BMMMaoBBBBaBBSttBaftirvir^Rr ««***■
Baročnina mala:
celoletna .... K 4'—
poluietßä.......... 2 —
četrtletna. . . . „ 1 — Fcsamezna šte^f. „ 610
I AVSTRIJSKE KRŠČANSKE TOBAČNE DELAVSKE ZVEZE. 1
Št. 32
V Ljubljani, dne 7. avgusta 1914.
Leto VIL
Glasnik
Avstrijske krščanske tobačne delavske zveze.
TOBAČNO DELAVSTVO.
V sedanjih težkih časih, ko nas klice naš junaški cesar in domovinaj, da vršimo našo domoljubno dolžnost, ima posebno lepo nalogo tobačno delavstvo. Tobačne delavke, so osobito poznate kot velike dobrotnice dobrodelnih zavodov, po naši domovini. Ko je marsikdo za-manj trkal na dobrosrčnost drugje, je isto našel pri tobačnih delavkah. Potoke solza v potrebi se nahajajočih je že osušila dobrodelnost tobačnih delavk. To je gotovo velika čast zanje, pa tudi zasluga pri Bogu, ki gleda na vsako najmanjšo dobroto ki jo človek stori trpečemu sobratu.
Tudi sedaj ko imamo izredne razmere, bodo v tem oziru storile tobačne delavke več kot svojo dvlžnost. Koliko je revnih otrok in žena za katere naj skrbi vsa javnost. Tudi delavstvo je poklicano, da po svoji moči pomaga. Kdor ima, naj skuša isto deliti z svojim potrebnim sobratom. Dobro delo stori, kedar vzame v oskrbo kakega revnega otroka. »Kjer zajemajo iz sklede trije, more imeti delež tudi četrti.« Zato naj bi se tudi delavske družine katerim je to mogoče usmilile družin svojih tovarišev. Osobito pa je v tem oziru poklicano tobačno delavstvo, ki ima zasigu-ran zaslužek. Stara milosrčnost tobačnega delavstva naj se pokaže na novo v stari luči!
Preskrba bolnikov in družin rezervistov.
Uradna »Wiener Zeitung« prinaša sledeči razglas ministrstva za botranje zadeve: Domovini vsiljena vojska je izbruhnila. Polna domoljubnega navdušenja se je odzvala naša Armada klicu ljubljenega najvišjega vojnega gospoda. Vojaki bodo storili na bojišču svojo dolžnost, ali tudi mi, ki bismo poklicani za cesarja in domovino zastaviti svoje življenje in ki ostanemo doma, smo dolžni neko resno dolžnost izpolniti. Ta dolžnost je, skrbeti, da bodo bolniki in ranjenci, ki se bodo z bojišča vrnili, našli doma streho in oskrbo. Skrbeti pa moramo tudi, da obvarujemo zapuščene in svojih redite-ijev oropane družine pred silo in potrebo. S to oskrbo bomo odvzeli junaškim srcem naše armade veliko skrb za obstoj njih družin. Razni razglasi na vseh straneh nam pričajo, da ljudstvo
Kuto so ujeli roparja Vaspeza.
■Angleško C. Richardson. — Slovensko dr. J. K.
Odsedaj je Leiva delal kot plačan ngleduh. Znana mu je bilal skrita pot b votlini in peljal nas je k nji. Vstopili Shio v nadi, da sta Vasquez in Roza-nja skrita v nji, toda oba sta odnesla bete. Vasqez se je zopet kot prikazen jtaglo izmuznil iz nevarnosti. Naša pot b votlini je bila pa vendar uspešna, ^ašli smo v nji šestintrideset konj, £ben na pol osedlan, z ujzdo je prišel, bako obupno je jezdec ubežal vsled bližnje nevarnosti. Našli smo tudi več-del plena iz Tres Pinos. Konji in dru-reči so prišle, kakor je bila dolžnost, roke pravih lastnikov. v Toda kje je bila neki Pepita? Ta jec me je zelo mučila. Poizkušal sem jo editi po njeni poti od zaboja; nekaj časa se mi je to tudi posrečilo; izgubil jo pa na stalnem pobočju. Splošna ^her njenih stopinj je kazala proti vo-^mi; to je bilo zadnje poročilo, ki mi ^a je pustila mala Pepita na tem svetu, videl sem, da je nehala njena sled že “dzu svojega cilja. Zakaj? Poleg skal-^ga pobočja sem zasledil drugo žen-bo sled, brez dvojbe Rozalinijo. Ali sta
po državi razume ta klic in svojo dolžnost.
Ker je pa cepljenje moči škodljivo, je treba, če hočemo svoj cilj doseči, celo stvar organizirati in osredotočiti. Notranji minister, ki je v zvezi z vojnim ministrom, je zamislil stvar ta-ko-le:
1.	Prostovoljna oskrba ranjenih in bolnih vojakov in častnikov leži v rokah avstrijske družbe Rdečega križa, ki je v neposredni zvezi z vojaško upravo. Za izvršitev te velike naloge bo skrbel predsednik družbe grof Rudolf Abensberg - Traun, ki je imenovan za c. kr. komisarja za vso avstrijsko pomožno oskrbo. Vsa darila in vsi prispevki naj se pošiljajo na družbo Rdečega križa, Dunaj I, Tuchlaubenstr. št. 6 ali naj se pošljejo na podružnice v posameznih deželala. Rdeči križ pa potrebuje novih prostorov za oskrbovanje bolnikov. Kdor bi rad kaj priglasil, naj se oglasi pri deželni vladi ali pa pri okrajnih glavarstvih, ki bodo potem v družbi z Rdečim križem potrebno ukrenila. Tozadevno imajo deželne vlade že svoja navodila, ki sem jih dal sam. Ravnotako je izdal tudi vojni minister na pristojne oblasti potrebne določbe, zlasti naj bi ljudje pristopali k družbi Rdečega križa.
Družine vpoklicanih vojakov, v kolikor so potrebne, bodo dobivale podporo iz državnih sredstev na podlagi zakona z dne 26. decembra leta 1912. Ali ta podpora ne bo v vseh slučajih zadostna in povoljna. V takih slučajih bo podpora, ki jo bodo zasebni dobrotniki skupaj spravili, prav prišla, in je zelo želeti, da bi bila obilna. Trkam na domoljubno mišljenje in na dobra srca prebivalstva, naj zbira po svojih močeh sredstva v ta človekoljuben namen. Ti darovi naj se pošiljajo na notranje ministrstvo ali pa na račun »Pisarna za vojno pomoč«, na dunajske banke in njihove podružnice. Deželne predsednike pa vabim, naj organizirajo poleg Rdečega križa razne deželne in krajevne organizacije, ki bodo zbirke v ta namen kontrolirale in izvrševale. Darovi sami pa naj se oddajajo pri deželnih političnih oblasteh.
Pri zbirkah v dobrodelne namene uči izkušnja, da darovalci svoje darove s tem namenom dajo, da se darovi samo za dotično deželo, oziroma za dotične kraje obrnejo. Tem stremljenjem se ne more nasprotovati. AR plemeniti, od čiste ljubezni do bližnjega navdahnjeni namen teh podpor naj se podpora razdeli najbolj potrebnim, pa se ne bo dosegel, če se podpora na omenjeni način omeji. Ne smemo prezreti, da bo treba podpirati družine vpoklicanih vo-
se srečali obe ženski? Nekaj sem dvomil o tem, ker je Pepitina sled prekrižala Rozalinijo in se izgubila, kakor sem že povedal.
