Izhaja drugo soboto vsakega mesca Uredništvo In upravn.: Dunaj XVI/2, Neulerdn nfelderstrasse 21. Inserati se sprejemajo in poceni zaračt najo. Rokopisi se ne vračajo. Naročnina: Za Avstrijo celo leto K 1 *50 Za inozemstvo , , K 2* Posamezne številke h 10. Odprte reklamacije so poštnine proste. Poštno-hran konto: 88.153. Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze. Št. 2. Ljubljana, dne 26. februarja 1910. lil. le'o. Krščansko tobačno delavstvo naprej! Zveseljem in ponosom pišemo te-le vrstice. Kako li bi se ne veselili. Saj vidimo, kako mogočno, neustrašeno in pogumno napreduje naša vojska proti duhu našega delavstva ptuji socialni demokraciji. Rdečkarija, ki se je rodila v mrkih protikrščanskih glavah, ni za naše ljudi. To iz-previdevajo že tudi nekateri, žal, da le izjeme, socialistični slovenski znanstveniki. Znani socialistični pisatelj »Abditus« objavlja v »Naših Zapiskih« članek, ki ostro obsoja svobodomiselno gonjo, tudi socialnodemokraško, proti verstvu. Kjer se je katoličanstvo, kakor n. pr. v Nemčiji, pravočasno pričelo zanimati za delavstvo, tam tudi socialna demokracija, ki vodi v prvi vrsti boj proti krščanstvu in predvsem proti katoličanstvu, ni našla in dobila tal. Navezana je bolj na protestanško delavstvo. Protestantizem pa danes po svoji ogromni večini ni več krščansko verstvo. Izgublja se že popolnoma v brezversko močvirje. Nič čudnega, da se zato protestanško delavstvo z največjim veseljem oklepa socialnode-mokraških nazorov tudi glede na brezverstvo, ker je mrzli protestantizem že itak zadušil v njih vsako versko misel in napravil iz človeka bestio ali če že hočete stroj, v katerem delujeta mesto para in elektrike možgani in srce kot gonilna moč motorja. V Avstriji ni dopuščal hinavski liberalizem, dokler je imel kaj moči, združitve krščanskega delavstva, dasi je trpel socialno demokracijo. Zato je tudi bistvu ne samo slovenskega, marveč vsemu avstrijskemu katoliškemu delavstvu ptuja socialna demokracija zajela prej nekaj delavstva. A odkar smo začeli krščansko delavstvo združevati, nazaduje tudi socialna demokracija tako pri nas kakor tudi drugod. Ljubljanskemu tobačnemu delavstvu čestitamo, ker je ob zadnjih volitvah v bolniški odbor tako sijajno porazilo socialno demokracijo. Naši kandidati in kandidatinje so zmagali in sicer: Verbič Ivan 1714, Zajc Ivan 1714, Savenz Josip 1712, Koprivc Helena 1711, Rojc Marija 1717 in Juvane Frančiška 1712 glasov. Socialni demokratje so propadli. Dobili so: Relič Ivana 414, Nedved Fani 416, Pavič Margareta 420, Krže Ivan 412, Jankovič Josip 413 in Zupan Josip 414 glasov. Pri volitvah v bolniški odbor so dne 24. februarja 1908 dobili naši: Verbič 1600, Savenz 1600, UolobiČ 1598, Rojc 1601, Koprivec 1598, socialni demokratje pa: Hrajer 466, Dolenc 487, Slanovc 469, Glavič 483, Rijavec 476, Zupan 466. Lani £o dobili naši pri volitvah: Verbič 1623, Savenz 1622, Bučar 1619, Koprivc 1621, Rojc 1620, Juvane 1620, rdeči pa: Zupan 492, Glavič 470, Erjavec 480, Frank 492. Naša zmaga je tem veselejša, ker vsako leto lepo napredujemo in ker vidimo v izidu volitev, da delavstvo zna, na kateri strani se dela resnično in iskreno brez hinavščine in brez postranskih namenov za blagor tobačnemu delavstvu. Zdaj nekaj drugega. Ravnatelj Pross je imenoval v bolniški odbor nato kot fabrške zaupnike 4 socialnodemokraško misleče delovne osebe. Mi prav odločno protestiramo, da začasni ravnatelj Pross tako protežira socialno demokracijo in jo tako visoko ceni,.da jo smatra za svojo zaupnico. Preziranje ogromne večine naše po Prossu je žaljivo. Socialno demokracijo pa pomilujemo, ker je postala čez noč tako »kaiserlich koniglich«, da jo smatra c., kr. uradnik za svojo zaupnico. O tem čudnem nam popolnoma nerazumljivem koraku Prossovem se še sicer pomenijo poslanci na mestu, kjer tega Pross ne pričakuje. Ko je zapustil ljubljansko tobačno tvornico Prossov prednik ravnatelj Hlavaček, ki si je pridobil po svoji odkriti možatosti in po svojem socialnem mišljenju sim-patije in ljubezen delavstva, smo res pričakovali, da bo hodil Pross pota svojega vzornega prednika. Timbolj smo to pričakovali, ker smo dobro znali, da je bil Pross, ko je pred leti služil kot subalterni uradnik v Ljubljani, med delavstvom tiste čase po vsej pravici priljubljen. Kakšen zlomek je zdaj šinii vanj, ne znamo, zdi se nam pa, da uganemo, če sodimo, da je avancement svoj čas zelo priljubljenega uradnika pokvaril. V kratkem času, kar je zdaj Pross začasni ravnatelj ljubljanske tobačne tvornice, mu je delavstvo, ne mi, nadalo vulgo ime »Nero«. Zelo značilno! Tak je, kakor bi bil sestavljen iz samih paragrafov. »Wie er sich riiuspert, wie er spuckt, das bat er getreulich dem Paragraf abgeguckt.« Njegovi predniki, celo Mdller, gospod iz čisto stare predpotopne šole, ki smo ga morali stopnjevaje učiti socialnih nalog sedanje dobe, je bil za le-te bolj zavzet, kakor Pross. Vesel je bil, če so prišli delavci k njemu, o bivšem ravnatelju Hlavačku niti ne govorimo ne. Mož je bil na svojem mestu. Res, škoda zanj. Ampak Pross je že tako daleč spravil, da nihče ne mara zanj in da so strune med delavstvom proti njemu že tako napete, da se bojimo, da ne počijo. Šparoven je, to mu priznamo. Saj še s tvorniškega trga snega ni pustil izkidati, dasi mu je glavni ravnatelj ob svojem obisku sam rekel, naj gleda na snago, dokler mu ga ni vrgla naprej »Naša Moč«, potem je hitro šlo. Šikanirati in zopet šikanirati pa godrnati, češ, pri cigaretah je lahko delati, in se rogati delavstvu, to razume. Res, kako je sreča pokvarila nekdaj Ijudo-milega in priljubljenega subaltern uradnika Pros-sa! Kakor vse kaže, se bomo morali še velikokrat pečati s Prossom, a če se poboljša in Čč se izpre-meni v tistega ljudomilega, delavstvu prijaznega Prossa, kakršen je bil pred leti, naj bo prepričan, da ga bomo pustili