lahko-utletska sekcija. V zadnjem letu je Lilo odigranih 46 tekem, od teh je dobilo domače moštvo 31, 6 je bilo končanih Z neodločenim rezultatom. 9 pa jih je izgubilo. V pr- venstvenem kolu je klub oddal 28, prejel pa l(» golov. Kljub temu du je stari odbor izvršil svojo nulogo •' splošno zadovoljstvo in je tudi njegova zaslugu brisanje velikega dela dolgov, si je vendar članstvo izbralo nov odbor, od ku-U-rega pričakuje še večje delavnosti in napredku zlusti povečanja sekcij, ureditev primernih prostorov in vpeljave strokovnjukov za vzgo iitev klubovega naraščaju. Iskreno želimo, da h se novemu odboru njegov nači t v čira večjem obsegu posrečil. Novi odbor sestavljajo gg. Sire Franjo, (T'esenj Karol, dr. Crobuht Fred. Gorjanc Franc, Dvml Josip, Gujič Mirko, Prah Adolf Hlebš Rudi, Suvnik I ml„ Blaznik An ton, dr. šilar Igo, Ogorele-c Ivan, Kurah Jožko, Rei Makso. l.ikar Zmago, Mayr Rici in Colnur ()tmar. MALI OGLASI Za vsako besedo v malih oglasih se plača I). O50. Najir anjsi znesek je 8 D. Važno! Modroce, otomane, spalne divane itd. izdeluje solidno in po nizkiceni BERNARD MAKS, tapetnik — Na skali št. 5. (v hiši g. Sipica) Vajenca za vodovodno inštalueijsko obrt in kleparstvo sprejme Jakelj, Prešernova ul. 7. Po ugodni ceni prodam novo visokopritlično hišo v okolici Kranja. Orehek št. 41. Odda se 1 sobno stanovanje, Cirčiče 63. Kdo mi posodi 20.000 din za dograditev obrtu'' hiše proti vknjižbi alj poroku z dobrimi o-brestml Ponudbe na upravuištvo pod ..Posojilo". Iščem dvosobno stanovanje v mestu aH v neposredni bližjni. Foto Pogačnik, Kranj. Gostilna pri ..Zlati ribi", v Kranju, tik ob sejmišču se oddu s 1. junijem. Več se poizve v trgovini Marenčič, Kranj, Savski breg 7. Tkalsko vajenko sprejmem. Poizve se v upravi ..Gorenjca". MLADEGA FANTA starega do 16 let sprejme večja kavarna in restavracija v Ljubljani. Imeti niora 2 meščanski šoli ali gimnaziji. Poizve se v restavraciji „Pri Peterčkn". Kolesa prodajam še vedno po starih nizkih cenah. — Julij Zevnik, Stražišče. Ako imate karja očesa in se Vam dela trda koža, pridite v našo higienično urejeno pe-dikuro, kjer Vara naš pediker odstrani «*■ te neprijetnosti brez bolečin in brez kemičnih sredstev za din 6.-. Ne mučite sc s krpanjem nogavic, ker Vam za malo denarja strokov-njaško popravimo mošfke. ženske in otroške nogavice. Samo pri Bata. Trajni kodri z najnovejšimi (^^^S) aparati ter vso v to stroko spndajočo postrežbo nudita cenjenim damam in gospodom solidno in po najnižji ceni brivska in frizerska „Salona" Najboljše obleke in damske plašče za Veliko noč dobite pri.nas! Lenard Pire Primskovo pri mostu Pire Ladislav Stražišče 166 ŠTEPAN CENČIČ in FRANC KOŽELJ Na cvetno nedeljo bo ves dan odprto! Plašč ali obleko lahko naročite tudi po meri. Botri! Botrice! Za birmo Vam nudim cenena in krasna darila še po starih cenah. HVALA FRANC zlatarska delavnica KRANJ — poleg delavskega doma. El-ktrovarjene Štedilnike, kakor tudi vsa ostala ključavničarska dela Izvršuje v strokovni Izdelavi R. FLORJANČIČ ključavničar KRANJ n VSAKOVRSTNO PO H IŠTVO dobite najceneje V ZAL06I POHIŠTVA LIPA" KRANJ - Layerjeva ul. Proda se 3000 kg slame. Poizve se v upravi. Cviček pravi dolenjski, dobite pri Centralni vinaroi v Ljubljani, Frankopanska ulica 11. Vljudno sporočam vsem cenj. botrom in botricam, da bom na dan sv. birme osebno fotografiral povsod, kjer it bo ista vršila FOTO JUG - KRANJ OD DANES NAPREJ JE V PROMETU NOVO PIVOVARNE UNION V LJUBLJANI Ajumniussv&j nimam Mirni ca Zagorska: 59 Marija Taborska Zgodovinska povest iz dobe turških časov.) (Dalje) »Zato glej, sem jo rešil, ker sem jo včasih rad imel in ker mi je na semanjo nedeljo pušeljc pripela za klobuk, pa me je oče Vilibald zaradi tega spodil po svetu." .Filip, ali mu še nisi odpustil ?" ga je vprašala Micka. »Odpustil že davno, saj mi je dobro storil. Odpustil sem že, pozabil — pa nisem." Zopet se je v Filipovih očeh risala bolečina, pa jo je zali tovornik znal prikriti. Zavriskal je in zapel: „So Turki prišli od daljne strani in ženina vernega ubili so mi. Oh, ti ubogi, žalostni svat, kaj hočem sirota zdaj suma počet?' „Nikar ne poj in ne vriskaj, Filip," ga je ustavljal Martin. ..Pomisli, koliko gorja je okrog in okrog. Če tebi' ni zadelo, vedi, da druga srca krvave, da je dežela zapuščena groblja." „A perjanov ni več tu in groblja se bo spremenila s rodovitno polje. Pozidate hiše, preorjete njive, srebrniki bodo žvenketali in tovorniška