Kormoški tovarni sladkorja so v ponedeljek, 26. septembra, pričeli šestnajsto sezono predelave sladkorne pese, ki jo bdo predvidoma končali ob koncu novembra. Peso imajo /osejano na okoli 5000 hektarjih. Poleg običajih površinah vPodravju in Pomurju jo pridelujejo letos tudi v okolici Žalca, Šentjurja pri Celju in deloma v Posavju. Letos pričakujejo 240 tisoč ton pese, iz tega pa bodo pridelali 30 tisoč ton belega sladkorja. Sladke korene so pričeli voziti že v ponedeljek in takrat so pričeli rezati peso v tovarni. Ker so apneno peč prižgali že pred tednom dni, so dobili včeraj prvi letošnji sladkor. •>VT želeni Ptuja so prejšnjo soboto pripravili tiskovno konferen- co/ na kateri so predstavili projekt Drava - Mura, s pomočjo Wrega želijo ohraniti in izboljšati naravna bogastva, ki ponujata ta ch/a vodotoka. Projekt izvaja ffondacija za ev- ropsko naravno dediščino EURONATUR, v Sloveniji pa je njen 'dajalec Društvo za opazovanje in preučevanje ptic. •stran 12 V PTUJU PREDLAGANIH SEDEM, V ORMOŽU IN LENARTU PO ENATER V SLOVENSKI BISTRICI TRI NOVE OBČINE Po predlogu vladne službe za lokalno samoupravo naj bi na območju sedanje ptujske občine nastalo šest navadnih in mestna občina Ptuj. Vendar je to samo predlog vlade; ta gaje v ponedeljek predala v parlamentarno proceduro in predlaga- la, da bi zakon o ustanovitvi občin in določitvi njihovih območij sprejeli že do torka, 4. oktobra. Kot predlaga slovenska vlada, naj bi bile v ptujsko mestno občino vključene mestne krajev- ne skupnosti in še Hajdina, Mar- kovci ter Grajena. Dornava bi bila sedež občine za Dornavo, Polenšak in Juršince, Trnovska vas za Destrnik, Trnovsko vas in Vitomarce. Videm bi bil sedež občine, ki bi zavzemala območje krajevnih skupnosti Leskovec, Videm, Podlehnik in Dolena. Majšperk naj bi bil občinski sedež za Majšperk, Stoperce, Ptujsko Goro in Zetale, Ki- dričevo pa za Kidričevo, Cirkov- ce in Lovrenc na Dravskem pol- ju. Omenimo še, da bosta sedanji ormoška in lenarška občina najbrž kar novi občini, slovenje- bistriška pa naj bi se razdelila na občine Oplotnica, Poljčane in Slovenska Bistrica. Zaenkrat je torej predlog zako- na o ustanovitvi novih občin šele v parlamentarni proceduri, tako da je njegova nadaljnja usoda še neznana. Vlada je ob predlogu omenjenega zakona obljubila, da bo izdelala predlog zakona o fi- nanciranju občin in zakon o vzpodbujanju regionalnega raz- voja, ki bi razrešila prenekatero dosedanjo uganko glede financi- ranja novih občin in nerazvitih območij v Sloveniji. Roki za sprejetje zakonodaje o lokalni sa- moupravi so zelo kratki predvsem zato, ker naj bi decem- bra letos že izpeljali lokalne volit- ve v nove občine. Darja Lukman Zunec 125-LETNiCA PTUJSKE GIMNAZIJE V PETEK, 30. SEPTEMBRA Ob 10 otvoritev razstave in predstavitev zbornika na ptujskem gradu Ob 1slovesnost v športni dvorani Center Ob 14 srečanje dijakov in profesorjev vseh generacij na letališču v Moškanjcih Prisrčno vabljeni! Vladln predlog novih občin v SV Sloveniji. 2-DOMA IN PO SVETU 29. SEPTEMBER 1994- TEDNilt PETISOVCI / NAFTA OŽIVLJA PROIZVODNJO StratešidI proiziraidlec naftnih derivatov? Vodstvo 820-J.Bračič COVORISE,.. ... DA sta šolski minister Gaber in izvršni predsednik Brumen kadra iste modne šole. Na otvo- ritev osnovne šole v Vidmu sta prišla v popolnoma enakih oblekah. Po modni teoriji za takšno priložnost pač paše takšna in takšna obleka. ... DA je zadnjeomenjeni pred dnevi v pozdravnem govoru udeležencem skupščine združenja lokalnih TV sistemov SLO govoril o odprtosti mesta za seminarje, posvete, skupščine ... Pa mu je eden od prisotnih očitajoče pomolil pod nos listek, ki ga je našel za bri- salcem. ... DA bodo snovalci vinskih cest in vinskocestne ponudbe s ptuj- skega območja šli na strokovno ekskurzijo v sosednjeobčinski Jeruzalem. Zal se samo govori. ... DA uporabnike zanima, po kakšnem sistemu cestarji krpa- jo asfaltne luknje. Nekateri me- nijo, da zadelajo parne, drugi, da neparne. Spet nekdo meni, da delajo po sistemu malih in velikih rib: male odstranijo (zakrpajo), velike pustijo pri miru. ... DA je eden nekdanjih ptuj- skih športnikov bil pred dnevi tako blizu državnega rekorda ■ kot še nikoli. Na skupščini ZŠR ^ je namreč sedel poleg Brigite I Bukovec. VIDISE.., ...D A so ptujski rokometaši tudi v letošnji sezoni hitri kot veter. P. Novak je na zadnji tekmi tako zamahnil, da se je ob sil- nem pišu prehladu celo naš fo- toaparat. (Tudi fotografirajoči LK. smrka in kiha.) ... DA aids in zima vplivata na mlade umetnike, ki opozarjajo: "Obleči se je treba!" PTUJ / SKUPSCINA KABELSKIH TV SISTEMOV SLOVENIJE NajpomembnejŠi dogovor udeležencev skupščine Združenja kabelskih televizijskih sistemov Slovenije - ses- tala se je v petek, 23. septembra, v dvorani ptujskega Kina - je preimenovanje iz volonterskega združenja v pravno osebo - v Združenje kabelskih operaterjev Slovenije, ki ima kot gospodarsko in strokovno združenje sedež v Mariboru. Od 34 članov so se skupščine združenja udeleležili predstav- niki 28 sistemov lokalne kabel- ske televizije. Med drugim so sprejeli nekaj pomembnih sta- lišč v zvezi s prihodnostjo ka- belske telvizije v Sloveniji, predvsem v luči nove zakonoda- je oziroma zakona o javnih gla- silih ter zakona o telekomuni- kacijah, ki se nanašata na nji- hovo delovanje. Pomemben je tudi predlog o lastninskem preoblikovanju združenja v del- niško družbo, ki so mu posa- mezne članice že izrazile podpo- ro, navsezadnje pa so pomemb- na tudi izhodišča za pogajanja z lastniki nekaterih najbolj gle- danih evropskih televizijskih programov, ki naj bi še letos od- pravila piratske prenose neka- terih programov. Po(neuradnih)podatkih imaTV Slovenija v naši državi okoli 400.000 televizijskih porabnikov oziroma naročnikov. Zadnja leta skokovito narašča tudi število naročnikov v kabelskih televizij- skih sistemih, ki so v treh ali štirih letih zrasli kot gobe po dežju. Ocenjujejo, da je v 38 registriranih kabelskih televizijskih sistemih zajeti že okoli 200.000 priključkov kabelske televizije; od tega v okvi- ru Združenja organizirano deluje 28 sistemov z okoli 136.000 prikl- jučki. To je po mnenju razpravljal- cev že precejšen delež slovenskega medijskega prostora, ki ima vsepo- membnejšo vlogo. Tudi zaradi tega je, kot je menil predsednik združenja Milan Eržen, podpis pogodbe, v kateri so se dogovorili o ciljih in aktivnos- tih, inženiringu in nastopu na zu- nanjem tržišču, pa tudi o tehničnem poenotenju KTV siste- mov, izrednega pomena za vse čla- nice. Dogovor o skupnem nakupu dekoderjev najbolj gledanih zaščitenih oziroma kodiranih pro- gramov zagotovo pomeni poceni- tev na posamezno enoto, navse- zadnje pa je prav, da bodo lahko programe iz vsega sveta gledali le tisti, ki bodo zanje plačevali. Bodočnost in pocenitev KTV sistemov nedvomno pomeni možnost prenosa TV signala po optičnih kablih, o čemer se že do- govarjajo s PTT Slovenije. V ptujski občini je sistem kabel- ske televizije precej razvejan. Ja- nez Belšak, ki predseduje odboru za KTV Ptuj, je povedal, da na območju občine deluje devet sa- mostojnih, torej ločenih sistemov. Poleg Ptuja, ki ima največ, kar 4.950 naročnikov, imajo KTV sis- teme še v Gerečji vasi, na Turnišču, v Vidmu, Cirkovcah, Majšperku, Dornavi, Gorišnici in Markovcih. Za sedaj izmenjujejo izkušnje, do- govarjajo pa se tudi o nekaterih skupnih nastopih v slovenskem prostoru ter predvsemo tehničnem poenotenju, ki bi prineslo vrsto ugodnosti, pa tudi pocenitev v de- lovanju posameznih sistemov. Za konec pa še novica, ki bo raz- veselila predvsem poslušalce radia Ptuj. Odbor kabelske televizije Ptuj je končno sklenil, da bodo na 3. kanalu KTV Ptuj v tonskem delu odslej prenašali program radia Ptuj. M. Ozmec Janez Belšak, predsednik KTV v Ptuju. Foto! M. Oznw€ 4-PONAŠIH KRAJIH 29. SEPTEMBER 1994 TEDNiK LOKROVEC PRI CELJU / TABOR SOCIALDEMOKRATSKE STRANKE SLOVENIJE V soboto je bil v Lokrovcu pri Celju pod geslom Zaupanje v prihodnost iahof Socialdemokratske stranke Slovenije. V okviru okroglih miz so govorili o trenutno najaktualnejših vprašanjih slovenske družbe: položaju delavcev, vlogi sin- dikata, problematiki mladih, lokalni