popolnoma pri miru in ga, če bo zaslužil, tudi pohvalili. Reakcije pač ne moremo v ljubljanski tobačni tvornici trpeti in jo tudi -ne bomo trpeli! Našli bomo pota, da po Prossu vsiljeni boj delavstvu, če treba najodločneje proti njemu izvojujemo. Intencije glavnega ravnateljstva so delavstvu prijazne. To dokazujejo čini a la pravična ureditev pokojnin, prosto sobotno popoldne, teh intencij pa po svoji sreči iz Ijudomi-lega uradnika v kapitalističnega direktorja izpre-menjeni Pross ne razume, in ob času, ko je delavstvo hvaležno glavnemu ravnateljstvu za njegove socialne reforme, popolnoma po nepotrebnem dela slabo kri med delavstvom. Clara pacta, boni amici, domine Pross, brez strasti, popolnoma mirno in hladnokrvno! Zelo slavno so zmagali tudi naši somišljeniki in somišljenice v Novem Jičinu. Socialna demokracija je napela vse svoje sile in moči. Večer pred volitvijo so pozvali jičinski sodrugi in so-duginje dunajskega Pattermanna na pomoč. Govoril je mož na vsa pljuča z vsemi silami in močmi. Zjutraj so sodrugi in sodruginje šli zma-gezavestni v volivni boj. Neki sodrug si je bil svoje zmage že tako svest, da se je več dni pred volitvijo izdajal za odbornika in obetal, da bo spravil neko bolnico v zdravilišče. Še okoli opoldneva so gledali socialisti zelo zmagovito, a proti večeru so se jim jeli obrazi podaljšavati. O izidu volitev izza prejšnjih let in slavno zmago naših jičinskih somišljenikov in somišljenic v pravi, uprav sijajni luči kaže sledeči pregled o izidu volitev leta 1907 do leta 1910. Krščanski odborniki in odbornice bolniškega zavoda: Število glasov: 1907 1908 1909 1910 — (617) 820 865 — (616) 842 865 izvoljena 674 856 911 — (575) 761 882 Izvoljena v ožji volitvi 683 883 — — (595) 810 871 — — — 889 l! kandidati in kandidatinje: Število glasov: 1907 1908 19U9 1910 741 713 (527) 648 673 (493) — 761 720 (555) (437) 688 690 (638) 1415) — — — (336) — (589) (444) — — — (370) — — — — (432) — — — (351) — — — (327) Schneidcr Franc . . Hoppe Karl . . . . Palatzky Viljeminu Javorek Julija . . . Blažek Marija . . . Bolt Marjeta . . . . Krkoschka Magdalena Pitsch Anton Sochatzy Jožef . Kollner Alojzija Ullrich Ida . . Filip Ana . . . Segeta Neža . . Matula Marjota Schenk Henrik . Kremel Jožef Gellner Julija . Številke v oklepaju pomenjajo manjšino. Novo jiečinski bolniški odbor je bil še leta 1906 popolnoma socialno demokraški. Liki sneg pred toplimi solnčnimi žarki, gineva mrzla demokracij pred žarom krščanske delavske zavesti „Avstrijska kršč. tobačna delavska zveza" v Ljubljani. Zelo hitro se je udomačila »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza« med ljubljanskim tobačnim delavstvom. Nič se temu ne čudimo, saj znamo, da je ravno ljubljansko tobačno delavstvo prvo stanovsko združeno v »Podpornem društvu« uvidelo, da mora biti tobačno delavstvo po vseh tvornicah stanovsko združeno. Ni ravno ljubljansko tobačno delavstvo zadnjo, ki je povzdignilo med avstrijskim tobačnim delav- stvom zmisel za stanovsko strokovno združevanje. Prej kakor »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza« in prej, kakor rdeča zveza, smo bili stanovsko združeni po »Podpornem društvu« delavci in delavke ljubljanske tobačne tvornice. Zato se ne čudimo, da je krajna skupina Ljubljana Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze najmčnejša v Avstriji. Tako naj tudi ostane. Agitovati in ne mirovati, dokler še bolj ne napreduje naša krajna skupina Ljubljana »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«. Letošnji občni zbor krajna skupina Ljubljana »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze« je prav dobro obiskan. Vodi ga predsednik krajne skupine tov. Savenz, ki pozdravi občni zbor, želi, naj krajna skupina napreduje in podeli besedo tajnici tov. Mariji Blejec. POROČILO O DRUŠTVENEM DELOVANJU. Poroča tajnica tov. Marija Blejec. Slavni zbor! Minolo leto je naša krajna skupina, kar vam je vsem znano, jako pridno delovala, česar bi ne naglašala, ako bi se ne bila v javnosti stavila naša krajna skupina v zgled drugim skupinam »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«. Nemško glasilo naše Zveze je stavilo ravno našo skupino v zgled drugim svojim plačilnicam in skupinam v članku, ki je naznanjal veselo vest, da ima naša krajna skupina že tisoč članov. Danes smo že prekoračili število tisoč in ima naša krajna skupina že 1000 članov in članic. Trdno upamo, da pri tem številu ne ostanemo in da bomo še napredovali. Predvsem hvala vsem članom in članicam, ker vaša zavednost in vaša delavska samozavest je povzročila, da nas naši bratje in sestre po poklicu, ki pripadajo drugim narodnostim, občudujejo in stavljajo sebi v zgled. Prepričana sem, da bo število članov in članic noše krajne skupine vedno večje in vas naprošam, da agitirajte za to, da bomo napredovali in da bo trajno naša skupina močen član v verigi naše moderne strokovne organizacije »Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze«. Odbor naše krajne skupine je imel zadnji svoj občni zbor dne 10. februarja 1909. Izvolil se je na njem sledeči odbor: Savenz Josip, predsednik; Čatar Alojzij, podpredsednik; Vrhove Ivan, Sever Valentin, Bučar Franc, odborniki; Blejec Marija, zapisnikarica; Brate Iv., njena namestnica; Češnovar Ana, blagajničarka; Bučar Terezija, njena namestnica; Štibil Marija in Šarc Marija, odbornici. Revizorji so: Svetek Anton, predsednik; Zajc Ivan in Podlesnik Ivan. Odbor je imel seje: 3. majnika, 3. avgusta, 11. oktobra, 30. novembra, (i. decembra, 1L decembra 1909, 4. januarja in 4. februarja 1910. Poleg glavnih sej smo imeli seveda tudi veliko razgovorov, v katerih so se rešile nujne pereče zadeve, ki so se tikale naše delavske organizacije. Delavske sestanke in shode naše organizacije smo priredili: 13. avgusta, 17. avgusta, 18. avgusta, I. decembra, 8. decembra, 