Ostal sem v obližju nekoliko dni, potem ko sta šerifa s svojimi možmi že odšla, v trdni nadi, da se Pepita vrne. V tihi samq|ti sem klical njeno ime, toda odgovora ni bilo drugega nazaj, raz-ven odmeva mojega glasu. Iskal in prehodil sem razne kraje; nazadnje sem pa pustil brezupen in težko živ daljnjo iskanje. Pepitina žalostna usoda mi je bila nerazložljiva skrivnost.
Otožen, da sem zgrešil Vas.ueza, in še bolj, da se je, izgubila mala Pepita, sem se vrnil v San Jose.
Tako se_ je končal moj zadnji, in skoraj uspešni samostojni poizkus vjeti zloglasnega poglavarja Vasqueza. To, da sem bil že tako blizu svojemu cilju, in to, da mora biti obračun zavoljo male Pepite, bodi živa ali mrtva, mi je vzbudilo nepremagljivo hrepenenje pomagati šerifu iz Los Angelos pri lovu na to zver. Zato sem se mu pridružil.
Ne bom opisaval, kako smo begali tu in tam, ne zgodeb, pako se je skrival, in kako smo ga lovili, preden smo ko-nečno prišli do njega; samo to hočem opisati, kako smo ga pod vodstvom šerifa Rowlanda slučajno vjeli v hribih
jakov najbolj v tistih deželah, ki niso v stanu potrebnih sredstev skupaj spraviti in bodo imele tudi vsled tega večje število podpoi’e potrebnih ljudi. Tukaj posredovati in splošnemu blagru v dobro podpore izenačiti, ta namen ima centralizacija poslanih darov. V ta namen bo porabilo notranje ministrstvo vse na centrale poslane darove.
Ministrstvo bo po potrebi pošiljalo in odkazovalo podpore posameznim deželnim političnim upravam, da ne bodo nekateri bolj potrebni trpeli škodo na_račun manj potrebnih.
Da se bo potreba hitro spoznala in podpora hitro poslala posameznim družinam, se namerava razdelitev teh podpor, poslanih notranjenemu ministrstvu in nabranih pri deželnih političnih uradih izvršiti v sporazumu gotovih komisij. To so one komisije, ki imajo odločevati o potrebnosti podpore posameznih družin in ki imajo v ta namen tudi potrebne podatke o družinskih razmerah na razpolago. Vso to akcijo vodi namestniški svetnik princ E. Liechtenstein. Darovi naj se pošiljajo na »Biro za vojno pomoč« Dunaj, Hoher Markt št. 5, 3. nadstropje.
Razen skrbi za ranjence in bolnike in oskrbe potrebnih družin bo vodil vse druge oskrbe tikajoče se zadeve pose-seben oddelek v vojnem ministrstvu. Tamkaj naj se oddajajo vsi darovi za vojake na bojišču za družine padlih in za vse druge človekoljubne institucije v vojni. Ta urad bo tudi uraden zavod za vse poizvedbe za vsako prostovoljno pomoč tekom vojne. Tukaj dobe vsa društva in odbori, ki hočejo človekoljubno delo izvrševati v vojnem času, vsa potrebna navodila in migljaje. Junaško stoje vojaki v boju za domovino; storimo tudi mi svojo dolžnost v gori omenjene 3 namene!
Žrtvujmo tudi mi nekaj ljubezni do bližnjega in za blagor domovja. Bečimo rane vojske, lajšajmo bremena vojske s tem, da si jih razdelimo po reku našega cesarja:	Z združenimi
močmi!
Preskrba prebivalstva z ne-obhodnimi potrebščinami.
Dne 1. avgusta 1914, je v c. kr. dvorni in državni tiskarni izšel in se razposlal 103. kos državnega zakonika v nemškem jeziku. Pod št. 194. vsebuje naslednjo cesarsko naredbo od 1. avgusta 1914, s katero se za sedanje izredne razmere, povzročene vsled vojnega stanja, ukrepajo določbe o preskrbi prebivalstva z neob-hodnimi potrebščinami:
pri Los Angelos.
Tri ali štiri mesece po opisanih dogodkih sta bila Vasquez in Rozalija po-popolnoma skrita; vendar smo jih na razne načine s pomočjo kupljenih poročil sledili nazadnje do samotnega ovčjega hleva, kjer smo samo dognali, da sta tička ravno ušla, preden smo prišli tja. Vasquez je imel menda časih spore z Rozalijo in jo je zelo želel poslati domu. Morda se je je naveličal. Tako življenje je bilo zanj preprazno in prenavadno; vrh tega je imel bandit še račune z drugimi ženskami.
Ni je pa hotel poslati prazne proč; zato je nekega dne jezdil črez hribe v Ferebaugh poleg reke San Joaquin, je oropal in povezal deset potnikov po svoji stari in posebni šegi in ubežal z ropom. Nato je posadil Rozalijo na mulo, dal ji uropani denar v žep in jo poslal z varnim spremstvom na njenega očeta dom.
Taka je bila Vasquezova plemenitost in galantnost.
Odkar je bandit začel zopet delovati, smo mu bili za petami noč in dan z Leivom, ki je kakor pes neprestano naganjal z lovi. Nekaj časa je bil pa ves naš trud brezuspešen.
Naš voditelj šerif Rowland je nato napravil svoj poseben načrt. Pustil je
»Na podlagi § 14. državnega temeljnega zakona z dne 21. decembra 1867, drž. zak. št. 141, odrejam naslednje:
Popis zalog.
§ 1. Politična deželna oblast se pooblašča, da odredi popis o zalogah neob-hodnih potrebščin, bodisi od slučaja do slučaja ali pa tako, da se popis redno ponavlja. Kot neobhodne potrebščine velja tu, kakor sploh v tej naredbi razno blago, ki služi v zadovoljitev nujnih življenskih potreb za ljudi in kot krma za domače živali, kakor tudi stvari, iz katerih se to blago izdeluje.
§ 2. Po razglasitvi take odredbe so dolžni izdelovalci, trgovci, skladišča in prometna podjetja, ki imajo neobhodne potrebščine v zalogi, bodisi v lastnih ali tujih prostorih ali jih imajo v shrambi za druge, v teku roka, ki je določen v razglasu, politični okrajni oblasti naznaniti množino in vrsto zaloge. Kdor ima v shrambi zaloge drugih, je dolžan naznaniti onega, ki je opravičen z zalogami razpolagati. Politična okrajna oblast» je upravičena, da tudi brez predhodnega razglasa v teku gotovega roka zahteva od posameznih oseb ali podjetij, ki so dolžna dati pojasnila, da naznanijo svoje zaloge. Politična deželna oblast je upravičena, da v razglasu omeji popis zalog na one kategorije prizadetih obvezancev, pri katerih P.? 0^seŽu njihovega obrata pričakovati večjih zalog, ali pa lahko za tako omejitev pooblasti politično okrajno oblast. Politična oblast lahko zaloge vsak čas pregleda ali pa jih, ako obvezanec ni podal napovedi ali pa je njegova napoved neresnična, ugotovi na stroške stranke.
§ 3. Kdor zahtevanih navedb ne poda v teku določenega roka, se brani odgovoriti na stavljena mu vprašanja ali nanja napačno odgovori, tega politična okrajna oblast po svojem preudarku kaznuje, bodisi z denarno globo do 1000 K ali pa z zaporom do treh mesecev.
Preskrba občin z neobhodnimi potrebščinami.