samoupravi, osrednja slovesnost pa je bila na vadbišču kinološkega društva, kjer je govoril predsednik socialdemokratov Slovenije Janez Janša. IZOBLIKOVALI KOALICIJO, KI LAHKO ZMAGA "Socialdemokrati smo resna stranka, zato bom naštel samo ne- kaj dejanskih, dokazljivih uspehov stranke, začel pa s tistim, ki je slo- venskim davkoplačevalcem prihranil največ. Socialdemokrati smo namreč preprečili, dao javnem dolgu do tujih upnikov odloča peščica ljudi pri vladi, ki so bili pri- pravljeni popuščati v našo škpdo celoza 500 milijonov dolarjev. Med tistimi, ki so zadragedenarjeodku- pili nekdanje jugoslovanske dolgo- ve, so namreč tudi finančne ustano- ve v tujini, ki so financirale volilne kampanje nekaterih naših naj- višjih politikov ... Nadalje smo so- cialdemokrati s pritiskom na vlado vplivali na znižan jeobresti, ki pa so še vedno previsoke in s katerimi se onemogoča hitrejši razvoj majhnih in srednjih podjetij... Naši poslan- ci so v parlamentu, v katerem prev- laduje surova neliberalna politika, zagovarjali socialne in politične pravice malega človeka, deprivile- giranih delavcev, upokojencev, učiteljev in drugih... Naši poslanci so uspeli dopolniti zakon o sodiščih z določilom, da tisti sodni- ki, ki so obsodili ljudi za politična kazniva dejanja, ne morejo biti dosmrtno imenovani na sodniško funkcijo... Skupaj z drugimi stran- kami slovenske pomladi smo izo- blikovali koalicijo, ki lahko zmaga na bližnjih lokalnih volitvah." "SMO SLOVENSKI DEMOKRATI" Janez Janša je v soboto odgovoril tudi tistim, ki jim očitajo, da social- demokrati niso stranke evropske socialdemokracije. "Svojega social- demokratskega programa ne ure- sničujemo v neki imaginarni Evro- pi niti v kaki Švedski ali Avstriji, ki so države z uveljavljeno demokra- cijo in visokim standardom. Mi ga moramo uresničevati v Sloveniji, kjer se za 'moderno' levico prodaja neokomunistični blok Združene liste liberalne demokracije, katere razpoznavni točki sta dve: veliko bogastva in privilegijev iz enopar- tijskega režima in pozitiven odnos do socialistične revolucije. Social- demokrati pravimo: Hvala lepa za takšno levico. To tudi v resnici ni nobena evropska levica, ampak po- lakirana mešanica levega in desne- ga ekstremizma s primesjo surove- ga liberalizma, katerega osnovna vrednota je denar in profit. Mi nočemo biti prodajalci megle in ne uporabljamo izkrivljenih pojmov, da bi označevali sami sebe. Mi smo enostavno slovenski socialdemo- krati." "INVESTIRAJMO V PRIHODNOST" Janez Janša je tudi dejal, da bodo slovenski socialdemokrati vedno na strani tistih, ki živijo od svojega poštenega dela, od umnega in poštenega gospodarjenja ter od z delom zasluženih pokojnin. Slo- venski socialdemokrati se bodo vedno borili za tiste, ki so se jim de- lale in se jim še vedno delajo krivi- ce. Zavzemali se bodo za slovensko družino, za poštenje in takšna mo- ralna načela, na katerih se lahko zgradi trden in pravičen pravni sis- tem. Socialdemokrati bodo vedno stranka, ki se bo borila za pravično socialno državo, in stranka, ki bo dajala prednost prihodnosti pred preteklostjo. Ne v sprevrženih be- sedah, ampak v dejanjih. Prihod- nost predstavljajo in dobesedno poosebljajo naše mlade generacije. OROŽJE, OROŽJE, OROŽJE "Resnici na ljubo je treba prizna- ti, da je bilo pri prometu z orožjem dejansko odkritih tudi več očitnih kriminalnih dejanj in velike količine ilegalnega orožja. Obsta- jajo tudi podlage za utemeljeni sum, da bi se kdo dejansko pri tem tudi okoristil. Toda storilci so go- spodu Drnovšku v obeh primerih mnogo bližje, kot pa bi si najbrž želel," je med drugim v soboto v Lo- krovcu dejal Janez Janša, ko je go- voril o orožju. Zadeve je potrebno natančno preiskati, razčistiti pa tudi naslednje: Zakaj je Slovenija morala kupovati orožje? Ko gre za pomoč Hrvatski in Bosni, se je tre- ba vprašati, iz katerih pisarn so na ministrstva prihajali pravi in namišljeni trgovci z orožjem. "SLOVENIJA NE SME POSTATI MAFIJSKA DRŽAVA" Janez Janša je, ko je govoril o okoriščanju, še posebej omenil na- kupe hiš za malo denarja v držav- nem vrhu in ministrstvih ter poso- jila pod ugodnimi pogoji. Po njego- vem gre pri tem za svojevrstno oko- riščanje. Vprašal se je, do kdaj se bo v tej državi odgovornost vedno us- tavila pri delavcu, vratarju, skla- diščniku in računovodji, medtem ko so direktorji, ministri, premieri in predsedniki državeiz nje izvzeti. "Nekaj moramo ukreniti,Slovenija ne sme postati mafijska država!" je poudaril Janez Janša, predsednik Socialdemokratske stranke Slove- nije. Pripravila: MG S predstavo Magda, nastalo po motivih Alojzija Remca, ki jo je v ponedeljek premierno uprizoril Teater III, se je v ptujskem gledališču pričela letošnja gledališka sezona. o vsebini drame, nastajanju predstave ter njenih akterjih smo že pisali, zato ob ponedeljkovi premie- ri le še dodatek, da je ta uspela. Po- hvaliti velja vse nastopajoče in so- delujoče, še posebej pa glavne igral- ce Heleno Pršuh (Magda), Ervina Stopferja (Peter) ter Tadeja Toša (Pavel ter še pet drugih moških), ki so dokazali, da mladost ni ovira za vživetje in odigranje zahtevnejših gledaliških vlog. Vsekakor bo zanje Magda ena pomembnejših izkušenj na poti gledališkega ustvarjanja. Sicer pa si je ob ogledu predstave prav gotovo vsak sam ustvaril svoje mnenje. Vsebina zgodbe je lahko do- jemljiva in primerljiva z našim vsak- danjim življenjem. Marsikdo se je lahko poistovetil s katero od oseb lju- bezenskega trikotnika v iskanju tiste "prave" ljubezni, za katero še sami Poklon mladih igralcev Teatra III. običajno ne vemo, kaj je. Tako je pač življenje. Med drugimi so si premiero v po- nedeljek ogledali tudi hči Alojzija Foto: LangerhoU Remca Vera, njegov sin pisatelj Miha Remec ter nekdanji režiser in umet- niški vodja ptujskega gledališča Emil Frelih. ^D.Sterle ODKUP JABOLK Pogosta letošnja neurja s točo so naredila največ škode v sa- dovnjakih jabolk in vinogradih na lenarškem področju. Zato imajo pridelovalci letos manj prvorazrednih jabolk. Pri Kmetijski zadrugi v Lenartu so povedali, daso že pričeli odkup jabolk v vseh njihovih poslovalnicah. Odkupna cena jabolk I.razreda je 40 tolarjev, za industrijska jabolka pa od 6,30 do 7,30 tolarja. OTVORITEV PRENOVLJENE ŠOLE IN VRTCA V VOLIČINI Novo šolsko leto se je posebej veselo začelo v voličinski osnovni šoli, saj so bogatejši za tri učilnice in kabinet, obno- vili in sodobno preuredili pa so tudi tehnično učilnico. Uradno bodo prostore prenovljene šolske zgradbe in vrtca odprli v pe- tek. Tako bo letos prvič v zgodovini voličinske šole potekal enoizmenski pouk. Pridobitve pa niso veseli samo osnov- nošolci, temveč tudi malčki ter njihovi starši. Ob adaptaciji šole so namreč zgradili nove prostore za vrtec, kjer je dvajset novih mest za varstvo otrok. Investicija za preurejanje šole in izgradnjo vrtca je znašala okrog 21 milijonov tolarjev; denar je iz občinskega samop- rispevka. RAJ BO S KULTURNIMI DOMOVI? V sredo se je v Lenartu sestalo predsedstvo Zveze kulturnih organizacij. Ocenili so delovanje društev in skupin na po- dročju ljubiteljske kulture v pretekli sezoni in sprejeli program za novo. Med drugim so se odločili, da bodo v oktobru organi- zatorji Arhitekturne delavnice 94. Na njej bodo študentje arhi- tekture, umetnostne zgodovine in etnologije preučevali vodnjake in druge arhitekturne značilnosti Slovenskih goric, ki žal tako hitro izginjajo in tonejo v pozabo. Še posebej so vese- li, da so v nekaterih lenarških krajih ponovno začela delovati kulturna društva. Kulturniki so zelo zaskrbljeni, kaj se bo dogajalo s kulturni- mi domovi, ki so v občinski lasti. Nekateri člani lenarške vlade namreč menijo, da bi občina Lenart lahko nekaj iztržila ter omenjene zgradbe prodala. Ta informacija je dvignila pre- cej prahu med prebivalci, saj so kultrne domove gradili prav oni za potrebe ljubiteljske ter druge kulture. Marija Slodnjak Dežela možnosti v senci velikih poli- tičnih prepirov in dvobo- jevanj so na letnem srečanju slovenskih me- nedžerjev konec tedna v Postojni razglasili sloven- skega menedžerja leta in razpravljali o razmerah v gospodarstvu. Tako se je tudi