27. decembra 1909 in ^ 10. februarja 1910. Odbor je bil v trajni zvezi z dunajsko centralo. Pisalo se je od zadnjega občnega zbora 117 pisem. Na naših shodih in sestankih so govorili raz-ven naših članov in članic: dr. Krek, Gostinčar, dr. Pegan, dr. Zajec in prof. F,. Jarc. Vsem izrekam tem potom odborovo zahvalo in zahvalo vseh članov in članic. (Pritrjevanje.) Pretočno leto je pristopilo krajni skupini 221 članov. V pokoj jih je šlo od naše zveze 8, izstopilo jih jo 47. Umrli so pretečeno leto 4 člani: Razložnik Alojzija, Dežman Marija, Češnovar Marija, Černigoj Ivana. Bog jim daj večni mir! Znano vam je, da smo vložili tudi spomenico. Za pravice tobačnega dolav- stva je storila naSa zveza vse, kar je mogla. Ni mala zasluga ravno naše organizacije, če ne edina, da se je ugodno rešilo vprašanje o prostem sobotnem popoldnevu in o ureditvi pokojnin. Ne prikrivajmo si! Mnogo dela in truda bo še, da se izpolnijo vse upravičene želje tobačnega delavstva. Pravkar pripravlja naša organizacija obširen program za nadaljnje delo naše organi- zacije v dobrobit tobačnemu delavstvu. Samoob-sebi umevno je, da se bo delavstvo moralo samo izjaviti o prihodnjem programu naše strokovno združene delavske moči. Sodbo o našem delovanju si iz skromnega mojega poročila lahko napravite sami. Prosim, blagovolite vzeti moje poročilo na znanje. (Živahno pritrjevanje in ploskanje.) Računski zaključek za čas od I. januarja do 31.decembra 1910 Poroča blagajničarka Ana Češnovar. Prejemki Blagajniški preostanek iz leta 1908 . 50.676 tedenskih doneskov a 24 v. 221 pristopnin a 40 v.............. Obresti od naloženega denarja . . 2160 24 12162 24 ‘8 40 97 78 Poročili tajnice in blagajnice je vzel občen zbor s pritrjevanjem na znanje in izrekel odboru absolutorij. Sledi volitev odbora. Izvoljeni so: Predsednik: Savenz Jožef; podpredsednik: Čatar Alojzij; tajnica: Blejec Marija; tajnice namestnica: Bučar Terezija; blagajničarka: Češnovar Ana; blagajničarke namestnica: Štibil Marija; odborniki in odbornice: Kos Henrik, Sever Ivan. Revizorji so: Peklaj Ivan, Zajc Ivan, Zlemberger Martin. O BODOČIH NALOGAH krajne skupine kratko izvaja Moškerc. Obrazvijal je, kaj bo morala storiti naša organizacija za koristi tobačnega delavstva. Ker načrti našeV>r-gonizacije naših gotovih prijateljev in prijateljic nič ne zanimajo, jih tudi ne objavimo, da jim prihranimo plagiatstvo, ki so ga že itak navajeni kakor berač svoje strgane mavhe. DR. KREK obrazvija: Sedanji čas je sila slovesen za celo tobačno tovarno. To kar ste pokazali ob zadnjih volitvah, je zame svitel žarek v moje življenje, polno prevar, ker vidim, da ni vse zastonj, kar sem poizkušal storiti za delavstvo. Velikrat se mi je klonila glava, ko sem stal ob grobovih organizacij. ki so bile lepo započete in ki bi se bile razvile, da bi jih bili vodili pravi ljudje. Padle so . . . Pri nas vidim uresničeno načelo, da samo tista delavska organizacija kaj velja, ki jo delavci sami vodijo. Tobačna tovarna je pokazala, da je Izdatki K V Bolniška podpora 1 na 5172‘46 Porodniška podpora }■ račun 1317i2 Podpore za pogrebe J zveze 30' 6432 58 Poštnina 7 20 Pisalne potrebščine 14 51 Nagrada nabiralkam 121 62 Vozni stroški deputacije 30 — Spomenice 33 — Vabila in časopisi 16 30 Upravni stroški 190 — Venec in sv. maša 12 30 Posebne podpore 35 — Stanovanje 13 50 Zvezi odposlano 4474 17 Prenos za leto 1910 312-1 48 14508 66 močna po svoji organizaciji, ki jo vodijo delavci in delavke same, od dne do dne napreduje organizacija. Napredujete, vkljub najhujšim bojem, ko se je morala vsaka drobtina iztrgati. Napredujete vkljub ponašanju bahačev, ki so nazadovali, vi pa napredovali. Ta vaš uspeh pri volitvah v bolniški odbor je tako lep, da me bo držal eno leto. Vso to lepo reč so vodili delavci. Odbor je vaš, mi od zunaj se ne vtikamo v vaše tovarniške zadeve, razven če nas pozovete. Vtis zadnjega našega shoda je bil velik. Premagali ste predrznega nasprotnika še bolj pri volitvah. Bratovske misli, razširjene med vami, grejte jih in širite delavsko bratovsko ljubezen, tisto ljubezen, ki jo nihče noče vzeti pod streho. Zahvali se na zmagi ob volitvah v bolniški odbor. Vesel in mirno gledam v bodočnost. Poštenje, pravo prepričanje, zaupanje v dobro reč bo tudi prišlo v tiste motne meglene kroge v veljavo, kjer nasprotujejo tem rečem. V številkah ste pokazali, da je razloček glasov med vami in med meglenimi krogi velik. Strek vaš je dolg, močan, nikjer ni pričel. Varujte to trdno podlago, ki ste si jo pridobili, na celo skalo se lahko postavi veliko poslopje, nasprotnike pa lahko vprašate, kje pa ste, koliko vas pa je? Niti ene četrtine nimajo. Mi nočemo biti tako neumni, da bi ne znali, da se je včasih zdelo, da je bil občutek, da se je zdelo, da so oni na vrhu. Od danes tega ne bo več. Oni so spodaj, vi ste zgoraj. Kot organizacija so čisto od spodaj. Mi nečemo žugati, ampak izzivati se ne pustimo. Manjšina naj zna, da stoji in pade večina za delavske pravice. Dovolj moči ima večina, da pomede manjšino iz tovarne, ako bo izzivala. (Živahno odobravanje in ploskanje.) Po dr. Krekovem govoru zaključi predsednik Savenz zborovanje. Računski zaključek blagajniškega zavoda c. kr. ljubljanske tobačne tovarne za čas od 1. prosinca do 31. grudna 1909 Prejemki K V. Izdatki K V. 1 Doneski udov 45298 23 1 Bolniška podpora 49283 42 2 Doneski erarja 23568 87 2 Stroški za zdravnike . , . . 1221 Ut) 3 Izdatki za zdravila in lečila itd. 5575 oj 3 Različni prejemki: - 5 Stroški bolnišnica 2597 56 tovarniška vstopnina.... 7 80 6 Pogrebni stroški 600 — kazenski denar drugi doneski 119 4186 20 30 7 Različni stroški: 4 Obresti 1808 91 a) odpis inventarja .... 41 21 5 Eventualni dobitki na obligacijah 178 — b) razni stroški 41 94 b Rezervni zaklad koncem prej- 8 Sedanji rezervni zaklad . . . 