§ 4. Politična deželna oblast se pooblašča, da zahteva od izdelovalcev, trgovcev iz njihovih zalog neobhodne potrebščine za preskrbo občin, ter izdelovalcem in trgovcem naloži dolžnost, da dobavo izvrše, ako blaga ni mogoče dru-god dobiti po primernih cenah. Deželna politična oblast ima pred svojo odločbo stopiti v sporazum z vojaško upravo. Glede potrebščin, ki se nahajajo v shrambi javnih skladišč ali kakega javnega prometnega podjetja, se more taka odredba ukreniti le z dovljenjem ali vsled naloga notranjega minisirstva. Pritožba proti odredbi politične deželne oblasti ni dovoljena. Politična deželna oblast more to pra-
lov za nekaj časa, in je povdarjal, da je gosposka naveličana preganjati Vasqueza, in se je kazal lenega v tem oziru proti vsakemu, ki je prišel v njegov urad.
Za en mesec ali dva so bili Vasque-zovi ogleduhi prepričani, da je prišla nova doba, da je lopovstvo pri Fres Pinos pozabjleno, kakor že prej mnogo drugih kaliforniških zločinov, in da se na Vasqueza in njegovo družbo ne pozi več mnogo.
Medtem so Rowlandovi zaupniki prinašali poročila. Rowland je pa čakal.
Deset milj od Los Angeles v znož-ju hribovitega hrbta je bila na planem samotno poslopje. Ta kraj je bil last moža, ki se je imenoval Jorge el Griego (grški Jurij), ki je Vasquezu preskrblje-val skrivališča. Okna so bila obrnjena na dve strani, odkoder se je moglo priti tjakaj; steze, tujcem neznane, so pa vodile v hribe, kjer je bilo vse polno pripravnih skrivališč za ljudi in za konje.
O grškem Juriju smo vedeli, da mnogokrat prihaja v Los Angelos, in da skrbno opazuje, kaj dela Rowland, da potlej vse poroča Vasquezu. Nazadnje so bili pa njegovi obiski zelo redki. Čas je bil ugoden. Johnson, podšerif, je dobil točne ukaze od šerifa Rowlanda.
vico izvajati tudi v svrho preskrbe kake občine, ki ne spada v njeno upravno območje, ako ji to dovoli ali naloži notranje ministrstvo.
Odškodnino za zahtevano blago je na temelju navadne cene ugotoviti po strokovnjakih, pritegnivši posestnike in občine, za katere so zaloge določene. Ako se ne sklene kak drugačen dogovor, ima občina ceno plačati, predno se ji odda blago, ali pa ima zagotoviti kupnino, ki se ima poravnati tekom 14 dni po predaji blaga. Politične oblasti naj se pri ugotovitvi odškodnine po možnosti poslužujejo sodno nastavljenih izvedencev. Kdor se smatra vsled cene, ki so jo ugotovili izvedenci, prikrajšanega, more v teku 60 dni po predaji blaga na sodišču podati svoje zahteve.
Kršitev dobavne dolžnosti,
§ 5. 1. Kdor namenoma prekrši dolžnost, dobaviti neobhodne potrebščine, te-meljočo na pogodbi s kako javno oblastjo ali na danem oblastvenem nalogu v zmi-slu § 4.;
2.	poddobavitelj, posredovalec ali uslužbenec pri takem dobavljanju, ki namenoma krši svojo dolžnost ter s tem izvršitev dobave spravlja v nevarnost ali jo prepreči, se radi pregreška kaznuje s strogim zaporom od 1 meseca do 1 leta. Poleg zaporne kazni se lahko naloži globa do 20.000 K.
Prikrivanje zalog.
§ 6. Kdor v nasprotju z naloženo mu dolžnostjo, podati napoved, namenoma prikriva zaloge neobhodnih potrebščin, nahajaočih se v njegovi posesti ali shrambi, bo radi pregreška kaznovan s strogim zaporom od 1 meseca do 2 let. Poleg zaporne kazni se more naložiti globa do 20 tisoč kron. Ista kazen velja za osebe, ki sodelujejo kot zastopniki prizadetih obve-zancev in zakrive kako tako prikrivanje.
Pretirano podraževanje,
§ 7.	1. Kdor izrablja vsled vojnega
stanja nastale izredne razmere v to, da za neobhodne potrebščine zahteva očividno pretirane cene, se radi pregreška kaznuje z zaporom od 1 tedna do 6 mesecev. Poleg zaporne kazni se lahko naloži globa do 2000 K.
2. Ako storilec pregrešek ponovno zakrivi, se kaznuje s strogim zaporom od 1 meseca do 1 leta. Poleg zaporne kazni se more naložiti globa do 20.000 K.
§ 8. 1. Kdor neobhodne potrebščine pokupi ali njih izdelovanje ali trgovanje ž njimi omeji, da bi njihovo ceno pognal na pretirano višino;
2. kdor razširja neresnične vesti ali se poslužuje kakega drugega sredstva v svrho zavajanja občinstva, da bi tako povzročil podraženje neobhodnih potrebščin, bo zaradi pregreška kaznovan s strogim zaporom od 1 meseca do 1 leta. Poleg zapornih kazni se more naložiti tudi globa do 20.000 K.
Kdaj zaloge zapadejo ali se izgubi obrtna koncesija.
§ 9. V slučajih obsodbe po §§ 5.—8. se lahko v sodbi izreče, da storilčeve zaloge zapadejo v korist države. Država ima zapadle zaloge porabiti za preskrbo prebivalstva. Tudi se lahko obsodi v izgubo obrtne koncesije.
§ 10. Za postopanje radi kažnjivih dejanj, navedenih v §§ 5.—8., so pristojna sodišča.
§ 11. Vlada je pooblaščena, da nared-benim potom razveljavi to cesarsko naredbo v celoti ali deloma, za celokupno ozemlje v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel ali pa le za posamezne upravne okoliše.
§ 12. Cesarska naredba stopi v veljavo z dnem razglasitve.
§ 13. Izvršitev se nalaga notranjemu in drugim prizadetim ministrom.
Dunaj, 1. avgusta 1914.
Fran Jožef m. p.
Stürgkh m. p.
Utemeljevanje naredbe.
Neuradni del posebne izdaje »Wiener Zeitung« z dne 1. avgusta priobčuje:
V zadnjih dneh je bilo opaziti, da so proizvajalci in trgovci z živili v nekaterih upravnih okoliših v sebične svrhe, da bi izkoriščali ljudstvo, izrabljali sedanje vojne zmede na ta način, da so cene v zalogah se nahajajočega blaga poljubno zvišali, svoje zaloge prikrivali in razširjali vznemirjajoče govorice o pomanjkanju živil. Ker vlada doslej ni imela nobenega zadostnega pravnega sredstva, da bi mogla z vsem poudarkom nastopiti proti tem obžalovanja vrednim pojavom v interesu konsumentov in javnega reda, se je pokazala potreba, izdati postavne naredbe, ki določajo kazen za oderuštvo z živili, preprečujejo nezdravo špekulacijo z neobhod-nimi potrebščinami v teh resnih časih in skrbe za neovirano aprovizacijo občin. Ta namen ima gornja cesarska naredba, s katero se za dobo, dokler trajajo izredne razmere, povzročene po vojnem stanju,
odrejajo določbe o preskrbi prebivalstva z neobhodnimi potrebščinami.
Cesarska naredba podeljuje političnemu deželnemu oblastvu pravico, da sme kadarkoli dati popisati in pregledati zaloge neobhodnih potrebščin, nahajajočih se v deželi; pod temi potrebščinami je razumeti blago, ki služi za nujno preživljanje ljudi in kot krma za domače živali.