tokrat pokazalo, da je za Slovenijo politika še vedno pred go- spodarstvom, saj so v jav- nosti politične teme abso- lutno prevladovale nad go- spodarskimi in glede tega smo bolj podobni Balkanu kot paEvropi. Sicer paso se mnogi razveselili (in od- dahnili), ko so zvedeli, da nas Američani v svojem zunanjem ministrstvu ne uvrščajo nič več na Balkan oziroma k državam nek- danje Jugoslavije. Po no- vem sodimo v oddelek za severne srednjeevropske države, to pa tudi po inter- pretacijah slovenskega zu- nanjega ministrstva pome- ni še dodatno oddaljevanje Slovenijeod nekdanje jugo združbe in potrjevanje nje- ne samostojne pozicije. MENEDZER LETA REŠIL TOVARNO Za menedžerja leta so razglasili Janeza Šte- fančiča, direktorja družbe Iskra iz Semiča (iz Bele Krajine), za katerega pra- vijo, da je s svojo poslovno politiko preprečil propad podjetja, ki je bilo pred nje- govim prihodom na direk- torsko mesto v velikih težavah. Štefančič je tako ohranil tudi zaposlitev za več kot tisoč ljudi. Pred- sednik vlade dr. Janez Drnovšek je ob tej pri- ložnosti pohvalil sloven- ske podjetnike: "Sloven- ska vlada je vedno zaupala v razvoj in naše me- nedžerje. Uspelo vam je vzdržati v najbolj kriznih časih in tudi zato je sloven- sko gospodarstvo hitreje okrevalo, kot so mnogi pričakovali." Ali se te vloge slovenskih direktorjev in drugih poslovnežev res vsi zavedajo, tudi tisti, ki so poskušali izzvati "ideo- loške" delitve med direk- torji in uprizarjati poli- tični lov na različne "sumljive direktorje"? Vsekakor je zanimivo, da je tokrat menedžer leta iz gospodarske panoge, ki jo poskušajo nekateri v Sloveniji ker tako proglasi- ti za preživeto in neper- spektivno. Ta panoga (slo- venska kovinska in elek- troindustrija) res preživlja hudo krizo, hkrati pa ni čutiti poenotenega nacio- nalnega in teresa in napora, da se ta kriza ne bi spreme- nila v totalni polom. Zato ni naključje, da je prav v tej panogi tudi največ social- nih pretresov in nezado- voljstva s počasnostjo pri reševanju odprtih proble- mov, na kar kar naprej opo- zarjajo zlasti Vodovnikovi sindikati. Predsednik sin- dikata kovinske in elek- troindustrije Slovenije Al- bert Vodovnik je pred ned- avnim predsednika vlade dr. Janeza Drnovška sez- nanil s kritičnimi rezmera- mi v tej industriji, saj se lahko zgodi, da bo v njej do konca leta ostalo brez dela še 15 do 20 tisoč ljudi. Sindikati očitajo vladi počasnost pri odzivanju na probleme gospodarstva, hkrati pa premier dr. Drnovšek odgovarja, da vendarle ni vse v gospo- darstvu tako črno, kot pri- kazujejo sindikati. Vlada poskuša, po njegovih bese- dah, reševati perspektivna podjetja tudi z denarjem iz proračuna, vendar pa so sredstva omejena. Vlada išče možnosti in rešitve, ki bi zagotovile večje vključevanje bank v sana- cijo gospodarstva, čeprav takšno usmeritev vlade spremljajo velike kritike. Tako je list Slovenec ravno nastop predsednika vlade in gospodarskih ministrov na sestanku menedžerjev v Postojni ocenil kot nevar- no obljubljanje admini- strativnih rešitev kot "čarobne palice" za pre- prečevanje vseh težav, saj to lahko - po mnenju Slo- venca - pripelja samo do novih težav in do še večje inflacije. Komentator Slo- venca zagotovo pretirava s temistrahovi,saj jesloven- ska vlada znana po svojem "liberalističnem pristopu" pri urejanju gospodarskih razmer in bi ji prej lahko očitali, da je z apriornim odklanjanjem kakršnihkoli ukrepov pre- cej škodila posameznim gospodarskim dejavnos- tim. Slovenec tudi meni, da vlada nima prav, ko krivdo za težave v gospo- darstvu pripisuje napačno nastavljeni sanaciji bank. Glede tega bo seveda neka- tere stvari treba razjasniti, predvsem pa je tudi res, da je Agencija za sanacijo bank, ki naj bi jo po Slo- vencu neupravičeno napa- dali najbolj vidni vladni ljudje, vendarle vladna in- stitucija. Zdi pa se, da v Sloveniji še vedno nismo odgovorili na pomembno vprašanje: Ali je prav, da je zaradi sanacij bank pro- padlo že marsikatero pod- jetje, hkrati pa ni šla "ra- kom žvižgat" še nobena banka? NA BLEDU EVROP- SKi PODJETNIK LETA Pretekli teden je v Slo- veniji potekala 24. medna- rodna konferenca o malem gospodarstvu in na njej so razglasili za evropskega podjetnika leta Garryja Lovela iz Severne Irske, katerega dejavnost je poso- janje hladilnih naprav po vsem svetu. Irec je ob zado- voljstvu zaradi pomemb- negapriznanja izjavil, da je letos odkril Slovenijo in da bo poskušal ugotoviti, kakšne so možnosti za vključitev slovenske bele tehnike v okvir njegove dejavnosti. Sicer pa so tudi drugi podjetniki iz malega gospodarstva z navdušen- jem govorili o Sloveniji kot "deželi neštetih možnosti", za Bled pa so dejali, da je eden izmed najlepših kra- jev v Evropi. Generalna direktorica Evropskega sklada za raz- voj menedžmenta Gay Ha- skins je posebej opozorila, da mora postati turizem ena izmed vodilnih slo- venskih gospodarskih pa- nog. Haskinsova je opazila pri Slovencih, zlasti pri ženskah, tudi "izredno podjetnost". KAJ JE POVEDAL HITOV KOVAČIČ O "izjemnih turističnih možnostih Slovenije" pa je te dni za Panoramo Delav- ske enotnosti govoril tudi Danilo Kovačič, krimina- lizirani direktor poslovne- ga sistema HIT iz Nove Gorice, ki kategorično vztraja, da je bilaafera HIT izmišljena, med drugim tudi zato, ker je bilopodjet- je preveč uspešno in ker so se nekateri politiki ustrašili, da bo HIT poku- pil slovensko turistično gospodarstvo. Kovačič pravi, da sploh ni šlo za to, ampak zgolj za povezovan- je in aktiviranje slovenske- ga turističnega potenciala. "Zakaj ne bi v Sloveniji po- leg dveh milijonov Sloven- cev preživljalo prosti čas - in to vse leto - še 200.000 tu- ristov? To ne bi bila preve- lika obremenitev za Slove- nijo, toda od teh turistov bi lahko živelo ne dvesto tisoč, ampak vsaj 400.000 Slovencev," sprašuje Kovačič. Kovačič pravi, da se je zavzemal za to, da bi vsi Slovenci postali solast- niki tirističnega gospo- darstva. "Turistično go- spodarstvo bi tako pri- bližali slovenskim držav- ljanom. Odnos do turizma bi se izboljšal, ker bi ljudje čutili, daso njegovsestavni del, da je v turizmu tudi del njihovega premoženja, da bodo tudi sami nekaj irneh od tega, če bo zares uspešen. Skratka - ves slo- venski narod bi tako vpeli v turizem, postali bi turis-1 tični narod. Tega ne more- jo zdaj storiti v nobeni za-1 hodni državi. In to bi bila prednost za Slovenijo. Do- segli bi, da bi Slovenci kol solastniki turističnih pod- jetij tudi resnično živeli s turizmom. In tisti rek - Tu- rizem smo ljudje - bi bil re- snično udejanjen. Koristi- li bi sebi in državi in turis- tični razvoj bi bil velik" bolj dinamičen." Morda je tipično slo- vensko, da ta Kovačičeva razmišljanja niso nalete- la na nikakršen odziVi čeprav so še kako izzival- na. Slovenci (vseh pokli' cev), vključno s pristojni- mi organi, pač še vedn" raje ure in ure razglablja- mo o "velikih političnih temah, o naši preteklost' in se prepiramo za osloV senco. Gospodarstvo še vedno ni zanimiv"' Četudi gre, kot nas opO' zarjajo in poučujejo tujC' za "neštete možnosti"- ^ Jak Kopriv' f CDNIK -29. SEPTEMBER 1994 KULTURA, IZQBR\ŽEVANJE - 5 VIDEM OB SCAVNICI / DEVETDESET LET ANTONA KOROSAKA "Idvard Kotebek /e bilpriiefen ilovek'' K Vidmu ob Ščavnici smo obiskali devetdesetletnega Antona Korošaka. Kljub častitljivim letom je še vedno zelo delaven. Njegov delavnik se namreč prične v poletnih mesecih že okrog petih. Nikoli ne izpusti zajtrka in še zmeraj si ga pripravi sam. Gospod Anton vsak (eden zamesi in speče tudi po pet kolačev kruha. Prepričana sem, da se lahko kosa z marsikatero gospodinjo. Ureja svoj zelenjavni in zeliščni vrt, zelo rad pa ima rože, še {lasti lončnice. Piše spomine, najrajši pa pripoveduje zgodbe ter zbira skoraj pozabljene jtare pesmi. Še vedno si rad katero od njih zapoje, saj še sodeluje pri videmskem cer- |(venem pevskem zboru. Pripomni, da mora znati zapeti tudi melodijo, ker le tako lahko pesem ohrani in prenese na mlajše rodove. "Nikoli se ne dolgočasim. Pa tudi predsodkov o moškem in ženskem delu nisem nikoli imel. po končanem učiteljišču sem samo dve leti učil, potem sem iiioral doma prevzeti kmetijo. Tako