56242 29 Snega leta 40436 — 115603 31 , 115603 31 Pokojnine tobačnemu delavstvu in svojcem. Glavno ravnateljstvo je izdalo pod številko 34.800/1 iz leta 1909 odlok, po katerem se določajo pokojnine tobačnemu delavstvu. V slovoneski prestavi slove: Njegovo cesarsko in kraljevo Veličanstvo je po Najvišjem odloku z dne 21. decembra 1909 blagovolilo najmilostneje potrditi izpopolnitev preskrbnega zistema tobačnemu delavstvu in svojcem. Od 1. januarja 1910 nadalje se uveljavijo sledeča temeljna določila: I. Preskrbnina delavstva* tobačne režije na temelju plačilnih razredov. I. Za odmero provizij (pokojnin) se ustanovi šest plačilnih razredov z mesečno temeljno plačo v sledeči odmeri: VI. plačilni razred temeljna plača na dan nad 300 h, na mesec 100 K; V. plačilni razred temeljna plača na dan 320 h-do 360 h, na mesec 90 K; IV. plačilni razred temeljna plača na dan 280 h do 320 h, na mesec 80 K; III. plačilni razred temeljna plača na dan 240 h do 280 h, na mesec 70 K; II. plačilni razred temeljna plača na dan 200 h do 240 h, na mesec 60 K; 1. plačilni razred temeljna plača na dan nad 200 h, na mesec 50 K. 2. Za uvrstitev v plačilne razrede je merodajno: a) Pri dninarjih na geding dnevni povprečni zaslužek, ki odpade na delovno osebo dotične delovne skupine pri pristojnem režijskem uradu v letu pred provizijoniranjem (vpokojitvijo); b) Pri časnih dninarjih (Zeitlohner) tista poprečna osebna (individualna) dnevna plača, ki mu pripada v letu pred vpokojitvijo. 3. Provizije se odmerijo mesečno. Temeljni znesek tvori vsota, ki je enaka 80 odstotni temeljni plači plačilnega razreda, v kateri spada upravičenec. 4. Pravica do provizije se doseže, ko se do-služi peto službeno leto; doba, da se doseže polna renta (najvišja pokojnina), se zniža od 40 na 35 službenih let. \ 5. Provizija znaša po končanem petem službenem letu 25 odstotkov odmerjalnega temelja in se zviša vsako aktivno leto za 2‘5 odstotkov odmerjalnega temelja, tako da se po končanih 35 službenih letih doseže najvišji znesek 100 odstotkov odmerjalnega temelja. 6. Delovne osebe, ki postanejo delonezmožne pred končanim petini, a po končanem tretjem službenem letu, dobe enkratno odpravnino, ki se odmeri s trikratnim zneskom razredne mesečne rente sledeče: Plačilni razred I. 120 K; Plačilni razred II. 144 K; Plačilni razred III. 168 K; Plačilni razred IV. 192 K; Plačilni razred V. 216 K; Plačilni razred VI. 240 K. Če povzroči delonezmožnost obratna nezgoda, ki se ni pripetila namenoma, se doseže upravičenost odpravnine ne glede na karenčno (čakalno) dobo. 7. Dosedanja določila o postopanju glede na vpokojitev tobačnega delavstva ostanejo še nadalje v veljavi, v kolikor jih ne izpreminjajo gorajš-nja normativna določila razven sledeče izjeme: V slučajih konkurence med preskrbninskimi in nezgodnimi rentami se mora v bodoče v kolikor presega normalna provizija skujmo z nezgodno rento temeljno plačo, na oni znesek prikrajšati, ki tvori diferenco med temeljno plačo in nezgodno rento; to določilo pa velja le za tiste osebe, ki se sprejmejo po 31. decembru 1909 v tobačne tvornice. II. Preskrba svojcev. 1. Vdove in zakonske ali po sledečem zakonu legitimirane sirote stalnih delovnih oseb tobačne režije imajo pravico na provizije ali pa na odpravnine, in sicer se ravna to po tem, če je bila rajna delovna oseba, ko je umrla, upravičena dobiti provizijo ali pa odpravnino; pravica na sirot-ninsko provizijo se pa prizna sirotam delavk le takrat, kadar se gre za dvakratne sirote, medtem ko dobe sirote, ki imajo še očeta, v slučaju ma- terine smrti zgolj enkratni znesek kapitalne glavnice. Pravico do preskrbnine imajo vdove le takrat, fe se ni ločil zakon vsled sodnega odloka po ženini krivdi; sirote imajo pravico preskrbnine do dokončanega 16 leta. 2. Mesečna vdovska provizija znaša polovico mesečne provizije rajnega soproga. Najmanjša vdovska provizija se določi z 10 K mesečno. Mesečna sirotinska provizija znaša za dvakratne sirote tretjino mesečne očetove, oziroma materine, provizije, za enkratne sirote pa šestino oč.etove mesečne provizije; najmanjši znesek se določi mesečno za dvakratne sirote 10, za enkratne sirote po 5 K. Skupne preskrbnine svojcev ne smejo presegati normalne provizije rajne delovne osebe. Odpravnina svojcem znaša polovico odprav-ninske vsote, ki bi pripadala rajni delovni osebi. v Glavnični zneski za tiste sirote po delavkah, ki imajo še očeta, se določijo z osmenajstkratnim zneskom materine mesečne provizije. 3. Ce je umrla delovna oseba vsled nename-noma se pripeteče obratne nezgode, dobe svojci (vdove ali zakonske, oziroma po zakonu legitimirane sirote) tudi v takem slučaju odpravnino, če tudi delovna oseba ni bila do odpravnine upravičena. 4. Nezakonske sirote po do odpravnine upravičeni delovni osebi imajo pravico do enkratne glavnične odpravnine, ki se določi po šestkratnem, oziroma dvanajstkratnem znesku očetove, oziroma materine provizije, in sicer po tem, če se gre za enkratne ali dvakratne sirote. Nezakonski otroci zakonolomnih starišev, kakor tudi tisti otroci, ki se porode ob času, ko je oče ali mati že v provizijskem stanju, nimajo nobene pravice do kake podpore. Nezakonski otroci do provizije upravičenega delavca imajo le takrat pravico,do preskrbnine, če se še ob njihovem življenju sodno določi ali izvensodno prizna očetovstvo. 