Izdelovalcem, trgovcem, skladiščem in drugim prometnim podjetjem, ki imajo neobhodne potrebščine v svoji zalogi ali za druge v shrambi, se nalaga dolžnost, da, kadar politično okrajno oblastvo popis zaloge zaukaže, v določenem roku naznanijo, kakšne zaloge in koliko iih imajo. Kdor bi te naznanilne dolžnosti ne izpolnil, se bo po upravnem kazenskem postopanju kaznoval, po preudarku političnega oblastva, ali z globo do 1000 K ali pa z zaporom do treh mesecev. Da se zagotovi preskrba občin z neobhodnimi potrebščinami, nalaga cesarska naredba, po zgledu zakona z dne 26. decembra 1912 o vojnih dajatvah, izdelovalcem, trgovcem in prometnim podjetnikom dolžnost, da odstopijo svoje zaloge neobhodnih potrebščin, če jih drugače ni mogoče nabaviti, na zahtevo političnih deželnih oblastev v svrho aproviziranja proti začasni, upravnim potom določeni odškodnini. Kdor bi to dolžnost prekršil ali kot poddobavitelj ali posredovalec dobavo zalog za preskrbo ljudi in živali preprečil, svoje zaloge zamolčal ali zakril, kdor bi izredne razmere, ki nastopijo vsled vojnega stanja, zlorabil v to, da bi zahteval očividno pretirane cene, ali kdor bi namenoma cene dvigal, pokupil blago ali razširjal neresnične vesti, bi zakrivil kažnjivo dejanje, ki se bo splošno kaznovalo s strogim zaporom od enega meseca do enega leta. Poleg zaporne kazni se more v teh slučajih naložiti tudi denarna globa do 20.000 K, razsoditi, da storilčeve zaloge zapadejo v korist države v svrho preskrbe prebivalstva ter obsoditi v izgubo obrtne koncesije.
Te odredbe, ki so utemeljene v neopravičenem dviganju cen v zadnjih dneh, naj za prihodnje težke čase pomire prebivalstvo ter po možnosti olajšajo bedo, ki je neizogibna posledica vsake vojske.
Pamet in mir. Nekateri ljudje, zlasti žene z otroci so preplašeni in zbegani, misleč, da se ne vrne nobeden njihovih mož in sinov iz vojske domov. Ta zbeganost ni opravičena. Zato naj ohranijo ljudje čisto mirno kri in ravnodušje. Res, da tvega v vojski vsak vojak junaško svoje življenje, res je pa tudi, da pade v vojski na 100 mož komaj 5 ljudi, zadetih od sovražnika. — Kdor je čvrst in zdrav in prenese vojne štrapace, je veliko upanje, da vidi zopet zdrav in vesel svoje drage, kar iz srca želimo vsem slovenskim vojakom in njih družinam.
Poštni vlaki na južni železnici
bodo vozili od 6. avgusta naprej vsak dan le enkrat. Vlaki bodo imeli vse tri razrede. Vlaki bodo stali na vseh postajah.
Gradec—Dunaj. (Odhod.) Gradec 1 ura 50 minut ponoči, Bruck 4. uri 15 minut, Kapfenberg 5. uri 31 minut, Mürzuschlag ob 7. uri 57 minut, Dunajsko Novo mesto ob 1. uri 9 minut popoldne, Dunaj dohod ob 3. uri 53 minut popoldne.
Dunaj—Gradec. (Odhod.) Dunaj južni kolodvor ob 9. uri 5 minut dopoldne, Mürzuschlag ob 7. uri 1 minuta zvečer, Kapfenberg ob 8. uri 48 minut, Bruck ob 10. uri 2 minuti, Frohnleiten ob 11. uri, Gradec dohod ob 12. uri 8 minut.
Gradec — Maribor — Ljubljana — Trst. (Odhod.) Gradec ob 1. uri 8 minut ponoči, Lipnica ob 2. uri 43 minut, Spielfeld ob 3. uri 18 minut (odhod v Radgono in v Ljutomer ob 4. uri 40 minut zjutraj), Maribor ob 5. uri 17 min. zjutraj, Pragersko ob 6. uri 13 minut, Celje ob 8. uri 54 minut dopoldne, Zidan most ob 9. uri 58 minut, Ljubljana ob 2. ri 11 minut popoldne, Nabrežina ob 10. uri 19 minut ponoči, Trst dohod ob 11. uri 10 minut ponoči.
Trst — Ljubljana — Maribor — Gradec. (Odhod.) Trst ob 2. uri 5 min. ponoči, Ljubljana ob 12 uri 58 popold. Celje ob 5. uri 2 minuti, Maribor ob 9. uri 40 minut ponoči, Spielfeld ob 10. uri 37 minut (dohod iz Ljutomera in iz Radgone ob 4. uri 40 minut popoldne, odhod iz Radgone ob 6. uri 50 minut zvečer), Lipnica ob 11. uri 15 minut, Gradec dohod ob 12. uri 50 minut ponoči.
Maribor — Celovec — Beljak — Franzensieste — Inomost. (Odhod.) Maribor ob 11. uri 50 minut dopoldne, Celovec ob 7. uri 22 minut zvečer, Beljak ob 10. uri 52 minut ponoči, Franzensfeste ob 2. uri 5 minut popoldne, Inomost dohod ob 10. uri 18 minut dopoldne.
Inomost — Franzensfeste — Beljak — Celovec — Maribor. (Odhod.) Inomost ob 10. uri 19 minut ponoči, Franzensfeste ob 6. uri 20 minut zjutraj,
Beljak ob 5. uri 41 minut zjutraj, Celovec ob 9. uri 47 minut dopoldne, Maribor dohod ob 8. uri 45 minut zvečer.
Bruck — Ljubno (Leoben) in retour. Bruck odhod ob 12. uri 4 minute ponoči, Ljubno dohod ob 1. uri 2 min. ponoči. Ljubno odhod ob 2. uri 30 min. zjutraj, Bruck dohod ob 3. uri 15 min. zjutraj.
Na progi Gradec—Köflach — Wie»
ser Bahn ostane promet neizpreme-njen.
Sedanji časi.
Cesarski ukaz z dne 25. julija 1914, kako se kaznuje motenje javne službe ali javnega obrata in prelom dolžnosti k dajatvi.
Na podstavi § 14. državnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867. 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujem za v državnem zboru zastopane kraljevine in dežele tako:
§ k
Minister za notranje stvari lahko proglasi podjetja, ki so posebne važnosti za državne namene ali za javni blagor, za podjetja, ki stoje pod državnim varstvom.
§ 2.
Javni uradnik, uslužbenec državnega obrata, uslužbenec železnice, plovstvenega podjetja ali podjetja, ki stoji pod državnim varstvom, ki se z drugimi vred v namenu motiti službo ali obrat, brani izpolnjevati svoje dolžnosti, bodisi popolnoma ali deloma ali jih sploh ne izpolnjuje, ali opravlja svoje delo na tak način, ki utegne ovirati službo ali obrat, se kaznuje zaradi pregreška s hudim zaporom od šestih tednov do enega leta.
§ 3.
1.	Kdor uporablja proti drugemu strašilno sredstvo ali silo, da bi dosegel, razširil ali šiloma izvršil dogovor, ki ima namen, motiti javno službo, službo v državnem obratu ali obrat železnice, plovstvenega podjetja ali podjetja, ki stoji pod državnim varstvom, s takim nepravilnim obnašanjem, kakor ga ima § 2. v mislih,
2.	kdor v namenu, da bi motil tako službo ali tak obrat, poškoduje obratna sredstva ali obratne naprave ali jih odteguje uporabi,
se kaznuje zaradi pregreška s hudim zaporom od šestih tednov do enega leta.
§ 4.