spoštujem intelektualno in trdo kmečko delo. Oboje imam rad." K Antonu Korošaku smo se na- potili, ker je bil prijatelj in sošolec Edvarda Kocbeka, misleca in književnika, ki se je rodil v tem kra- ju. Konec tedna je prav Tonček od- kril spominski kip ob devetdeset- letnici Kocbekovega rojstva. Tonček se ozira proti kipu in pokaže, kje je včasih stala Edijeva domačija. "Kip bi morali malo po- makniti, vendar zdaj že tam stoji slaščičarna"^ pokaže Tonček nekaj metrov vstran od mesta, kjer so se odločili postaviti spomenik. "Ja, saj veste, da se je zaradi svojega ideo- loškega prepričanja zameril marsi- kateremu takratnemu politiku. Zato ga niso nikoli cenili, pa tudi njegovo domačijo so podrli. Ne vem, od kod so prišli, ali iz Radgone ali iz Ljubljane. Čeprav je bila nje- gova domačija skromna, je ob rušitvi tudi meni bilo hudo. Zdaj so se časi spremenili in Slovenci smo začeli ceniti tudi te ljudi. Tako je tudi prav, Edi si gotovo zasluži spo- menik, prav tu v Vidmu ob Ščavni- ci," pove Anton. Govori kar s celim telesom. Nato se začne spominjati tistih davnih časov, ko sta z Edi jem skupaj glodala šolske klopi. "Edi je bil zelo razgledan človek, načitan, saj je veliko bral. V vasi je bila takrat čitalnicain mislim, da ni bilo knjige, ki je nebi prebral. Dru- gače je bil zelo resen in nadarjen. Se danes ga vidim, kako je vedno de- klamiral na šolskih proslavah. Bil je tudi zelo pogumen. Po končanil ljudski šoli sem jaz odšel na učitel- jišče v Maribor, on pa v gimnazijo na Ptuj. Tam je bila nižja šolnina, pa tudi drugi stroški, saj Kocbeko- vi niso bili premožni. Študiral pa je tudi Edijevbrat." Se je takrat vajino prijateljstvo kaj spremenilo? Anton Korošak: "Nee. Edi ni bil takšen človek, da bi kar prekinil stike. Veliko časa sva preživela sku- paj." O čem pa sta se največ pogovar- jala? Anton Korošak: "Največkrat o kulturi in poeziji - zelo dobro je poznal domačo in tujo literaturo. Pa tudi take čisto običajne stvari. Zanimivo pa je, da se nikoli nisva pogovarjala o politiki. Tudi o in- timnih stvareh sva rekla zelo malo. Tudi tega mi ni nikoli povedal, za- kaj je zapustil bogoslovje. Nekoč je sicer omenil, da tudi tam ni vse tako, kot si je on predstavljal... Ne- kaj se mu je zamerilo." Kaj pa po drugi svetovni vojni sta še imela stike? Takrat so Koc- beka drugače gledali. Anton Korošak: "To drži. Mno- gi drugi gotovo, vendar je med nama ostalo vse tako kot prej. Mis- lim, da je bil zelo razočaran, da so ga prav v tistih časih zapustili pri jatel- ji. Vendar je bil zelo trdnega značaja in tega ob najinih srečanjih ni nikoli omenil. Tudi to ga je pe- klo, da so prepovedali izdajo neka- terih njegovih del. Vedno, ko me je obiskal, mi je podaril kakšno svojo knjigo ali pesem. Deset njegovih knjig imam. Z veseljem jih še danes prebiram. Toliko dobrih in pamet- nih misli je napisal. Še danes ne ra- zumem, zakaj so ga nekateri tako sovražili, saj je ravno zaradi svojega krščanskega prepričanja v bivšo OF pritegnil veliko kmečkih ljudi. Najbolj sem vesel, da danes cenijo njegovo delo. To si je Edi gotovo zaslužil," končuje Anton Korošak. In ko ga poslušam, se ne morem znebiti občutka, da mu je ob gle- danju Kocbekovega spomenika nekoliko lažje. •fr Marija Slodnjak Anton Korošak kljub svojim letom peče zelo dober rien kruh. "Tamle je stala Edijeva domačija." Uspeli Klemencicevi dnevi ^94 "Iz mnogo razlogov se je bilo lahko odločiti, da prvi slovenski lutkovni bienale nosi ime Milana Klemenčiča - slikarja, čigar glavno slikarsko delo je bilo marionetno gledališče, njegove slikarske razstave pa marionetne predstave; odličnega lutkarja z izjemno sodob- nim razumevanjem lutke in njene vloge; avtorja prve slovenske lutkovne premiere in us- tanovitelja prvega profesionalnega lutkovnega gledališča pri nas... In nemara bodo tudi največji dvomljivci priznali, da slovensko lutkarstvo spričo uspehov končno vendarle zas- luži sloves njegovega imena. Zato je prav, da se ob tej priliki spomnimo, iz kakšnih korenin raste današnja ustvarjalnost in zakaj Klemenčičevi dnevi šele danes," je v uvodu program- ske knjižice zapisala ena glavnih pobudnic prireditve Darka Čeh. v treh dneh, od četrtka do petka, kolikor je minuli teden trajal bie- nale v Mariboru, si jebilo moč ogle- dati trinajst lutkovnih predstav, v glavnem izbranih na osnovi selek- cije. Od teh je bilo največ namen je- nih otrokom, a tudi odrasli so lahko prišli na svoj račun. Izbor je skoraj v celoti zajemal slovenska besedila, izvirne tekste za lutke ali pa avtorske adaptacije že znanih (klasičnih) besedil. Predstavila so se lutkovnagledališča iz Ljubljane, Kranja, Ankarana, z Jesenic in Ma- ribora. Prvi lutkovni bienale je skušal Upoštevati in prikazati vsebistvene težnje, ki poudarjajo vsebinske raz- nolikosti, oblike povsem različnih iskanj, različne modele, tehnike, smeri in poetike, ki so prispevale k razvoju lutkarstva pri nas in so raz- vidne v uprizoritvah minulih dveh sezon. Lutkovne predstave so spremljale še nekatere druge prire- ditve. Tako so v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru odprli raz- stavo del Milana Klemenčiča, hkrati pa je bil lutkovni bienale odlična priložnost za redno letno konferencoUNIMESlovenija,čIa- nice mednarodne lutkarske orga- nizacijeUNIMA. Na njej so pregle- dali rezultate minulega leta ter go- vorili o nekaterih prireditvah in smernicah delovanja v prihodnje. Obenem so pripravili okroglo mizo na temo gledališko življenje pred- metnega sveta. Prvi bienale slovenskega lut- karstva Af/emenn&z^itinezJi '94 je to- rej za nami in pokazalo se je, da je take vrste dogodek v Sloveniji po- treben in nujen, saj je najboljši način pregleda dela in ustvarjanja na področju lutkarstva. Izkušnje, dobljenje ob organizaciji prvega, bodo dobrodošle ob pripravi dru- gega bienala ter vseh nadaljnjih. D. Sterle VIDEM OB ŠČAVNICI / OB DEVETDESETI OBLETNICI ROJSTVA EDVARDA KOCBEKA Kdo ve, ali je samo sončno vreme ali še kaj drugega privabilo minulo nedeljo v Vi- dem ob Ščavnici (ali kot so ga v preteklosti imenovali Sveti Jurij) tolikšno število obiskovalcev, da se poklonijo spominu velikega Slovenca in tamkajšnjega rojaka Edvarda Kocbeka, človeka, ki je brez dvoma v svojem času dojel stvari, usodne in pomembne tudi za danes. Slavnostni govornik dr. France Bučar je v svojem govoru ob obletnici Kocbekovega rojstva - rodil se je 27. septembra 1904. leta 'V f/sfem delu Slovenskih gorii, ki mu pravimo Priekija," kot je nekoč zapisal sam - že uvo- doma postavil vprašanje, ali lahko posameznik sploh vpliva na veliki tok doga- janj, saj gre za prave tektonske premike, v katerih je posameznik manj kot igrača v velikih časovnih dogajanjih. Kocbekovemu spominu so se poklonili najožji sorodniki, nje- govi resnični prijatelji, mednje brez dvoma sodijo akademik prof. dr. Anton Trstenjak, mari- borski naslovni škof dr. Vekos- lav Grmič, ki je v somaševanju z domačim župnikom Štefanom Grabarjem opravil dopoldansko mašo, in sošolec iz Vidma Korošakov Tonček; ta je Kocbe- kov doprsni kip, delo akadem- skega kiparja Draga Tršarja, tudi odkril. Bilo je videti tudi ve- liko pomembnih ljudi iz kultur- no-slavističnih krogov, prišli pa so še nekateri poslanci Državne- ga zbora in svetniki ter predsed- nik države Milan Kučan. Kulturni program so predvajali vokalna skupina AVE ter dramska igralca Jerca Mrzel in Vlado No- vak. "Kocbek se ni pojavil kot po- memben zgodovinar, ki bi s presojo celih zgodovinskih obdobij na novo obogatil naše razumevanje preteklosti. Tudi ni zapustil pečata svoje osebnosti kot neki znanstve- nik, ki bi z lučjo novih spoznanj po- svetil v temo družbenih dogajanj in s svojimi posegi na tej osnovi po- membno vplival na narodove odločitve," je govoril dr. France Bučar. V nadaljevanju je govoril o razmerju med politiko in pisatel- jem - intelektualcem. Za politiko je bil Kocbek čudak z dvomljivo pa- metjo; do njega je bila takratna oblast v začetku sicer prizaneslji- va,a vsa prizanesljivost se je kaj hi- tro nehala, ko je pri Kocbeku trčila ob zahtevo po družbenih spremem- bah, odpravi privilegijev, ko je po- kazal na pokvarjenost in zlaganost navidezne morale