5. V ostalem naj se uporabljajo načela splošnega provizijskega prava, v kolikor se le ta tičejo delovstva po državnih obratih. in. Gorajšnja določila (pod I. in II.) se ne uporabljajo na osebe in na svojce tistih delovnih oseb, ki so bile vpokojene pred 1, januarjem 1!)10. XXX Danes objavljamo še enkrat razpredelnico o pokojninah tobačnemu delavstvu, to pa zato, ker niso dobili decembrov »Glasnik« vsi naši člani'in članice. V decembrov! »Glasnikovi« številki objavljena razpredelnica naj se popravi tako, da se ustavi v razpredelnici pokojnin sirotam brez očeta in matere najnižja mesečna preskrbnina 10 kron, za polsirote pa 5 kron. Takrat, ko je naše uredništvo sestavljalo razpredelnice, še namreč niso bile razglašene vse podrobnosti, marveč samo glavne stvari. Poleg razpredelnice o novi pokojnini objavljamo tudi pregled stare pokojnine po starih kategorijah, ki so zdaj odpravljene. Upamo, da tako dobi delavstvo najjasnejšo sliko o starih in o novih pokojninah. Pri razgovoru o pokojninah dne 4. marca svetujemo, naj se vzame »Glasnik« seboj, ker bo tako najlažje slediti razpravi, da bo imel vsak udeleženec v rokah besedilo določil, kakor tudi razpredelnico. ^ XXX Zanimivo je primerjati stare začasne pokojnine z novimi. Med tem, ko so znašale prejšnje najvišje pokojnine po 40 letih v I. kategoriji 54, v II. 48, v IH. 42, v IV. 36 in v V. kategoriji 30 K, znašajo po novih določilih na podlagi plačilnih razredov že po dokončanih 35 delovnih letih, kakor razvidite iz razpredelnice v I. plačilnem razredu 40 K, v II. 48, v III. 56, v IV. 64, v V. 72 in v VI. plačilnem razredu 80 K. Da se bolj spozna razloček med staro in novo pokojnino in da bomo za nadaljnje shodno izobraževalno dplo imeli trdno podlago kratek pogled v preteklost. O naj starejših pokojninah še ne govorimo več. Saj slabša, kakor je bila, niti biti mogla ni. Po desetih delovnih letih se je dala pokojnina na dan v I. kategoriji 80 vin., v II. 70, v III. 60, v IV. 50, v V. kategoriji pa 40 vinarjev na dan. In ko si delala in delal zopet celih deset let, so ti jo šele zopet zvišali. Vmes med desetimi in dvajsetimi in dvajsetimi in tridesetimi in štiridesetimi leti ni bilo nobenega zvišanja. Po 40 leth si dobil v I. kategoriji 160, v II. 140, v III. 120, v IV. 100 in v V", kategoriji 80 vinarjev na dan. Prosimo, po 40 letih! Tako je bilo skrb-Ijeno za tobačno delavstvo, ko še ni bilo organizirano ! v Objavili smo natančno besedilo določil o pokojninah. Prosimo, naj delavstvo natančno prouči pokojninske predpise. Nujno je to potrebno, kakor tudi, da zavzame nasproti novim pokojninskim določilom svoje stališče. Priznavamo! Nova pokojninska določila so velik korak k napredku. Prej je bilo treba čakati na pokojnino 10, zdaj le 5 let, prej se je dobila popolna pokojnina po 40., zdaj po 35. letih. Za sirote in vdove ni bilo prej nič preskrbljeno, zdaj je, dasi ne popolnoma, kakor bi bilo želeti. Z ozirom na velevažno pokojninsko vprašanje sklicuje naša organizacija dis-kuzijski sestanek v petek 4. marca takoj po tvorniškem delu v S. K. S. Z. Prvi, ki smo nastopili za izboljšanje pokojnin tobačnemu delavstvu, smo bili ravno Ljubljančani. Bil je dr. Krek, ki je v tem oziru prvi v Avstriji toliko časa dregal in dregal, da se je ustanovilo Podporno društvo delavcev in delavk v c. kr. ljubljanski glavni tobačni tvornici! Ej, kako hitro mineva čas. Kmalu bomo pozabili na to, da se je še nedavno imenovala ljubljanska tobačna tvornica glavna, danes ni teh razpredelk glavna, navadna tobačna tvornica več. Znak demokratiziranja! In po Krekovi in nikogar drugega zaslugi je Podporno društvo, ki slavi letos desetletnico svojega obstanka že od svojega početka sem sklepalo resolucije in vlagalo prošnje za izboljšanje starostne podpore tobačnemu delavstvu. Dr. Krek, Žitnik, dr. Šušteršič so si takrat, ko še ni bilo ne duha ne sluha o socialno demokratski zvezi, pridobili veliko zaslug za tobačno delavstvo. Škoda, da naši poslanci ne spisujejo spominov, marsikaj bi znali povedati o potih in pismih, ki so jih storili za ljubljansko tobačno delavstvo. O sedanjosti ne pišem, koliko se še trudijo in koliko potov stori delavski poslanec Gostinčar, stvar znana, dasi morebiti tu in tam tudi med delavstvom še ne dovolj upoštevana. Dobrota je marsikje sirota, nehvaležnost najslajše plačilo sveta, nestrpni smo tudi, čez noč bi radi vse storili, ampak izpozna-nje le pride. Ta ocvirek pa le mimogrede rdečim svojim nekdanjim prijateljem in prijateljicam na znanje, ki Vas imam še vedno rad zato, ker so bili časi takole pred desetimi leti, ko še niste bili zagamani v rdečkasto strankarstvo in sem se tudi z Vami dobro razumel, Vi pa z menoj, če sem prav ravno tako kakor še danes po rdečih udaril. Ampak k stvari. Dne 30. julija 1009 pri Virantu, dne 6. oktobra 1901, dne 14. jun. 1902, dne 19. julija 1902 (v dr. Šušteršičev! navzočnosti) in 5. oktobra 1902 je Podporno društvo mogočno dvignilo svoj' glas za zboljšanje pokojnin. Tolažili so nas sitneže pri generalni direkciji (za hrbtom je tudi pisec vedno kajfal, zakaj naj bom skromen, saj pregovor, nemški sicer, pravi, da so le lumpje skromni, lump pa nočem biti, dasi pravijo o meni rdeči nekateri prijatelji pa prijateljice še vse kaj drugega, pa pišejo menda tudi zato, ker znajo, a se me ravno toliko prime, kolikor se prime bob zidu, če ga vanj vržeš), češ, ko se uvede splošno delavsko starostno zavarovanje, takrat vr^de tudi pokojnine tobačnemu delavstvu. Ampak mirovali le nismo in nismo. Neprenehoma smo dregali poslance, vlagali prošnje, ni bilo shoda tobačnega delavstva v Ljubljani, našega namreč, ko bi ne bili zahtevali starostne preskrbe. Medtem se je ustanovila na Dunaju »Avstrijska krščanska tobačna delavska zveza«. Od- goriji po 10. letih 24 K, po 40. letih 48 K; v tretji kategoriji po 10. letih 21 K, po .40 letih 42 K; v četrti kategoriji po 10. letih 18 K, po 40. letih 30 K in v peti kategoriji po 10. letih 15 K, po 40. letih pa 36 K. Pokojnina se je torej s 1. januarjem zvišala po 10. letih za 3, po 40. letih pa za 6 K mesečno. Preskrbnina se tudi ni po začasni uredbi pokojnin več povišavala vsakih 10 let, marveč vsako leto, in sicer eno tridesetino tiste vsote, ki se je določila kot začetna pokojnina. Z vsakim Ig-tom se je povišala pokojnina v prvi kategoriji mesečno za 90, v drugi za 80, v tretji za 70, v četrti za 60 in v peti za 50 vinarjev na mesec. Zadnje leto se je štelo za celo takrat, če je delal do- Pregled novih in starih pokojnin tobačnega delavstva. Nove pokojnine Stare pokojnine OS as 03 Plačilni razred Kategorija (Zdaj odpravljene) •o S I II III IV VI v I II III IV V 5 10- 12- 14-- 16-- 20- 6 7 IP-12'- ' 13- 20 14- 40 15- 40 16- 80 17-60 19-20 19-80 21-60 22'- 24'- Ni bilo nobene pokojnine. 