1.	Kdor nalašč prelomi svojo po pogodbi ali po predpisu ustanovljeno dolžnost zalagati oboroženo moč monarhije ali zaveznika s predmeti vojnih potrebščin, prevažati take predmete ali vojake ali opravljati dela,
2.	zalagateljev zalagatelj, posredovalec ali uslužbenec pri takem zalaganju, prevažanju ali delu, ki nalašč svoje dolžnosti prelomi, da s tem dajatev ovira ali onemogoči,
se kaznuje zaradi pregreška s hudim zaporom od enega mesca do enega leta.
Razen kazni zapora se lahko prisodi v obeh slučajih denarna kazen do dvajset tisoč kron.
§ 5.
Če je katero v §§ 2. do 4. navedenih dejanj spravilo v nevarnost vojaške interese monarhije ali zaveznikove, je prisoditi hud zapor od treh mescev do treh let.
V slučajih § 4. se lahko poleg tega prisodi tam določena denarna kazen.
§ 6.
Kazenske določbe §§ 2. do 5. naj uporabljajo tudi vojaška sodišča proti osebam, ki jih navaja § 9. zakona z dne 26. decembra 1912, drž. zak. št, 236, o vojnih dajatvah in opravah, v kolikor so po tem zakonu pod vojaško sodno oblastjo.
§ 7
Neodvisno od preganjanja v §§ 2. in
3.	omenjenih kaznivih dejanj po kazenskem sodišču, more generalna inspekcija avstrijskih železnic po svojih organih takoj in brez daljšega postopanja odstaviti krivega uslužbenca, tako državnih kot zasebnih železnic, in ukazati, da se to izvrši. Železniška uprava ima dolžnost, da nemudoma izvrši odstavitev, ki so jo odredili organi generalne inspekcije.
Zaradi istih dejanj morejo glede uslužbencev pri pošti in telegrafu, glede državnih uradnikov, ki opravljajo doho-darstveno službo pri železniškem in plov-stvenem prometu in pri pošti in glede uslužbencev državnih tiskarnic izreči odstavitev dotičnemu ministrstvu neposredno podrejena službena mesta.
Proti tem odločbam se je moči pritožiti v 14 dneh na pristojno ministrstvo. Pritožba nima odloživne moči.
§§ 78.—84. cesarskega ukaza z dne 16. novembra 1851, drž. zak. št, 1 iz leta 1852., in disciplinarni predpisi, ki veljajo za državne uslužbence, ostanejo v veljavi, v kolikor se strinjajo s predstoječimi določili.
§ 8.
Javni uradniki so v drugem odstavku § 101. splošnega kazenskega zakona navedene osebe.
Vse osebe, ki so v obratu ali podjetju stalno ali začasno zaposlene, veljajo za uslužbence.
Železnicam in plovstvenim podjetjem se prištevajo tudi njihove pomožne naprave.
Predpisi se nanašajo le na železnice z elementarno gonilno silo,
§ 9.
Cesarski ukaz dobi moč z dnem razglasitve.
Izvršiti ga je poverjeno ministroma za notranje stvari in za pravosodje sporazumno z udeleženimi ministri.
XXX
Cesarski ukaz z dne 25. julija 1914, s katerim se civilne osebe začasno postavljajo pod vojaško sodno oblast.
Na podstavi § 14. dužavnega osnovnega zakona z dne 21. decembra 1867, 1. (drž. zak. št. 141) zaukazujemo tako:
§ i-
Kazenska sodna oblast čez osebe, ki se po začetku veljavnosti tega cesarskega ukaza v okolišu vojaškega teritorijalnega oblastva, čigar mobilizacija se je zaukazala, zakrivijo v § 2. navedenih kaznivih dejanj, se izroča deželnobrambovskim sodiščem.
Izjemoma stopijo na mesto deželno-brambovskih sodišč sodišča skupne vojske, če zavoljo bojnih dogodkov v posameznem slučaju ni moči izvrševati kazenskega sodstva deželne hrambe.
§ 2.
Ta kazniva dejanja so:
1.	Veleizdaja {§§ 58, do 62. o. k. z,), razžalitev Veličanstva (§ 63.), razžalitev udov cesarskega roda (§ 64.), motenje javnega miru (§ 65,), vstaja (§§ 68. do 72.), punt (§§ 73. do 75.), nasilno ravnanje zoper zbor, ki ga je vlada sklicala za razpravljanje o javnih stvareh, zoper sodišče ali drugo javno oblastvo (§§ 76., 77., 80.), hudobna poškodba na železnicah, k njim spadajočih napravah, prevozilih, strojih, orodju ali drugih za njih obratovanje slu-žečih predmetih (§§ 85., lit, c, in 86.), hudobna dejanja in zanemarjanje, ki se store na železnicah v posebno nevarnih razmerah (§§ 87, in 88.), hudobno poškodovanje ali motenje državnega telegrafa (§ 89.), pripomaganje s tem, da se begunec skriva ali da se mu drugače gre na roko (§§ 220., 221.);
2.	nasilna lotitev ali nevarno pretenje zoper oblastvene osebe v uradnih rečeh (§§ 81., 82. o. k. z.), umor (§§ 134. do 138.), uboj (§§ 140. do 142.), težka telesna poškodba {§§ 143., 152. do 157.), rop (§§ 190. do 196.), ako se ta kazniva dejanja izvrše na aktivno službujočih osebah vojske, vojne mornarice, deželne hrambe, črne vojske, na organih vojnega orožništva ali na drugih osebah, pripadajočih zvezi orožništva, če so te osebe v vojaško orga-nizovani službi za varstvo železnic ali telegrafov (telefonov) ali v vojaško orga-nizovani službi v obrambo mej (obrežij);
3.	drugi primeri javnega nasilstva po §§ 85. do 88. o. k. z. ter zažig (§§ 166. do 168.), ako se ta kazniva dejanja izvrše na imovini, ki pripada vojaškemu ali deželno-brambovskemu erarju ali ki je v njegovi upravi ali njegovem obratu, ali če so nevarna v točki 2. navedenim osebam;
4.	nadalje kazniva dejanja:
a)	po členih L, II. in IX, zakona z dne 17. decembra 1862. 1. (drž. zak. št. 8 iz leta 1863.);
b)	po zakonu o raznesilih z dne 27. maja 1885. 1. (drž. zak, št. 134);
c)	po zakonu z dne 30. marca 1888. leta (drž. zak. št. 41) o zavarovanju podmorskih kabljev;
d)	po §§ 66. do 69. vojnega zakona z dne
5.	julija 1912. 1. (drž. zak. št. 128);
5, pripomaganje k enemu izmed navedenih hudodelstev (§§ 211. do 219. o. k. z.)< Pod 2 in 3 navedena kazniva dejanja so tudi tedaj izključno podvržena pristojnosti vojaških sodišč, če se isto dejanje ne izvrši samo na tam oznamenjenih osebah, na tam imenovani lastnini ali z nevarnostjo za te osebe, temveč tudi na drugih osebah, na njihovi lastnini ali z nevarnostjo za druge osebe.
Okno v svet
Angleška je tudi napovedala NeiO' čiji vojsko!
— Pojasnilo glede vpoklicanja ct'
novojnili obvezancev. V pojasnilo raZ' nih nejasnosti glede kategorij vpoklica' nih črnovojnili obvezancev se poroča c' kr. kor. uradu z merodajne strani, da so vpoklicane sledeče kategorije črno-vojnikov: Vsi z namembnicami (Wiu' mungskarte) ali s pozivnico vpoklicaiM ali od župana za posebne vojaške sluz' be določeni črnovojniki, ne glede ua starostni razred in ne glede na to, a so služili v armadi, vojni mornarici, P ^ domobranstvu ali orožništvu, toda sa mo oni, ki spadajo v starostne razre > kakor so navedeni v razglasu in so s
žili v armadi, v vojni mornarici, pri domobranstvu in orožništvu.