varuhov takrat- ne oblasti. Takrat zanje ni bil več čudakz dvomljivo pametjo, temveč hujskač in prekocuh. Njegova moč pa je bila prav v njegovi moralni veličini, v pogumu, ki ga je terjala vsiljena nuja, da se spoprime z uradno svetostjo formalno po- svečenih. Kocbek je bil prerok, obdarjen z intuicijo razumevanja, ki sega v globine nerazumljive gole racio- nalnosti, ter tako skregan s koncen- cionalno modrostjo, ki neprenesev resnici ničesar novega, ki proglaša krivice in privilegije kot nasledek edine prave pameti. Vsekakor je bil Kocbek nesposoben plesti usodo naroda skupaj s prevejanci, ki jim po zvitosti in strokovnosti v manu- pulacijah ne seže do kolen. Res, Kocbek je bil politik takega kova. Nasprotniki mu očitajo, da je z naivnostjo umetnika in nespret- nostjo antipolitika bistveno sood- govoren, da je komunistična parti- ja izkoristila NOB za prevzem oblasti in nam za celega pol stoletja vsilila boljševiški režim, kar je ne- sporno dejstvo. Vendar tega ne mo- remo v nobenem primeru naprtiti Kocbeku. Z redko dano intuicijo je zaznal, da smo na pragu velikih prelomov, ko gre za biti ali ne biti. Čutil je, da je potrebno storiti ne- kaj, kar je izven konteksta običaj- nega, da se je potrebno iztrgati iz objema tradicionalizma in nastopi- ti samostojno, ne samo biti zraven. Kocbek je bil resnično prevelik za pritlehno politiko, je v nadalje- vanju poudaril slavnostni govor- nik. "Čedanes uporabimo Kocbeka kot pojem, ugotovimo, da je enako aktualen, kot jebil, zato ga nemore- mo skrčiti le na simbol preteklosti. Z mirno prepričanostjo lahko lahko postavimo trditev, da je Koc- bek predvsem krstni boter naše sa- mostojne države. Kocbek kot po- jem pa, še bolj kot to velja za prete- klost, je predvsem geslo današnje- ga časa," je še dodal dr. Bučar. V simpoziju, ki je v organizaciji Slavističnega društva Slovenije in njegovega odseka - Slavističnega društva Pomurja trajal v Vidmu podrugi dan, se je zvrstilo trinajst liternih zgodovinarjev, kritikov in zgodovinopiscev, ki so se Kocbeka lotili po segmentih. Tako je zgodo- vinar Tone Ferenc orisal nastanek in deloma javno usodo dnevnikov, ki so bili objavljeni. Zgodovinar Aleš Gabrič je predstavil obdobje od Kocbekovega umika do vrnitve v javno življenje. Brez dvoma so bila zanimiva razmišljanja drugih udeležencev simpozija: Franceta Zadravca, Jožeta Pogačnika, Bo- risa Paternuja, Andreja Inkreta, Mirana Štuhca, Borisa Pahorja, Leva Detela, ki je predstavil pole- mične odmeve o Kocbeku v nemškem tisku, Mirka Stabeja, Tomaža Sajovca, Irene Novak - Popov in dr. Vekoslava Grmiča, ki je razmišljal o moralnem ozadju Kocbekove odločitve za OF ter ugotavljal, da ga je pri tem vodila trojna "revolucija": narodna, družbena in verska. O Kocbeku in njegovem času o razmišljali tudi učenci videmske šole, saj so se lotili temeljite razi- skovalne naloge o svojem slavnem rojaku. Ob vsej slovesnosti trenutka pa je bilo nekaj grenkobe: tam, kjer je do 1947. leta stala njegova rojstna mežnarija, je danes samo spomin- ska tabla, ki jo hladi nekaju brez, nekaj metrov dalje pa slaščičarna - grda plastično-pločevinasta stvar, zgrajena na ruševinah njegove rojstne hiše. Vida Topolovec Slavnostni govornik je bil dr. France Bučar. f- Med številnimi gosti je bil tudi predsednik države Milan Kučan. Kocbekov doprsni kip, ki ga je odkril njegov prijatelj Korošakov Tonček. 6 - NAŠI KRAJI IN UUDJE 29. SEPTEMBER 1994- TEDNII( PTUJ / USPEŠNA MODNA REVIJA BARBARE PLAVEČ V romanskem palaciju ptujskega gradu so Ptujčani, gostje od drugod ter znani slovenski modni delavci v petek navdušeno pozdravili debitantsko modno revijo mlade ptujske modne kreatorke Brarbare Plaveč, študentke 3. letnika šole za oblikovanje oblačil in tekstilij na Tekstilni fakulteti v Ljubljani. V koreografiji in i2VcJl>i moJ- )io-ol)likovalnega stuJia Aiarja- na PoJIesnika 12 Maribora je Barhara Plaveč predstavila privlačne in aktualne moJele, ki so oJsev letošnjih in prihodnjih modnih smernic. Kolekcije Tojo- urs, Leibach, Foxy Lady, Ori- ent, Chrome in Glamour so do- dobra ogrele dlani obiskovalcev. Z modeli se je mlada kreatorka približala modnemu stilu mla- dih, elegantni ženski, izpolnila pričakovanja po športnem, očarljivem in skrivnostnem, si dala duška 2 modeli /2 gumira- nega platna in dosegla vrhunec 2 večerno kolekcijo enostavnih linij in poudarjeno visoko eleganco. Gledalci so si bili enotni v oce- ni, da takšne revije Ptuj še ni vi- del. Predvsem pa je ra2veseljivo, da je bila izvirna in da je nastala na osnovi kreacij domačinke, ki se ji po ocenah modnih strokovn- jakov obeta lepa prihodnost. Ko- reograf Marjan Podlesnik, velik in izkušen poznavalec modne scene, je med drugim povedal, da je bila petkova revija takšna, da se je ne bi sramovala modno razvajena tujina. •oMG Model iz kolekcije Toujours Defile večernih modelov z avtorico revije Barbaro Plaveč (na levi). Foto: OM Pred dob rima dvema ted- noma se je pri Svetem Flor- janu na Zgornjem Štajer- skem v Avstriji mudil ptuj- ski pihalni orkester. Na po- vabilo tamkajšnje godbe na pihala so se udelezih' trškega praznika ter na promenad- nem koncertu navdušili Florjančane. D. Sterle Foto: M. Ozmec S. BISTRI CA / PRED PREMIERO SOKRATOVEGA ZAGOVORA V IZVEDBI M. CVAHTETA Petek popoldan, tri tedne pred premiero. Na vratih pred vhodom v viteško dvorano bistriškega gradu visi listek z napisom: "Prosim, ne moti! VAJA! - vsak dan od 11. do 14. in 18. do 20. ure." Vstopim! Stoli so razpostavljeni tako, da je v sredini okrogel prostor za Sokrata - Marka Cvahteta, ki bo poldrugo uro držal občinstvo v negotovosti, ali se bo s svojim zagovorom rešil ali ga bodo sodniki kljub vsemu obsodili na smrt. Marko je že v svojem elemen- tu, režiser Branko Gombač pa prav tako. Nenadoma se zasliši gromki Gonibačev glas: "Pazi, dolge samoglasnike, ne pohor- ske, dolge, dolge." Nadaljujeta vajo. Marko: "Zato pravim, go- spodje ..." In ponovno gromki režiserjev glas, ker pri besedi 'gospodje' ni bilo vse, kot bi mo- ralo biti. Marko hodi na improvizira- nem odru v krogu, za njim pa režiser s knjigo, v katero so uprte njegove stroge oči, ki jim prav tako kot ušesom nič ne pobegne. Občudujem Marka, kako lepo zna zajeten, 40 strani dolg tekst na pamet. Hodi v krogu, nenado- ma se mu začne neznansko mudi- ti, zato ponovno gromki režiser- jev glas: "Marko, saj sva se dogo- vorila, prehitro hodiš. Delaj do- bre prehode, to je hudič, to je sama filozofija in ljudje, če ne bo povedano s pravim poudarkom, ne bodo ničesar razumeli". Po- tem nadaljujeta - do dvajsetih. Marko je od napora ves moker, ko se poslovi z besedami: "Gremo! Jaz v smrt, vi v življenje, a kateri gremo v boljše, ostane vsakomur prikrito." Seveda je bilo vmes še nekaj prekinitev, ko je moral Marko popraviti tu in tam kakšno besedo, gib z roko ali iz- govoriti dolgi samoglasnik. Občudovala sem to njegovo kon- centracijo, saj je nepravilno bese- do ali drugo napako samo pono- vil in potem mirno nadaljeval preostali tekst. Vaja je bila za tisti dan končana, dobila se bosta ponov- no v soboto ob 11. uri. Ob drob- nih nasvetih, ki mu jih daje režiser, si prižgeta cigareti - in to kar v viteški dvorani. Zanima me, koliko časa se že takole srečujeta dan za dnem in to kar dvakrat dnevno. Več kot pol leta, povesta. Sprva sta vadila po šest ur dnevno, kasneie pa sta se dogo- vorila 'samo' za pet ur. Gombač pripoveduje o Sokra- tovem zagovoru, nastalem po za- pisu Platona, zvestega in velike- ga Sokratovega učenca, ki je bil prisoten pri učiteljevem zagovo- ru na sodišču. Tako so potem iz- pod Platonovega peresa nastali trije spisi o Sokratovem zagovo- ru, njegovem bivanju v ječi in smrti. Ko besedilo poslušaš, se težko odločiš, ali je to bolj litarar- na ali filozofska umetnina. Eno pa brez dvoma je: tekst za vse čase, dragulj, ki se blešči skozi stoletja. Gombač in Marko sta za nastop izbrala Apologijo - zagovor. Za- nimivo je to, da so Atenca Sokra- ta usmrtili v najvišjem razmahu demokracije, ko so v Atenah vrgli oligarhično nedemokratično oblast. Poraja se ti vprašanje, ali ponovni nastop demokracije re- snično potrebuje žrtve, takšne ali drugačne procese in obsodbe. Ni