8 13-- 15-60 18-20 2080 23-40 26'- 9 14-- 16-80 19-60 22-40 25-20 28'- 10 15- 18-- 21- 24-- 27-- 30-- 27'- 24-- 21-- 18"— 15"— 11 16‘— 19-20 22-40 25-60 28-80 32-- 27-90 24-80 21-70 18-60 15-50 12 17-- 20-40 23-80 27-20 30-60 34’- 28-80 25-60 22-40 19-20 16-- 13 18-- 21-60 25-20 28-80 32-40 36-- 29-70 26-40 23-10 19-80 16-50 14 19-- 22-80 26-60 30-40 34-20 38-- 30-60 27-20 23-80 20-40 17" — 15 20- 24-- 28-- 32-— 36-- 40-- 31-50 28- - 24-50 21 — 17-50 16 2P— 25-20 29-40 33-60 37-80 42-— 32-40 28-80 25-20 21-60 18- — 17 22- 26-40 30-80 35-20 39-60 44'- 33-30 29-60 25-90 22-20 18-50 18 23- 27-60 32-20 36-80 41-40 46'- 34-20 30-40 26-60 22-80 19- 19 24 — 28-80 33'90 38-40 43-20 48'- 35-30 31-20 27-30 23-40 19-50 20 25- 30-- 35-- 40-- 45-- 50-- 36-- 3>- 28’- 24-- 20-- 21 26‘- 31-20 36-40 41-60 46-80 52-- 36-90 32-80 28-70 24-60 20-50 22 2T- 32-40 37-80 43-20 48-60 54'- 37-80 33-60 2940 25-20 21"— 23 28‘- 33-60 39-20 44-80 50-40 56- 38-70 34-40 30-10 25-80 21-50 24 29'- 34-80 40-60 4640 52-20 58'- 39-60 35-20 30-80 26-40 22'- 25 30-- 36-- 42'- 48-- 54-- 60-- 40-50 36-- 31-50 27’- 22-50 26 31- 37-20 43-40 4960 55-80 62'- 41-40 36-80 32-20 27-60 23- 27 32- 38-40 44-80 51-20 57-60 64-- 42-30 37-60 32-90 28-20 23-50 28 33-- 39-60 46-20 52-80 59-40 66'- 43-20 38-40 33-60 28-80 24'- 29 34‘- 40-80 47-60 54-40 61-20 68'- 44-10 39-20 34-30 29-40 24-50 30 35-- 42-- 49‘- 56’- 63-- 70-- 45'- 40-- 35- - 30-- 25'- 31 36’- 43-20 50-40 57-60 64-80 72-- 45-90 40-80 35-70 30-60 25-50 32 37’- 44-40 51-80 59-20 66-60 74'- 46-80 41-60 36-40 31-20 26- 33 38'- 4560 53-20 60-80 68-40 76'- 47-70 42-40 37-10 31-80 26-50 34 39-- 46-80 54-60 62-40 70-20 78'- 48-60 43-20 37-80 32-40 27'- 35 40-- 48’- 56'- 64'- 72'- 80-- 49-50 44-- 38-50 33- 27-50 36 50-40 44-80 39-20 33-60 28-— 37 51-30 45-60 39-90 34-20 28-50 38 S 35 delovnimi leti se doseže 52-20 46-40 40-60 34-80 29‘- 39 40 najvišja pokojnina 53- 10 54- — 47-20 48'- 41-30 42'- 35- 40 36- - 29- 50 30- - ločno se je zavzemala osobito za preskrbo tobačnemu delavstvu. Že meseca julija 1906. smo izvedeli, da se pokojnina tobačnemu delavstvu izboljša. In res. Izšla so začasna določila o pre-skrbnini pokojnemu delavstvu. Ničesar ne škodi, če posnamemo bistvena določila zdaj ne več veljavnih določil o začasni uredbi pokojnin tobačnemu delavstvu, ki so se uveljavila 1. januarja 1907. Preskrbnina se ni več računala po dneh, marveč po mescih, in sicer takole: V prvi kategoriji po 10. letih 27 K, po 40. letih po 54 K; v drugi kate- tični vsaj 6 mesecev. Dobil je pokojnino n. pr. za 21 Ipt, kdor je delal 20 let 6 mesecev, za 20 let pa, če je delal n. pr. 20 let 5 mesecev. Kdor je izpolnil 60. leto ali kdor je delal v tvornici 40 let, imel je pravico do preskrbnine tudi brez zdravniškega izpričevala. Odpravnina se je dala onemu, kdor je bil vsaj 5 let v tovarni in je postal nezmožen za delo brez kake nezgode, in sicer v prvi kategoriji 162, v drugi 144, v tretji 126, v četrti 108 in v peti 90 K enkrat za vselej. »Naša moč« je objavila najbistvenejša določila nove začasne takratne pokojnine !). novem- bra 1906 in omenila, da je po poročilu iz najboljšega vira to zboljšanje samo začasno. Pisala je: »Vsak tobačni delavec in delavka, ki pregleda ta določila, vidi, da so pomanjkljiva. O tem bodo govorili naši shodi. Zato za danes ne rečemo drugega, nego tole: Nekaj je! Če bomo skupaj držali in pridno delali, dosežemo več.« »Slovenec« je pa pisal takrat, ko je proglasil v kratki notici med ljubljanskimi novicami socialno velevažno novico in najvažnejše izpremembe: »Navedene izpremembe so pa kakor že omenjeno, le začasno. Oblasti že poizvedujejo glede na končno ureditev preskrbnin tobačnemu delavstvu po načelu razrednega sistema (načina) plač.« Končno še kratka primera o višini na j starejših, začasnih in sedanjih pokojnin: Po desetih letih si imel na dan pokojnine po najstarejšem penzijonu: v I. kategoriji 80, v II. 70, v III. 60, v IV. 50 in v V. 40 vinarjev. Po začasnem penzijonu od 1. januarja 1907 si prišel po desetih delovnih ietih na dan v I. kategoriji na 90, v II. na 80, v III. na 70, v IV. na 60 in v V. kategoriji na 50 vinarjev. Po novem penzijonu pa dobiš že po petih letih na dan v I. plačilnem razredu 33'3, v II. 40, v III. 46-6, v IV. 53:3, v V. 60 in vVI. plačilnem razredu 66 6 vinarja. Če si pa vpokojen po desetih letih, dobiš v I. plačilnem razredu na dan 0-50, v II. 60, v III. 70, v IV. 80, v V. 90 in v VI. plačilnem razredu 1 krono. Po najstarejšem penzijonu si dobil, če si stopil v pokoj po dokončanih štiridesetih letih na dan pokojnine v I. kategoriji 1-80, v II. 1'40, v III. :20, v IV. 100 in v V. kategoriji 80 vinarjev. Po začasnem penzijonu si pa dobil na dan, če si služil 40 let, v I. kategoriji 1 K 80 vin., v II. 1 K 60 vin., v III. 1 K 40 vin., v IV. 1 K 20 vin. in v V. kategoriji 1 K na dan. Po najnovejših pokojninskih določilih pa dobiš, če stopiš v pokoj že s 35. leti v I. plačilnem razredu na dan 1 K 33-3 vin., v II. 1 K 60 vin., v III. 1 K 86-6 vin., v IV. 2 K 13-3 vin., v V. 2 K 4 vin. in v VI. plačilnem razredu 2 K 66'6 vin. Zdaj pa primerjajte. Še le 1906 najvišja pokojnina v najvišji kategoriji čez 40 let 1 krono 60 vinarjev. Danes dobi ravno to vsoto tisti, ki je v II. plačilnem razredu, osebe, ki so imele takrat ob nesrečnih časih starega penzijona po 40. letih na dan 80 vinarjev pokojnine- In teh je bilo veliko. Veliko jih je pomrlo po 40 in še z manjšo in tudi z nobeno pokojnino na dan. Te-le suhe