Nov razglas deželne vlade glede naj višjih cen. V delni premembi tukajšnjega razglasa z dne 29. julija t. L, št. 227, določijo se v deželnem stolnem mestu Ljubljani za pšenično in rženo moko, nadalje za kruli in petrolej do preklica sledeče najvišje cene: Pšenična moka št. 0 q 55 K, 60 h kg, pšenična moka št. 2 q 54 K, 59 h kg, pšenična moka št. 3 q 53 K, 58 h kg, ržena moka q 40 K, 44 h kg, pšenični kruh kg 58 vin., rženi kruh kg 46 vin., mešani kruh kg 42 vin., petrolej 1 36 vin.
+ Tečaj za pomožne bolniške strežnice. Tukajšnja deželna šola za bolniško strežbo sporazumno z društvom »Rdeči križ« otvori v deželni bolnici večtedenski tečaj za izvežbanje pomožnih bolniških strežnic. Pogoji za sprejem so: 1. Starost 18 let. 2. Neopo-rečno življenje. 3. Popolna telesna in duševna sposobnost za strežniški poklic. 4. Učenke ne smejo imeti nikake obveznosti za preskrbovanje mladoletnih otrok ali za vzdrževanje samostojnega gospodarstva. Prosilke morajo podpisati reverz, da bodo v slučaju potrebe se posvetile strežbi bolnikov in ranjencev. Za stanovanje in hrano morajo učenke same skrbeti. One gospe in gospodične, ki se nameravajo tečaja udeležiti, naj se zglase v četrtek, dne 6. avgusta ob 8. zjutraj v vodstveni pisarni deželne bolnice, kjer se bo o sprejemu odločevalo. K sprejemu je prinesti običajne dokumente.
Tovorni promet na južni železnici 1. 1913. Iz poslovnega poročila južne železnice za 1. 1913. posnamemo sledeče na avstrijske proge nanašajoče se podatke: Promet se je zvišal pri sadju za 121.422 ton, pri premogu in koksi za 73.926 ton, pri kamnih za 4235 ton, pri Surovih kovinah (razen železa) za 17.864 ton, pri pivu za 11.309 ton, pri rudninah (razen soli) za 21.652 ton, pri masti za 9207 ton, pri živalskih produktih za 30.512 ton, pri sladkorju za 21.150 ton, bri špiritu, jesihu in mineralnih vodah 2a 13.273 ton. Znižal pa se je promet pri korenju in repi za 6966 ton, pri opeki za '0.635 ton, pri žitu za 74.640 ton, pri železu in jeklu za 73.539 ton, pri cementu, mavcu in apnu za 60.403 tone, pri predmetih iz železa, jekla, pri strojih in rudninskih predmetih za 22.776 ton, pri vinu, moštu in grozdju za 12.230 ton, pri Papirju za 5522 ton in pri olju za 5853 mn.
Vloge pri avstrijskih hranilnicah
l.	1S12. To leto ni bilo za hranilnice ravno ugodno. Prirastek na hranilnih vlogah je znašal samo 56 milijonov kron, medtem ko je znašal v letih 1909. do 1911. povprečno 300 milijonov kron. 'rzrok tiči v balkanski vojni, radi kamere je marsikdo dvignil svoje prihranke. Vlog se je vplačalo 1. 1912. za 1950 milijonov kron, vsota dvigov pa je zna-sala 2149 milijonov kron, tako da se sko-
m.	j 200 milijon kron več dvignilo kot dalo hraniti. Prirastek na kapitaliziranih obrestih je znašal 255 milijonov
kron, tako da pridemo po odbitku vloge presegajočih dvigov do omenjenega zvišanja 56 milijonov kron. V vseh avstrijskih hranilnicah je bilo 1. 1912. naloženih 6.415'08 milijonov kron.
Poštna hranilnica L 1913. Tudi pri tej povdarja poročilo 1. 1913. vpliv balkanske krize. Vendar je uspeh zelo ugoden in znaša v primeri z dohodki 22,110.780 K ozir. izdatki po 11,611.703 K 10,499.077 K. V hranilnem prometu je prirastlo 32.597 vlagateljev z 2,300.407 K. Končno stanje vlog 198,508.845 K. V čekovnem prometu je bilo 122.870 računo-imetnikov (prirastek 5966); ves tozadevni promet je znašal 33.658,335.277 K. Terjatve računov-imetnikov so znašale pri čekovnem prometu 391,928.267 K. Pri poslovanju z državnimi papirji je bilo vlog (nakupov) za 136,041.496 K, dvigov za 49,552.007 K. Koncem leta je bilo v zalogi državnih papirjev za 419,318.322 (+ 86,489.489) K. Lastni papirji so imeli vrednost 275,739.138 K. — Rezervni zaklad za hranilne vloge je znašal 4 milijone K, oni za: čekovni promet 4T4 milijonov kron.
Pridobitne in gospodarske zadruge ter zadružne zveze v Avstriji 1. 1S13. Novih zadrug se je ustanovilo 686, odpadlo pa jih je 433. Prirastek znaša tedaj 3’6% I. 1912. je znašal 7'2%, 1. 1911. pa 10%), odpadlo pa je zadrug za 2‘3% ,(1. 1912. 1'8%). Po Schulze-Delitschevem sistemu je prirastlo 35'%, po Reiffeisnovem sistemu 1'4%, zadrug konzumnih društev 4'6%, dalje kmetijskih zadrug za 10,7%. stavbinskih zadrug za 7‘8% in ostalih zadrug za 10'7%. Pri odpadku so udeležene:	Zadruge Schulze-Delitschevega
načina s 3%, Rajfajznovke z 0‘2% kmetijske zadruge s 3'2%, stavbinske zadruge z 5'3%, konzumna društva z 5-8%, obrtne zadruge z 5-9% in ostale zadruge z 8'9%. Posamezne kronovine so bile na razvoju zadružništva različno udeležene. Češka je udeležena na prirastku z 26'9% in 25T% na skupnem odpadku; Galicija s 26% na prirastku in z 29'5% na odpadku, Moravska z 10-5% na prirastku in z 9'9% na odpadku. Števik> zadrug se je v odstotkih znižalo:	na
Kranjskem (0’2%), V Trstu (4'6%), na
Goriškem (0'4%), v Istri (3'2%) in v Dalmaciji (1%). V ostalih kronovinah je zaznamovati prirastek.
Izdajatelj Fran Ullreich, Dunaj. — Odgovorni urednik Jože Gostinčar. — Tisk Kat. Tiskarne.
Edina in siagferajia lini$a o Hmsnko!
Samo 5 dni! f
{
iz Hawre v New-York
francoska prek-morska družba.
Veljavne vozne liste (Šifkarte) za francosko linijo iz Havre v New-York in listke za povratek iz Amerike v staro domovino, po najnižji ceni
in brezplačna po-	4?IMI H
jasnila daje samo	StlnfaTOHdkiCeP&fa
potovalna pisarna v Ljubljani, Dunajska cesta št. 18 v hiši „Kmetske posojilnice*.
Tovarne za asbestškrili „ŽEHIT“
družbe z om. zavezo, Mor. Žumberk dobavljajo najboljši in najcenejši
kroushi materijal
Stara mati, mati in hči
so v tem edini, da je k dobri kavi potrebno dodati pravi :FRANCK:. Pravi :Franck: je po pravici ljubljenec vseh varčnih gospodinj.
Znamenje ikavin mlinček: varuje pred ponaredbami.
Pristopajte k Jugoslovan. Strokovni Zvezi!
Segata zaloga ženskih ročnih del in spadajočih potrebščin.
zraven
F Mprffll IdOBLJHNH
fi . EU&I JUl Mestni trg 18.