čudno, da nam je Sokratova uso- da resnično tako blizu, saj je v svoji naivnosti verjel, dabi mora- li biti zakoni pravični,zato je me- nil, da bi jih državljani morali spoštovati. Ko takole na vaji poslušaš ta zgoščeni in nikakor ne dolgovez- ni tekst, te nehote zmrazi, saj trcis ob nekatere temeljne pojme, ki jih ob vsakdanjem tekanju po- zabljaš ali pa mogoče samo poti- sneš v podzavest: smrt, častno življenje, resnica, pravičnost, de- mokracija, osebna etika... Marko Cvahte, ambiciozen in ustvarjalno nemiren pod strogo in prijateljsko režisersko taktir- ko Branka Gombača, sporoča So- kratove besede, ideje in vprašanja. Mogoče bomo v tek- stu, ko ga bomo poglobljeno pos- lušali, našli odgovor na kakšno vprašanje, ki mu ne nemoremo najti rešitve. In kdo poleg režiserja Branka Gombača in igralca Marka Cvahteta še sodeluje pri anstan- ku predstave? Prof. dr. Janko Čar je lektor in je med drugim tudi nekoliko očistil tekst, ven- dar so mu po Gombačevera zatrjevanju ostali zvesti. Tone Partljič je dramaturg, sceno in kostum dela akademski slikar Danilo Prosenc, koordinator in organizator pa je Stane Gra- dišnik. Režiser Branko Gombač meni, daje ta 2500 let stari tekst za igral- ca brez dvoma velik zalogaj, sočasno pa bo to krstna predstava na slovenskem odru. Vida Topolovec Prizor z vaje Skoči! je velel glas v njem. Končaj! Mogoče bi to storil, če bi tekel z zaletom in se ne bi ustavljal. Tako pa, s tistim truplom na čereh, pravzaprav njegovimi os- tanki, ni mogel. Pokleknil je na rob in gledal v valove. Bele pene so mu mežikale, ne vabljivo, bolj ignorantsko. Zajokal je. Kako naj živim, ko pa se ne morem ubiti? Reva brez poguma in močne volje. Klečal bom tukaj in čakal, da postanem norec in morilec, ne da bi to preprečil, čeprav bi zadostoval le premik, samo nagnil bi se naprej, naprej, zrak bi me objel in potegnil. Predstavljal si je padanje v temo - sladek občutek - nato hiter tresk ob skale in konec. Storil bom to! Spet nekaj, kar obljublja, tako kot je go- voril.Acu in sedaj je ta, ki se je zanašal nanj, spo- daj, v temi, točneje njego- vi ostanki so tam, še bolj natančno, ostanki njegovih os- tankov. Zazdelo se mu je, da se brnenje približuje. Nima več veliko časa, mora se odločiti. * Otrok je stopil iz šotora in se hotel napotiti kar po vrsti v tri precej večje, družinske šotore, ki so bili postavljeni skupaj v kotu kampa, ko seje najprej us- tavil ob motorju in ga pozorno pregledal, nato pa se je obrnil proti brnenju, ki je prihajalo s hriba, in zagledal droban odlo- mek luči, ki se je včasih pobli- skal za pobočjem. Stal je in čakal. Luč je postajala svetlejša in hrum glasnejši. Odločil seje, za slovo pobožal motor, zapustil kamp ter se pričel vzpenjati v hrib. * Receptor je poskušal spati kljub hrupu. Čvrsto je zatisnil oči, preklinjal upokojence in se poskušal spomniti prepričljive- ga izgovora, ki ga bo moral zju- traj za zajtrk ser- virati gostom. Na oknu sredi vrat seje pokazal motoristov obraz z izbuljenimi očmi, s trzajočih desnim kotičkom ust in s slino, ki se je obilno cedila po bradi. Gledal je spečo postavovprosto- ru in začel škrtati z zobmi, kot bi L vsakim premikom odtrgal kos mesa z obilne pojedine. 8. "OČE! OČE! PRIHAJAM! OČE!" Ana je okamenela. Kriki so prihajali iz teme pred njo, pomešani s topotom korakov, najbolj čudno na njih pa je bila njihova prešernost, prava ev- forija. Hitro je skočila za bližnji borovec, se spotaknila in zdrsnila v kotanjo. Odlično skrivališče, je pomislila, se nas- lonila ob pobočje, zrinila navzgor in pokukala čez rob. Po poti je tekla postava v krat- ki majici in spodnjih hlačah, krilila z rokami, mahala z nečim in klicala očeta. Preden je raz- poznala podrobnosti, je bila pri- kazen že mimo. Gledala je za njo in se čudila. Prvič je dobila re- sen in zelo neprijeten občutek, da se dogaja nekaj, kar ni igra in je izven njene kontrole. Naj nadaljuje pot? Iz smeri vasi je naraščalo brnenje in že nekaj časa ga je pripisovala močnemu motorju, verjetno kakšnem traktorju ali čem po- dobnem, četudi se ni spomnila ničesar primernega. Pustila je pobočje, dajo odpelje borega pol metra do dna globeli. Počakala bo še nekaj minut in zbrala po- gum za nadaljevanje poti. .Mesečina se je lesketala po grebenih vej, tu spodaj pa je bilo skoraj popolnoma temno, razen sredine vrtače, slab meter pred njo, kije bila osvetljena s podol- govato zagozdo mesečine. Zavedla seje. kako tih je post- al gozd, verjetno zaradi tistega kričača na cesti. Prvi dan počitnic na morju in žeje sama sredi pozne noči (ali pa je to že rano jutro?) med bo- rovci. Spomnila seje sošolkine- ga nasveta in .se ga odrekla. Ne, ne bi želela vsako noč bedeti tako dolgo. Ob tej misli se je spomnila na posteljo in na spa- nec, ki ga do tistega trenutka ni niti pogrešila, sedaj pa seje bo- jazljivo napovedal. Lepo bi bilo spati v domači postelji. Zado- voljna bi bila tudi s tisto pri stri- cu, čeprav je bila videti zelo sta- ra, s slamo polnjenimi žimnica- mi in verjetno neudobna. Med pustolovščino in počitkom se težko odloča le spočit človek. Nasmehnila se je predse, v temo. V rezino svetlobe se je priklo- nila lobanja, vsaj tako je bilo vi- deti prvi trenutek. Oči, ogromne in bleščeče, pod njimi režeči zobje, preostal obraz pa zalit z nečim temnim, strjenim in lepl- jivim, posutim z borovimi igli- cami. Ana je hotela zakričati. Usta so seji razprla, zrak je potoval v pljuča, glasilke so se vboknile, možgani pa so brali pogled pošasti pred njo in ji rekli: Če za- kričiš, si mrtva. Bitje ni napravilo nobene gro- zeče kretnje, le gledalo jo je..\na ni zakričala, verjela je svojemu notranjemu glasu. "Kaj se pa tako treseš? Te zebe?" je povprašal Lojze. Raf je zagledal svetlobo v goz- du in med ihtenjem se je vanj na- šel i 1 ščepec dvoma: so mar to za- res znaki nastajajoče norosti? Videti so bili tako realni. Ven- dar: saj to tudi je definicija no- rosti! Potipal je čelo, sunkovito vdihnil in vstal. Ne, upanje je bilo lažno: vrat mu je povsem otrdel, telo je oblival pot in želo- dec je drobno utripal globoko v medenici. Sami znaki bližajoče katastrofe. S pečine je pogledal proti kam- pu. Otrok je prišel iz naj- manjšega šotora ter se posvetil motorju. Pokol v kanipu se je pričel. Samega sebe je presene- til s hladno ravnodušnostjo in občutkom vzvišenosti - to niso bile več njegove zadeve. Bilje že mrtev in pokopan. Zaskrbel ga je le odtenek privoščljivosti, ki gajezaznalvsebi,kosejespom- nil usode dopustnikov pod šoto- ri. Postalo ga je sram in obrnil se je proč od dečka, ki je gledal proti svetlobi nad gozdom Raf je položil roko na srce in se ustrašil. Norost je rasla. Orcani v telesu so delovali zmerom bolj nepravilno, prividi in prisluhi so postajali vedno bolj stvarni in jasni. 0000000000000000000 Nagrbančil je čelo. Je to mogoče? Stvor je gledal v svetlo- bo nad gozdom, in kot se mu je zdelo, stal in prisluškoval. Če torej tudi on vidi in sliši isto, po- tem to ne more biti njegova last- na izmišljija. Hlastno je pogledal proti kani- pu in dečka ni bilo več. Panično je vrtel glavo in s pogledom re- zal po ravnini. Končno gaje zag- ledal tik ob vhodu, počasi je sto- pal proti hribu. Ob \Tatih recep- cije je slonel še nekdo in kazal hrbet, a ta popolnoma zmedene- ga Rafa ni zanimal. Zberi se, si je ukazal, kaj seje zgodilo? Aco je padel in Raf je gledal. Medtem se je deček obrnil k Rafu in ga vprašal po imenu, tega seje natanko spomnil, vse kasneje pa se je spredlo v neja- sen sklopek. Zagotovo mu je od- govoril, saj je mali odšel in ga pustil pri miru, kot bi svojo na- logo opravil. -Nadaljevanje prihodnjič- fCDNIK -29. SEPTEMBER 1994 NASI KRAJI INUUDJE -7 VIDEM PRI PTUJU / ODPRTJE NOVE OSNOVNE ŠOLE fflko nekako so v petek ob odprtju novo obnovljene šole v Vidmu pri Ptuju razmišljali njeni učenci in učitelji, prav gotovo pa tudi kraiani Vidma in vsi tisti, ki so kakorkoli pripomogli k obnovi in dozidavi. V ta nenicn so pripravili prireditev, kije še dodatno zaziia- i^ovala ta za Videm kot tudi za celotno ptujsko občino po- p,enibni dogodek. V prvem delu so se v kulturnem programu predstavili folkloristi iz Lancove vasi, trio Škorci, taniburaši