pesem se bo glasila po cestah. Kdaj lx>š svatoval, Martin. Ali me boš povabil?" „Svatoval?" se mrači Martinu lice. »Ne norčuj se, Filip. Nevesto iščem, pa ne vem, kje je in kako je z njo." ..Polonica? Le nič se ne boj." »Kaj je z njo? Ali si jo videl?" „Z očetom Vilibaldom je šla v Podbrezje." „Z mojim očetom? Danes?" ..Da, da." Martin je poskakoval (»d nemira in veselja, ..Pojdimo, pojdimo, hitro domov." Napotili so se proti Podbrezjum, a Martinu sta hodiiii Micka in Filip dosti prepočasi, čeprav sta spešila korak. »Pojdimo vendar hitreje!" .Saj se ne mudi tako zelo," je ugovarjal Filip, Vkljub Martinovim opominom je vriskal vso pot. XIV. Turki so odšli in ljudstvo se je globoko oddahnilo-Bič božji je odnehal, sonce je spet veselo sijalo na nebu-A zemlju je plakala, plakala in nešteto človeških src ie krvavelo. Poteptana polja so vzbujala v ljudstvu strah pred bodočnostjo, razrušene vasi, požgane koče, vse to je ubijalo voljo in veselje do dihi. Nekatero srce je vsak dan neštetokrat hrepenelo v smeri proti Turčiji. Doli je brat, sestra, nevesta, prijatelj, doma je ostala zapuščena groblja in bolečina v duši. Ubili so očetu, s hišo je zgorela ostarela mati. Kaj bi še na tem ubogem svetu sam, čisto satu in žalosten. Mnogo jih je bilo, ki so mislili tako. Roka je držala lopato, da bi začela prekopavati pogorišče, pa je trudna omahnila. Teža trpljenja je bila prevelika, vsa srca so klonila pod to strašno težo, trepetala vo in čakala pomoči, tolažbe. Sonce je sijalo, vroče sonce Velikega Šmarna. Glej, zdelo se je, da Bou vidi nesrečo in hoče pomagati, zdelo se je, du z nesrečniki čuti tudi zemlja, od vekov njihova ljubeča muti. Vzdigovulo se je poteptano zelenje, jabolku na drevesih so se rumenila, vstajala je i/, tal ajda in se sproščala v cvet, koruza si je obrustla in začela polniti storže. Zemlju dobrotna mati je to leto z vsemi močmi hotela pomagati marljivim ratarjem, svojim sinovom, da bi ne izgubili vere vanjo. Hotela je prikleniti nase vse tiste, ki so vezali cule in se odpravljali v severne dežele, kamor še ni sejrel krivi turški no/. ..Ostanite, sinovi moji!" jim je klicala. ..Ne hodite odtodl Bodimo si zvesti v sreči in nesreči!" ("'uli so obupunci klic zemlje, blodne oči so se vsesale v ravna polja, ki so spet rodila, Pogled je božal trudno zemljo, ki je iz lastne zdrave moči začela celiti rune, katere so ji prizadejala kopitu turškega konju. Začutili so, da to zemljo ljubijo bolj, kot se zavedajo. Upanje, veliko in silno je vstalo v srcih, nesrečneži so raz vezali cule. Prijeli so kopače in udarili po razvalinah, v vseh srcih je živela samo ena misel: ..Z zemljo domačo, zemljo slovensko živeti, trpeti in umreti!" Silna je bila ta misel, velika in mogočna, kukoi so mogočni skladi Tri »lav, ki čuvajo nad Sloveuijo. Svobodnjak Vilibald se je napotil s Tabora proti domu in Martin ga je spremljal. Žalostno sta stopalu po polju, oči so iskale znanih ljubkih vasic, našle jih niso. Vse je bilo v pepelu, Žeje, Bistrica. Dolenja vas. Veter je raznašal pepel nesrečnih domov in ruzsipaval po rodovitnem i>olju. Vilibald je stopal proti domu in globoka žalost je bila v njegovi duši. Pred njim je ležalo ogromno pogorišče. Ni bilo več sledu o prijuzni Vilibaldovih belili dvorih. Hiša je zgorela, ožgano zidovje je žalostno klicalo do neha. Hlevi so se zrušili na kup, živine ni bilo, staje podrte seno je pogorelo, lope so zgorele do tal, le tu in tam je ležul med pepelom ožgan hlod. Drevje po vrtu je žalostno po-vešulo osmukane veje, listje je ležalo po tleh. edno vodnjak, kjer je tekla voda iz kačje glave v kamenito korito, je ostal tak kakor je bil. Vilibald je gledal ruzdejanje in težko mu je bilo. Vedel je sicer, da najde dom v razvalinah, vendar je resnica presegala domišljijo. In to je bila vendar tista domačija, na kateri je stoletja gospodaril rod Vilibaldov, živel v miru in blagostanju. Zdaj pa je udarila slovensko zemljo strašna šiba božju in tudi Vili-baldovemu domu ni prizanesla. ..Moj Bog, ali je to za greh? Toda za kakšen greh'-"' Vilibaldu je klonila glava, črni lasje so mu napol osiveli. Pokril si je oči z rokami in šestdesetletni starec je jokal, jokal kakor otrok. Molče je stal Martin zraven njega in bolečina ga je zmagovala ob pogledu na uničeni dom in očetovo žalost. Toda on ni zaplukal, v nemi boli je stisnil ustnice. „ Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan v Kranju. Tiska tiskarna Tiskovnega društva v Kranji