Troovino z modnim in drolmim blagom.
Velika Izber vezenin, čipk, rokavlo, nogavic, otroške obleke in perila, pasov, predpasnikov, žepnih robcev, ovratnikov, zavratnio, volne, bombaža, sukanca itd.
3*redtiskanje in vezenje monogramov in vsakovrstnih drugih risb.
Največja in najstarejša tovarna lončenih peči in raznih lončenih izdelkov
----- Mnogokrat odlikovana.
Priporoča se slavnemu občinstvu in prečastiti duhovščini v naročila na
štedilna ognjišča in peči
preproste in najfinejše, izvršene v poljubnih modernih barvah in vzorcih najbolj strokovnjaški, solidno in trpežno po najnižjih cenah. Župniščem, samostanom in šolam dovoljujem znaten popust. Ilustrirani ceniki so na razpolago.
— 200 —
197 —
Na poizkus dogovorjeno službeno razmerje se lahko od obeh delov razveže v prvem mesecu poizkusne dobe.
Če se je službeno razmerje brez določenega časa dogovoidlo ali nadaljevalo, se lahko razveže z odpovedjo po naslednjih določilili.
§ 20.
Če ni o roku za odpoved izrecnega dogovora ali če ne obstoji za delojemalca ugodnejši krajevni običaj, sme razvezati službeno razmerje p0 preteku vsakega koledarskega četrtletja vsak del po prejšnji šesttedenski odpovedi.
Odpovedni rok se z dogovorom ne more skrčiti pod en mesec in mora vselej petnajstega ali zadnjega dne koledarskega meseca končati.
Če je službeno razmerje dogovorjeno le za začasno potrebo, je sme v prvem mesecu vsak del razrešiti vsak čas, ako se drži enotedenskega odpovednega roka.
Odpovedni rok mora biti vedno za oba dela enak. Če sta se dogovorila neenaka roka, velja za oba dela daljši rok.
§ 21.
Službeno razmerje, ki se je dogovorilo za vso dobo življenja kake osebe ali za dlje nego pet let, sme delojemalec po preteku petih let razvezati, ako se drži odpovednega roka šestih mesecev.
Iskanje nove službe.
§ 22.
Po odpovedi je delojemalcu na. njegovo zahtevo dovoliti ob delavnikih primeren čas za iskanje nove službe, ne da bi se mu krajšali prejemki.
Natančneje odredbe o času, ki se ima dovoliti, se lahko izdajo naredbenim potom za podjetje določene vrste ali za okoliš določenih krajev.
b)	K o n k u r z.
9 23.
Ce se po nastopu službenega razmerja otvori o premoženju de dajalca konkurz, stopi konkurzna masa v pogodbo. Tekom em meseca od dneva otvoritve konkurza pa sme delojemalec razvez službeno razmerje brez odpovedi, upravitelj mase pa, če se drži zal nitega ali dogovorjenega krajšega odpovednega roka.
Če se službeno lazmerje' razveže vsled odpovedi upravite mase pred pretekom določenega časa, za katerega se je sklenilo/
brez lastne krivde razmeroma kratek čas zadržan opravljati svojo službo.
Če je vsled vojaške službene dolžnosti zadržap opravljati službo, obdrži pravico do svoje plače do dobe štirih tednov, ako je delojemalec odpoklican v vojaško prezenčno službovanje v zakonito določeni enoletni ali daljši dobi.
§ 9.
Vsled kake po teh vzrokih povzročene ovire v službovanju, ki ne presega dobe, za katero obstoji pravica do dobivanja plače, se delojemalca ne sme odpustiti. Ako se med oviro odpove, ostanejo njegove pravice v § 8 določeno dobo v veljavi, čeprav službeno razmerje poprej neha.
Nasprotno ugasnejo pravice, ko se službeno razmerje konča, ako se to vsled preteka časa, za katerega se je sklenilo, ali vsled poprejšnje odpovedi neha. Isto velja, ako se odpusti delojemalci iz kakega drugega vzroka nego vsled obolelosti, nezgodi ali vojaškem službovanju povzročenega oviranja v službi.
b) Provizija.
§ 10.
Ako je izgovorjeno, da mora dobiti delojemalec provizijo za kupčije, ki jih on sklene ali posreduje, mu pristoji, če ni nič dogovorjenega, tista provizija, ki je običajna za dotično kupčijsko stroko v kraju zavoda, za katerega dela.
V kolikor se ni dogovorilo kaj drugega), je pravica do provizije pri prodajnih kupčijah pridobljena šele tedaj, ko je došlo plačilo in le po razmerju došlega zneska, pri drugih kupčijah, čim je bila kupčija sklenjena.
Obračun o provizijah, ki jih je plačati, se napravi, če se ni kaj drugega dogovorilo, koncem junija in koncem decembra vsakega leta, če se pa službeno razmerje razveže pred pretekom koledarskega polletja, takrat se napravi obračun ob izstopu iz službe.
Delojemalec sme brez ozira na po drugih zakonitih predpisih obstoječe pravo do vpogleda knjig, zahtevati, da se mu da knjižni izpisek o kupčijah, sklenjenih z njegovim delovanjem.
§ 11.
Delojemalcu pristoji v dvomu provizija tudi za take kupčije, ki so se brez njegovega neposrednega sodelovanja v dobi službenega razmerja sklenile med njemu odkazanimi ali od njega pridobljenimi odjemalci in delodajalcem.
~7/	\\ ~7/	\\ ~7X~ V\ //	\\	7/	'S-
Solidno izdelane
dežnike m soinčnike
priporoča „	^	^
po najraižjih cenaSit
L. Mikusch, Ä'Ä
~7/ \V	7/~ \\	//	\\	//	\V~
5fižor & Mejač
UBklJau, Prešenon šlica i
priporočata svojo največjo zalogo izgotovljenih oblek za gospode, dečke in otroke.
Hovosti v konfekciji za dame.
Lekarno „Pri kroni“ Mr. PUJoliic
Ljubljana, Rimska cesta štev. 24.
Priporočajo sc sledeča zdravila:
Balzam proti želodčnim bolečinam, steklenica 20 v.
Kapljice za želodec, izvrstno, krepilno in slast do jedi pospešujoče sredstvo, steklenica 40 v.
Kapljice zoper želodčn,1 krč, steklenica 50 v.
Posipalni prašek, proti ognjivanju otrok in proti potenju nog, škatlica 50 v.
Bibje olje, steklenica 1 krono in 2 kroni.
Salicilni kolodij, za odstranitev kurjih očes in trde kože, steklenica 70 v.
„Sladin“ za otroke, škatla 60 v.
Tinktura za želodec, odvajalno in želodec krepilno sredstvo, steklenica 20 v.
Trpotcev sok, izvrsten pripomoček proti kašlju, steklenica t krono.
Železnato vino, steklenica 2 kroni 60 v in 4 krone 80 v.
O	Pozor, slovenska delavska društva 1	1B1
Cene najnižje.	Kupujte svoje potrebščine pri znani in priporočljivi domači manufakturni trgovini Janko Česnik £Prt CešnikK) UIOSLJHUSI Lingarjeva ulica - Stritarjeva ulica v kateri dobite vedno v veliki izbiri najnovejše blago za ženska in moška oblačila.	Cene na:nižje.