primerjevalne številke nam pa tudi izdajo nekaj, namreč moč organizacije. Ali mislite, če bi se tobačno delavstvo ne bilo orga-nizovalo, da bi se bile pokojnine tako izboljšale? Kaj še! Ob časih nezdruženega tobačnega delavstva je bil za stotine in stotine in tisoče delavk 40 in 50 kraj cerje v na dan po 401etni pošteni službeni dobi ob tepenju, ob stradanju in še ob hujšem najvišji penzijon. Malo jih jg, ki ne znajo ceniti moči in koristi stanovske organizacije. In tem malim povejte: Penzijon še pred petimi leti ni danes. Povejte pa tudi, kdo je prvi dvignil glas po tobačnih tvor-nicah za izboljšanje pokojnin tobačnemu delavstvu. Morebiti, če jim to razjasnite, se še vidimo skupaj kakor pred desetimi in devetimi leti s tistimi, ki niso več našega delavskega, marveč ki so obsedeni po strankarskem, strupenem rdečem Belcebubu! O ženskem vprašanju. (Predavala Ivanka Klemenčičeva v S. K. S. Z.) Ko mi je gospod Štele naročil, naj prevzamem nocojšnjo predavanje v S. K. S. Z., obšla me je velika skrb. O čem naj pač govorim s tega mesta, s katerega se navadno čujejo besede naših naj- boljših mož: politikov in učenjakov. Z njimi se pač v ničem kosati ne morem. Po dolgem premišljevanju sem končno prišla do prepričanja, ta je edino pametno, da govorim kot ženska o onem, kar mi je najbližje, kar mi je najbolj pri srcu: o ženskem vprašanju. Vem sicer, da ta stvar pri nas ni posebno popularna. No, jaz bi pa ravno rada dokazala, da ta vrabec ni tako črn, kakor si ga morda marsikdo predstavlja. Pri nas se še splošno misli, da ženska emancipacija pomenja nekaj, kar se je rodilo v iz-kvarjenih možganih posameznih pretiranih žensk, kakor n, pr. Žorž Sand. Misli se, da moderno žensko gibanje gre za tem, da popolnoma izpodrine moške na vseh poljih, da jim v javnosti in družini vzame hlače, ki naj bi jih odslej nosile ženske ter seveda tudi kadile, pile in kar je še lepšega s tem v zvezi. Temu pa nikakor ni tako. Sicer je z ženskih vprašanjem ravnotako, kakor s socialnim, ki ga skušajo rešiti socialni demokrati, anarhisti, nihilisti itd., a rešili pa ga bomo — mi, krščanski socialci! Ravnotako je tudi v ženskem gibanju različnih elementov: zmerni, radikalni in hiperradikalni, ki se vnemajo celo za svobodno ljubezen in enake neumnosti. No, pa ti radikalni elementi so nasproti zmerni struji v taki manjšini, da ne pridejo resno v poštev. Prosim, vzemite na znanje, da se zmernim prišteva tudi moja malenkost. Toliko, da se razumemo! Sedaj pa preidimo k stvari sami. Predvsem treba povdarjati, da ima žensko vprašanje svoj izvor v nasprotju, ki obstoji med tradicijo, med tem, kar se jp tekom časov ustalilo in sprejelo v zakon in običaj z ozirom na žensko, in med tem, kar današnji čas, današnje iz-premenjene razmere zahtevajo od ženske, oziroma zahteva v teh razmerah ona sama. Vsak bo priznal, da danes nikakor ni več opravičeno načelo prejšnjih časov, da je za žensko dovolj, če zna kuhati, šivati in se lepotičiti, češ, da to zadostuje za njen edini poklic soproge in matere. Danes je za žensko možitev jako negotova stvar in če se tudi omoži, je v desetih slučajih najmanj osemkrat prisiljena, pomagati služiti kruh zase in družino. Kakor se je včasih gledalo na doto, tako se danes gleda na to, da je nevesta zmožna za zaslužek. V časih pred nastopom industrije in novih gospodarskih razmer sploh, je ženstvo imelo na domu res dela in jela. Skoro vse potrebščine vsakdanjega življenja so se pridelovale in izdelovale doma — v vsaki hiši zase, in pri tem je glavni del dela in skrbi padel na ženske rame. Ženska je bila torej koristen in potreben ud družine. To pa ne samo pri boljšem kmetu, ki je zase vsega dovolj pridelal, marveč tudi ondi, kjer se jo družina bavila s kako domačo industrijo; kajti tudi tu je ženska vsikdar pridno pomagala pri dolu in torej tudi pri zaslužku. Nič manjšega pomena ni bila ženska pomoč pri izučenih rokodelcih, kjer sicer ni direktno pomagala pri zaslužku, pač pa indirektno s skrbjo za družino: s kuhanjem, pranjem, šivanjem itd. Saj je znano, da so v časih cehov spadali k družini tudi vsi pomočniki in učenci. V tistih časih in razmerah ženska pač ni mogla občutiti življenjske praznote, saj je popolnoma zadoščala nalogi, ki ji je bila dana po razmerah. In to je glavno, da človek živi v soglasju in v korist skupnosti. Danes je stvar drugačna; danes je življenje postalo silno zamotano, danes posameznik oziroma družina ne, zadostuje več samemu sebi, danes ne dela več vsaka hiša zase, ampak na sto in še več različnih krajih se pridelujejo in izdelujejo vsakdanje potrebščine toliko posameznika, kolikor cele družbe skupaj. Danes je vse treba kupiti, danes je za vse treba denarja. Tega pa vedno in povsod manjka, a zlasti v družinah. Včasih en jedec več ali manj pri mizi ni veliko pomenil, temmanj, ker se ga je vsak hip lahko uporabilo pri koristnem, pridobitnem delu. Danes je to drugače, danes se vsakega, ki ob sobotah ali ob mesecu nič denarja ne prinese, prav neprijazno gleda pri skledi. Želodec je trd in brezobziren gospod, ki je končno pognal od hiše v svet tudi žensko — s trebuhom za kruhom. Tega pa nam nikakor ni treba obžalovati; obžalovati moremo k večjemu razmere, ki so to tega dovedle. Postaviti se moramo namreč na stališče, da delo je najsvetejša dolžnost vsakega človeka — dosledno tudi ženske. In ker zanjo doma ni več dela, ga mora iti iskat tj e, kamor se je preselilo: v tovarne, delavnice, trgovine, pisarne itd. Na to stališče se je postavilo tudi ženstvo. Me nočemo, da ženska živi brezsmotreno življenje brez pravega, resnega dela, da živi od milosti bodisi svojih očetov, bratov ali mož. Ni živelo preje, naj ne živi niti poslej. Prva zahteva modernega ženskega gibanja je torej pravica do dela, in sicer predvsem z vzvišenega stališča življenjske naloge, življenjskega cilja, in v drugo šele v sVrho