Vidma, plesna skupina iz Sel, moška pevska zbora iz Mar- l^ovcev in Vidma, harmonikarji Tineta Lesjaka ter učenci OS Videm. Svečani otvoritveni del je nato pričela pihalna godba iz Ptuja, [lakar je zbrane pozdravila in na- govorila ravnateljica OS Videm jVlarija Črnila. Poudarila je po- men pridobitve novoobnovljene §ole, ki je bila za Videm prepo- irebna, ob dejstvu, da se je njena obnova in dogradnja iz takih in drugačnih razlogov odlagala dol- ga leta. Ko so novembra 1992 položili temeljni kamen in so dela končno stekla, je v slabih dveh letih iz stare zrasla nova šola, ki bo z dokončanjem man- sardnega dela omogočila enoiz- menski pouk. Poleg tega je šola, po besedah projektanta Janeza Laha, grajena in opremljena po sodobnih standardih ter se lahko primerja s podobnimi šolami tudi izven naših meja. Za celotno investicijo je bilo potrebnih nekaj več kot 230 mili- jonov tolarjev. Od tega je polovi- co sredstev prispevala država, drugo polovico je v največjem delu zagotovila občina Ptuj, del sredstev (7,5%) pa so zbrali kraja- ni Vidma s samoprispevkom. Ob \tm je šola zbrala še dodatna dva milijona tolarjev. Ob svečanem odprtju v petek Delavci In učenci Osnovne šole Videm se prisrčno zahval- jujemo vsem, ki so sodelovali pri srečnem odprtju šole v Vid- mu. Hvala: - skupinam, ki so sodelovale v kulturnem maratonu In v svečanem programu - nekdanjim učevvncem In staršem za pomoč pri pripravi jedi In strežbi - napovedovalcu za vodenje programa - krajanom za vse prispevke, ki so jih poklonili v obliki raznih zlvll in pijače -vsem domačinom, nekdanj- im sodelavcem in drugim, ki so se v tako velikem številu ude- ležili odprtja naše nove šole In delili srečo z nami. Osnovna šola Videm: ravnatelj.ca Marija Černila je nastopil še Ptujski kvartet, nekdanji učenci OŠ Videm pa so se predstavili z odlomki poezije pesnika in pripovednika Fran- ceta Forstnerič, znanega Vi- demčana. V nadaljevanju so zbranim go- vorili še predsednik sveta KS Vi- dem Franc Koderman, članica IS SO Ptuj Kristina Šamperl- Purg, predsednik IS SO Ptuj Branko Brumen, republiški mi- nister za šolstvo in šport dr. Slav- ko Gaber ter nekateri drugi gost- je. Slednja dva - dr. Slavko Gaber in Branko Brumen - sta šolo tudi uradno odprla in predala v upor- abo. Na posebno željo krajanov je šolo blagoslovil videmski župnik pater Emil Križan. Seveda so se vsem skupaj za- hvalili tudi učenci. Odprtje šole so dolgo pričakovali, saj so v času njene obnove in dogradnje svoje znanje nabirali vse kje drugje kot pa v šoli. Začasne učilnice so ime- li v župnišču, v sosednji, le- skovški šoli, v dvorani Kmetij- ske zadruge, v gasilskem domu, v dvorani prosvetnega društva in v zasebnih hišah. Če je komu odle- glo, potem je prav gotovo njim. Omenimo še to, da so v novo- obnovljeni šoli pripravili kar štiri razstave. Od teh so eno na- menili kronologiji videmske šole, drugo pomembnim oseb- nostim, ki izhajajo iz Vidma, tretjo videmski ljudski noši, v četrti pa so na ogled grafike li- kovnega pedagoga ter nekdanje- ga učenca šole Toneta Skoka. •o-D. Sterle S prizorišča otvoritve med nastopom folklorneaa društva iz Lancove vasi. Med nagovorom ravnateljice Marije Černila. Šolska vrata je odklenila osmošolka Mojca Satler. Otvoritvi je prisostvoval tudi znani Vi- demčan, pesnik in pripovednik France Forstnerič. Intervju z republiškim ministrom za šolstvo in šport Slavkom Gabrom za šolske televizijo. Šolo je blagoslovil pater Emil Križan. Svečanosti ob odprtju šole so se udeležili tudi župan Ptuja Vojteh Rajher, člani IS, ravnatelji šol ptujske občine ter drugi gostje. Zbranim so se predstavili tudi učenci. Organizacijski odbor za pripravo praznovanja 125-letnice ptujske gimnazije je na tiskovni konferenci prejšnjo sredo predstavil potek in vsebino praznovanja. Osrednje prireditve bodo jutri, 30.septembra. Najprej bodo ob 10. Liri v ptujskem gradu odprli razstavo m predstavili gimnazijski zbornik. Ob 12. uri na prireditvi v športni dvorani Center pričakujejo tudi predsednika Milana Kučana in slavnostnega govornika dr. Slavka Gabra, ministra za šolstvo. Sledil bo kulturnoumetniški spored, ki ga bodo izvedlisedanji in nekdanji dija- ki ptujske gimnazije. Meta Puklavec, ravnatelj ica Gim- nazije v Ptuju, je povedala, da se tako kot v preteklosti tudi danes v njihovi ustanovi srečujejo s hudo prostorsko v stisko. Šolo letos obiskuje 560 dija- kov in med nj imi je kar 70 odstotkov vozačev. Zato bi nujno potrebovali svoje prostore, da bi lahko mladim I zagotovili enoizmenski pouk. Na petkovi slovesnosti bodo zalo podpi- sali pismo o nameri oblikovanja ptuj- skega humanističnega centra, v okvi- ru katerega naj bi se gimnazija prese- lila iz sedanjega Srednješolskega cen- tra v učni center teritorialne obram- be v Ptuju. Pismo naj bi podpisali predstavniki štirih državnih mi- nistrstev. Dijaki, profesorji in gostje pa se bodo ob 14. uri zbrali na letališču v Moškanjcih. Prav gotovo bo srečanje zanimivo in prijetno, saj se bodo ne- kateri nekdanji sošolci srečali prvič po mnogih letih. Organizacijski od- bor je poslal več kot dva tisoč vabil. Ker pa je zaradi slabo zbranih podat- kov gotovo koga izpustil, vabijo na srečanje vse, ki so obiskovali ptujsko gimnazijo, tudi če niso prejeli vabila. Generalni pokroviteljici jubilej- nih prireditev ob 125-letnici ptujske gimnazijesta skupščini občin Ormož in Ptuj. ^M. Slodnjak 8 . OD TOD IN TAM 29. SEPTEMBER 1994- TEDNI|( JANEZ ŽUST / ZNANEC S CEUSKEGA SEJMA "TudivAmerikinm^koi^ iei^noiS* v livarni Mirka Dona ja smo se v prejšnjem tednu srečali z Janezom Žustom iz Kranja, ki kot John E. ZUST že več kot 22 let živi v Spar- tanburgu v Južni Karolini v Združenih državah Amerike. Njegova živl|enjska zgodba kot podjetnika v Ameriki ni nič drugačna kot zgodba marsikaterega slovenskega obrtnika in podjetnika. • Prvo delavnico za izdelovanje rezervnih delov za tekstilno industrijo si je uredil v garaži. Trdo je mmoral dela- ti, preden je uspel. Tudi v Ameriki ne obogatiš čez noč. Poslovne poti so ga kmalu znova pripeljale v Slovenijo, na celjski sejem in nato tudi na zagrebškega. Pred štirimi leti mu je prišla v roke vizitka Mirka Donaja. Prve stike sta navezala s pomočjo faksa, v Donajevi livarni pa so zanj pričeli izdelovati aluminijas- te obroče, ki se uporabljajo pri tiskanju blaga v tekstilni industriji. Po dveh letih sta se prvič srečala v živo. Letos jeprišel v Slovenijo. Trite- denski obisk v domovini je izkoris- til tudi za obisk celjskega in za- grebškega sejma ter Donajeve li- varne, kjer se je pogovarjal z Mir- kom Donajem, ki aluminijaste obroče odliva, in Jožetom Pe- teršičem, ki jih obdeluje. Slednji se še dobro spominja prvih besed, ki jih je Janez Žust izrekel ob prvem obisku: "Zelo sem zadovoljen s kvaliteto vaših izdelkov." To obran janjo, in kar je ?elo pomemb- no, oba partnerja dosledno upošte- vata roke dobave. Ker se zavedata pomena kvalitete, doslej tudi ni bilo nobene reklamacije s strani ameriškega kupca. Janez Žust je zelo zadovoljen z napredkom, ki ga Slovenija doživl- ja v zadnjem obdobju. "Ljudje se bolj trudijo, to je koristno za Slove- nijo." Zase pravi, da jebolj tehnični človek (po poklicu je inženir), a je zaradi okoliščin postal še trgovec. Ukvarja se tudi s preprodajo. Za- dovoljen je, da je dočakal slovenski potni list; ob našem obisku je bil star dva dni. Certifikat bo vložil v Petrol, nekaj pa tudi v pivovarno Laško, ker rad pije pivo, pravi. Ker se vsak dan ne srečaš z ame- riškim Slovencem, smo ga vprašali ludi, koliko Amerikanci vedo o Sloveniji. Povedal je, da zelo malo oziroma ničesar. Lahko jih vprašaš tisoč o Sloveniji, pa ne bodo vedeli ničesar. Njihovo znan jeozemliepi- su in zgodovini je zelo skromno. Raje gledajo kolo sreče kot poročila, pravi Žust. Sicer pa so Amerikanci zelo prijazni ljudje. Ptuj s svojo zgodovino je zanj zelo privlačno mesto. Pri vsakem kraju, ki ga obišče, je zanj najpo- membnejša privlačnost ravno zgo- dovina. Spartanburg, kjer danes živi, je zanimivo poslovno mesto s 40 tisoč prebivalci, kjer ima svoje predstavništvo tudi koprski To- mos in mesečno prodajo šeststo mopedov. V zadnjem času pa so do- bili