O	Postrežba poštena in zanesljiva.	m
$ladnl čal-zaitrk!
sladiti Č»i. Ako se ga uporablja pri dojenčkih n moke za otroke, so otroške bolezni manj nevarne. -Je za P9-lovico cenejši. Dr.pl.Trnköczyjev sladni čaj ima ime Sladin in MfaSl je vedno bolj priljubljen. Povsod V4kg zavoj 60 vin. liitllfS Tudi pri trgovcih. P9 pošti pošlje najmanj 5 zavojev lekarnar Trnkoczy v Ljubljani. Ta lekarnar je svojih osem otrok zredil s sladnim čajem. Glavne zaloge na Dunaju: le-7ri**Q«irfnl käme Trnkoczy: Schönbrunnerstrasse štev. 109, bulav £1«! josef städterstrasse štev. 25, Radetzkypiatz štev. 4. V Gradcu: Sackstrasse štev. 4.
Priporočljiv zlasti za one, ki se čutijo bolne, slabe.
Za resničnost tega naznanila jamči 5 tukaj navedenih tvrdk Tmköczyjevih, istotako ugodne sodbe zaupanja vrednih oseb.
Svoji k svojim!
H. LUKIČ
Ljubljana, Pred Škofijo št. 19.
Konfekcijska trgovina
za dame, gospode, dečke in deklice se najtopleje priporoča.
Velika zaloga manufakturnega blaga, različno e sukno za moške obleke, volneno blago, kakor š ševijoti, popelin, delen, itd. za ženske obleke. — " Perilno blago, cefirji, kambriki, batisti v bogati
1	izbiri. Različno platno in sifoni v vseh kako-“ vostih in širinah; potrebšine za krojače in šivilje.
2	Flanelaste in šivane odeje, različne preproge za
1 postelje, kakor tudi cele garniture. — Novosti s v volnenih in svilenih robcih in šalih. Namizni Ö prti, servijeti in brisalke iz platna in damasta. 1	Priznano nizke cene!
Posebni oddelek za pletenine in perilo. Vse ? vrste spodnje obleke za ženske in moške, kakor: S srajce, hlače, krila, bodisi iz šifona ali pa tudi % pletene iz volne ali bombaža. — Največja izbira i, v nogavicah v vseh barvah kakor tudi v vseh S velikostih za otroke. — Predpasniki najnovej- * ših krojev iz pisanega blaga, sifona, listra in 3 klota. Stezniki ali moderci od najcenejših do naj- J finejših. Fini batistasti, platneni in šifonasti 1L žepni robci. — Zaloga gosjega perja in puha. jf Vedno sveže blago!	1'
Varstvena znamka.
Tovarna čevljev v Tržiču. Gorenjsko.
Najmodernejše podjetje monarhije. Otvoril sem lastno prodajalno
IVBHMihSIN Ä“!;
priporoča svojo boi&to zaiogo raznovrstnih
vozniti koles in šivalnih strojev
= za rođMno in obrt. =
Maiholiša. nalsimirneiSa prilika za Stedeniel
Lliidskn Posojilnico
regishovana zadruga z neomejeno zavezo
pritličje, v lastni iiiši, nasproti hotela „Union“ za frančiškansko cerkvijo
sprejema hranilne vloge in vloge v tekočem računu, za katere jamčijo ne samo njeni zadružniki, temveč tudi
cela dežela Kranjska
in jih obrestuje po
31 O
[4
O
brez kakega odbitka, tako da sprejme vložnik od vsakih vloženih 100 kron čistih obresti ^*75 kron na leto. Stanje vlog je bilo koncem marca 1913 čez 22 milijonov kron. Za nalaganje po pošti so poštnohra-nilnične položnice brezplačno na razpolago.
Načelstvo.
-- 198 —
Ako je delojemalec nastavljen izrecno za določen okraj kot edini zastopnik delodajalca, mu pristoji, če se ni kaj drugega dogovorilo, provizija ludi za take kupčije, ki so se brez njegovega sodelovanja za časa službenega razmerja sklenile po delodajalcu ali za tega v tem okraju.
Ako je kupčija, ki jo je delojemalec sklenil ali posredoval, ali obveznost tretje osebe, s katero se je kupčija sklenila, vsled krivde delodajalca popolnoma ali deloma izostala', ne da bi imela tretja oseba v to važnih oizrokov, sme delojemalec zahtevati polno provizijo.
§ 12.
Če delodajalec proti pogodbi ovira delojemalca, da bi zaslužil provizije ali dnevnine (dijete) v dogovorjenem obsegu ali v obsegu, ki ga je po dogovoru pričakovati, mu pristoji primerna odškodnina.
§ 13.
S sklepanjem ali posredovanjem kupčij poverjeni delojemalec ne sme brez privolitve delodajalca vzeti od tretje osebe, s katero sklepa ali posreduje za delodajalca kupčije, provizijo ali drugačno nagrado.
Delodajalec sme brez ozira na morebitne druge odškodninske pravice zahtevati od delojemalca, da mu ta izroči nepravično prejeto provizijo ali nagrado.
c)	Udeležba pri dobičku.
§ 14.
Če je izgovorjeno, da obstoji popolno ali delno plačilo iz deleža pri dobičku od vseh ali določenih kupčij ali da je dobiček na drug način merodajen za višino plačila, se obračuna, če ni drugega dogovora, za preteklo kupčijsko leto na podlagi bilance.
Delojemalec sme zahtevati vpogled v knjige, v kolikor je le-ta potreben za presojo pravilnosti obračuna.
d)	Tekoča plača.
§ 15.
Tekočo plačo, ki pristoja delojemalcu, je izplačati najkasneje koncem vsakega koledarskega meseca.
e)	Remuneracija.
§ 16.
Če ima delojemalec pravico do periodične remuneracije ali do kake druge posebne nagrade, mu pristoja, čeprav se službeno raz-
— 199 —
merje, predno zapade ta pravica, razveže, v znesku, ki odgovarja razmerju med službeno periodo, za katero se daje nagrada, in med dovršeno službeno dobo.
Dopust.
§ 17.
Če je službeno razmerje trajalo nepretrgoma že šest mesecev, je delojemalcu dovoliti vsako leto nepretrgan dopust, ki traja najmanj deset dni. Če je službeno razmerje nepretrgoma trajalo že pev let ali petnajst let, znaša vsakoletni dopust najmanj dva ,v zadnjem slučaju najmanj tri tedne. Nastop dopusta se mora z ozirom na čas, ki odgovarja obratnim razmeram, dogovorno in pravočasno določiti.
Med dopustom obdrži delojemalec pravico do svoje plače.
Pri obrtnih podjetjih, v katerih se ne porabljajo več nego trije delojemalci, se lahko dopust dovoli v dveh približno enakih časovnih oddelkih.
Doba, v kateri je delojemalec vsled bolezni ali kake nezgode oviran v opravljanju svoje službe, se ne sme všteti v dopust.
Delodajalec ni obvezan dovoliti dopust, če je delojemalec odpovedal.
Oskrbovalna dolžnost.
§ 18.
Delodajalec je obvezan, na svoje stroške vse one naprave glede delovnih prostorov in orodja pripraviti in vzdrževati, ki so z ozirom na kakovost službenega opravila potrebne v varstvo življenja in zdravja delojemalcev.
Če prepusti delodajalec delojemalcu stanovanjske prostore, se temu namenu ne smejo zdravju škodljivi prostori nameniti.
Delodajalec mora zato skrbeti, da so delovni prostori, kolikor dopušča način opravila, med delovnim časom svetli, snažni in brez prahu, da so po zimi kurjeni in da je dovolj prostorov, ki jih porabljajo delojemalci med odmorom za sedenje.
Delodajalec mora v varstvo nravnosti ukreniti one naredbe, ki jih zahtevata starost in spol delojemalcev.
Konec službenega razmerja.
a) Odpoved.
§ 19.
Službeno razmerja neha s pretekom časa, za katerega se je sklenilo.