pridobivanja eksistenčnih sredstev. Me hočemo, da tudi v sedanjih razmerah živi vsaka ženska s skupnostjo in za skupnost, da živi koristno, če ji ni dano v zakonu, pa izven njega. Me nečemo starih devic, ki so kakor pozabljeni berači ob potu življenja, marveč hočemo, da ho ženska tudi izven zakona našla popolno zadovoljstvo v izvrševanju stanovskih, socialnih in narodnih dolžnosti, hočemo, da bodo tudi stare device pogumno in veselo stopale naprej po potu življenja. To je bistvo in jedro ženskega vprašanja. Opozarjam pa ponovno na to, da je to bistvo predvsem ideelnc, duševne vsebine. Moderna ženska hoče biti koristen, zdrav \id človeške družbe, posvečen delu za splošen blagor, za splošne ideale napredka in popolnosti. Ona noče biti več samo nemo, mrtvo, brezpravno orodje, ki se ga družba posluži, kadar in kakor se ji ravno poljubi, ali pa ga tudi pusti ležati ob strani. Ona se zaveda svojega človečanstva, svoje polnovrednosti in pol-nopravnosti z ozirom na božje in naravno pravo. Na podlagi tega prava zahteva zase tudi formalnih pravic. Da je temu res tako, dokazuje dejstvo, da se je žensko vprašanje pojavilo povsodi v zvezi z gibanjem za človeške pravice, t. j. v Franciji, Angliji, Nemčiji in drugod ob času velike francoske revolucije, v Avstriji pa ob bojih leta 1848. V Ameriki je žensko vprašanje izbilo na dan ob velikem gibanju za odpravo suženjstva. Tu je bila stvar velezanimiva. Človekoljubni možje, ki so se posvetili delu za odpravo suženjstva, so z veseljem sprejeli v svoje bojne vrste ženske, ki so bile iz vsega početka najboljše, najporabnejše in najpožrtvovalnejše moči v tem boju. Ko pa je leta 1840 zboroval v Londonu veliki kongres proti suženjstvu, se žensk ni pripustilo k zborovanju. Tedaj so se ženskam odprle oči, da v pravnem oziru pravzaprav niso dosti na boljšem ko sužnji in od tedaj so se jele zbirati pod bojni prapor za svoje lastno osvobojenje: za »emancipacijo«. K temu prvotnemu višjemu nagibu so pritisnile povsodi tudi nove gospodarske razmere, o katerih smo že preje razpravljali, in — ženska vprašanje je postalo akutno. Začelo se je moderno žensko gibanje, ki je danes razpredeno po vsem svetu, kakor je razširjeno tudi socialno gibanje, ki ima z ženskim isti početek in iste cilje. Po vsem svetu obstoje danes ženska društva in zveze, ki se bore za ugodno rešitev ženskega vprašanja: ena na polju šolstva jn vzgoje, druga na, političnem in gospodarskem polju itd. Vsa ta društva in zveze pa so trdno sklenjena v svetovni ženski zvezi, ki zboruje vsako leto v drugi državi: na Angleškem, Nemškem, Francoskem itd., lani pa je zborovalo v Ameriki. Na te kongrese pošiljajo svoje zastopnice vsi kulturni narodi sveta, ki poročajo o uspehih in neuspehih ženske stvari v njih ožji domovini. Iz teh poročil se dobi jasno sliko o stanju ženskega gibanja in temu primerno se tudi sklepa in dela načrte za bodočnost. Ne pozabi pa se tudi splošnega položaja vse družbe in se jemlje ozir na najvažnejše pojave. Toliko na splošno o ženskem vprašanju in gibanju. Mislim, da kdor nepristransko sodi, ne bo mogel odreči utemeljenosti in resnosti tej stvari. Kdor še danes trdi, da je cilj in naloga ženskega življenja — mož, oziroma zakon, in da se mora žensko edino v ta namen vzgajati, ta le kaže, da je ali nazadnjak in nevednež, ali pa pristaš načela, da je moč nad pravico. V njem- tiči še stari pogan in tiran, ki po svoji volji brezobzirno izkorišča in zatira one, ki si jih je podjarmil. Sedaj pa si od bliže poglejmo ženske zahteve. Kaj pa zahtevamo? Navadno se pravi, da enakopravnost z moškimi na vseh poljih v javnem in zasebnem življenju. Toda ta beseda ni točna, ni prava: kajti me v resnici hočemo polno-pravnost. Me nočemo državljanskih in političnih pravic zato, ker jih imajo moški, marveč zato, ker nam te pravice gredo po božjem in naravnem pravu. Tudi ženska je človek z neumrjočo dušo in ji gre zato svoboda razvitka. Ne gre se nam torej za moške pravice in predpravice, marveč edinole za človeške pravice. Kjer teh pravic tudi moški še nimajo, hočemo se zanje z njimi vred boriti. Pametna ženska tudi nikakor ne misli, da naj bi ženstvo izizpodrinilo moške na kateremkoli polju ali v kateremkoli njih dosedanjih po-klfcov, saj dobro ve, da bi jih marsikje nikakor ne moglo nadomestiti. Ampak ženstvo naj bo le dopolnilo ondi, kjer se pri moških kaže primanjkljaj. Res je namreč in nespametno bi bilo tajiti, da je med moško in žensko dušo velika razlika. V koliko je ta razlika utemeljena v naravi sami, v koliko pa le posledica tisočletne vzgoje in drugih zunanjih vplivov, — o tem ne bomo tu razpravljali. Ampak gotovo je, da pri moških ni najti dovolj potrebnega smisla, zmožnosti in volje n. pr. za zaščito slabejših pred močnejšimi, za vzgojo mladine, v stvareh morale itd. Tu se v vsem javnem življenju družbe kaže velik deficit, ki bi ga nedvomno izvrstno nadopolnile ženske. To kažejo slavna imena žen, ki so na podlagi pristnih svojih ženskih svojstev ustvarile veliko dobrega za človeštvo. Navajam samo nekatere. Tu je predvseme F.lizabeta Fraj, ki je začetkom minolega stoletja živela na Angleškem in preobrazila jetnišnice, zlasti ženske. Neizmerno gorje in propalost je vladalo pred njo na teh krajih, ona je uvedla vanje red in delo in vero v dobro in rešitev. Mnogo je storila tudi za izboljšanje blaznic, za primerno ravnanje z mladostnimi zločinci, za preskrbo revežev. Njeno delo je nadaljevala Marija Cerpenter z ustanavljanjem zavetišč in poboljševalnic ?a mladostne zločince, ki so jih dotlej zapirali kar k odraslim. Na polju bolniške strežbe si je stekla noven-Ijivih zaslug Florence Najtingel, ki je prva vzorno organizirala bolniško strežbo sploh, zlasti pa v krimski vojski. Konec prih.) Izdajatelj: Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Mihael Moškcrc. - Tisk „Katoliške tiskarne" v Ljubljani.