tudi predstavništvo BMW. JanezŽustbovSlovenijozagoto- vo še prišel, saj je domovina le ena. Mirko Donaj in Jože Peteršič pa si najbolj želita, da bi povečal naročila. ^MG Janez Žust Mirko Donaj, Janez Žust in Jože Peteršič v Donajevi livarni. Foto: M. Ozmec PTUJ / NESREČE S KOZUHALNIKI OPOZARJAJO Iz ptujske bolnišnice tudi letošnjo jesen prihajajo dramatična poročila o hudih posledicah nesrečzaradi nepazljivega ravnanja s kožuhalniki. Najpogosteje ponesrečenci ostanejo brez petega, četrtega in tretjega prsta ali celo roke. invalidnost poleg tega pri- naša številne socialne in ekonomske probleme, ker prizadeti več ne morejo delati tako kot takrat, ko so bili še zdravi. Potisnjeni na rob življenja, ponižani in odtujeni se pogosto vdajo alkoholu. Zato ne smejo biti odveč opozorila, da je potrebno pri delu s kožuhalniki ter drugimi kmetijskimi in delovnimi stroji dosledno upoštevati navodila za njihovo uporabo. Nič ni tako dragoceno, kot je zdravje. Vsako jesen v ptujski bolnišnici sprejmejo blizu šestdeset pones- rečencev s kožuhalniki. Letos jih je bilo že šest. Direktor bolnišnice dr. Lojze Arko je o tem povedal: "Med sezonskimi poškodbami, ki jih zdravimo na kirurškem od- delku ptujske bolnišnice, so naj- hujše poškodbe zaradi nepazljive- ga ravnanjaskožuhalniki. Spravilo letošnje koruze se je že pričelo, opraviti pa imamo tudi že s prvimi nesrečami. Povedati moram, da gre za težke poškodbe rok, ki imajo za posledice trajno invalidnost. Zato bi toplo priporačal vsem uporabni- kom kožuhalnikov, da dosledno upoštevajo vsa navodila o ravnanju s strojem in se ne izpostavljajo nes- reči. Iz izkušenj lahko povem, da pri- haja do nesreč zaradi odstranitve varnostne mreže na kožuhalniku in zaradi neprevidnega dela, ker, kot kaže, koruznega storža, ki ni pravilno odtrgan, kožuhalnik ne zagrabi, zalo ga človek ob stroju z roko potisne vanj, ker pa se gumi- jasti valji vrtijo z veliko hitrostjo, ti pogosto zagrabijo tudi roko. Posle- dica je, da kožuhalnik z roko naredi isto kol s storžem: posnamemehke dele, jih zgneie, medlem ko kostne strukture in tetive ostanejo nepoškodane. Zaradi težko poško- dovanih mehkih delov ponavadi prihaja do amputacij prstov, žal tudi cele roke. To pa pomeni trajno invalidnost." ZETALE / ASFALTIRAJO DVA ODSEKA CEST t Srn OfcfO&fCK Pred slabima dvema tednoma so delavci in delovni stroji ptyj, skegapodjetjaTamponrazveseliliprebivalceStopniceinVarv, sel ter Kočic in Marine vasi. Na obeh koncih so namreč pričeli ffoltirati po kilometer cestišča. Vrednost del na vsakem kilom«. tru je 7 milijonov tolarjev. 30 odstotkov denarja so zanju zbroj; kar v krajevni skupnosti Žetale in prebivalci ob obeh odsekil cest, 70 odstotkov pa sta primaknila občinski oziroma repu. bliški proračun. Pisali smo že, da si prebivalci Stopnice in Varvasel v dolini pod Macljem že dalj časa prizadevajo, da bi država in občina uredili ob- mejno cesto, ki bi jim omogočila hi- ter in varen dostop po slovenski strani. Sedaj so namreč vezani na boljšo cestno povezava preko Gruškovja, vendar ta nekaj časa teče po hrvaški strani, tako da mo- rajo prestopati mejo, kar pogosto privede do nesporazumov s polici- jo. Z državnim denarjem letos ne bo nič, zato pa so pred kratkim pričeli z občinskim denarjem in de- narjem krajanov iz samoprispevka in po posebnih pogodbah graditi prvi kilometer obmejne ceste od Žal proti Varvselam. KONČNO TUDI CESTA V KOČICE Delovni stroji podjetja Tampon pa brnijo tudi na drugi strani žetal- ske krajevne skupnosti, na cesti v dolini ob potoku Peklača na in ob cesti, ki jo je neurje pred leti obde- lalo do nerazpoznavnosti in ob ka- teri so že leta in leta pričakovali de- nar za odpravo posledic neurja. Po- tem ko so lani asfaltirali kilometei ceste od Marine vasi proti Kočicam, so tokrat pričeli urejati cesto z dolenske strani. Od meje krajevne skupnosti Žetale proti Kočicam oziroma Marini vasi bodo asfaltirali kilometrski odsek ceste, tako da bodo ostali neasfalti- rani še trije kilometri. Tudi vred- nost tega odseka je 7 milijonov to- larjev in tudi to vsoto so si razdelili - 70 odstotkov denarja je iz repu- bliškega in občinskega proračuna in 30 so ga zbrali na osnovi pogodb z gospodinjstvi, vezanimi na cesto, ter iz krajevnega samoprispevka. Verjetno je prav to, da so delovni stroji pred slabima dvema tednom; pričeli delati na odseku od me; žetalske krajevne skupnosti proii Kočicam, zbodlo in vznemirilo krajane sosednje Dolene, o čemei smo že poročali. Tajnik krajevne skupnosti Jože Krivec je napovedal, da naj bi pod- jetje Tampon odseka omenjenih cest asfaltiralo in uredilo do 15. ok- tobra. Takrat bo v zaselkih ob obeh cestah svečano in veselo. Darja Lukmatt Žunec Delovni stroji na cesti Dolena - Marina vas, a le na kilometrskem odesku od meji krajevne skupnosti Žetale proti Kočicam. Foto: Tatjana Mohorkt fEDNIK -29. SEPTEMBER 1994 OD TOD IN TAM -9 PTUJ / TEŽAVE MED LASTNIKI IN NAJEMNIKI STANOVANJ |gxave so se med sedanjimi lastniki in najemniki stanovanj v Dravski ulici 13 začele po denacionalizacijskem postopku, ko je bil dedičem vrnjen 50-odstotni stano- ^gnjski delež. Kljub temu da je bil cenilni zapisnik narejen že v februarju letos, pa je denacionalizacijski del še vedno v postopku razdelitve med novimi lastniki. pirekcija za gospodarsko infra- jirukturo občine Ptuj je prenehala pobirati najemnino že v juliju lani. [Cot so povedali novi lastniki sta- novanj, so se težave začele prav ta- ).rat. Najemniki stanovanj v Drav- jl^i 13 Lovrenc Rojič, Ana Kekec Hermina Horvat ostajajo še na- pjej stanovalci tega stanovanjskega gbjekta. Hermina Horvat se je iz stanovanja že odselila, v njem pa, j(Ot pravijo, ostajajo še drugi stano- valci. Najemniki teh stanovanj so [lajemnino prenehali plačevati, saj menijo, da novi lastniki nimajo pravice zahtevati danarja za najem stanovanja, dokler z njimi ne bodo podpisali pogodb. Kot jeob obisku povedala Marija Rojič, ki v tem stanovanju živi že nekaj let, se z novimi lastniki ne srečujejo. Od njih zahtevajo, da plačujejo najemnino, kjub temu da si ti trije lastniki še niso razdelili enakega deleža, ki jim po denacio- nalizacijskem postopku pripada. Sama je najemnino Direkciji za go- spodarsko infrastrukturo nazadnje plačala 26. julija lani, od takrat pa so zanjo zadolžili Igorja Krajnca. Krajncu je Rojičeva plačala za tri mesece, od takrat naprej pa nejem- nine ne plačuje. Kot je povedala Rojičeva, se na stanovanjski niso preveč ubadali z njihovimi stano- vanji. Stanovanja so bila mnogo časa zanemarjena, zato so morali sami vložiti veliko sredstev za nji- hovo ureditev. Že leta 1977 je sta- novanjska dala soglasje, da sta z možem uredila kopalnico, ki je bila v teh prostorih nujno potrebna. Stanovanje sta uredila po svojih zmožnostih, a je še vedno potrebno temeljite obnove. Kot pravi Rojičeva, je že kar nekajkrat po- skušala z zahtevo po novem stano- vanju, vendar njena prošnja ni bila nikoli uslišana. Kljub njeni bolez- ni in skromni invalidski pokojnini ostaja v tem stanovanju, vendar upa, da bodo pogodbe z novimi lastniki kmalu podpisane. Kotpra- vi Rojičeva, pa stanovanjske na- jemnine do nadaljnjega ne bo plačevala. Tudi Ana Kekec kot najemnica stanovanja se srečuje z mnogimi težavami. Najemnine za stanovan- je ne plačujeod julija lani, ko si ji na stanovanjski povedali, da je z zako- nom o denacionalizaciji stavba vrnjena prejšnjemu lastniku oziro- ma dedičem. Čeprav novi lastniki pravijo, dase jelgorKrajnc, ki jebil pooblaščen za pobiranje najemni- ne, pri Kekčevi večkrat oglasil, sama to odločno zanika. Kot pravi, pobiralca najemnine k njej ni bilo nikoli, le enkrat je v nabiralniku našla listek, vendar se pozneje pri njej ninihčeoglasil. Lastnikihišev Dravski 13 so Kekčevo opozorili, da še ni poravnala najemnine za stanovanje, in ji ob koncu napisa- li:"V kolikor ne želite poravnati svoje obveznosti do najemodajal- cev, bomo morali ubrati druga pota za dosego svojih pravic iz razmer- ja." Kekčeva se tega ne spominja, vendar pravi, da stanarine za nazaj ne bo plačala, saj pogodbe z novimi lastniki šeniso naredili, pa tudi ses- tanka med stanovalci in lastniki, ki bi bil potreben, še niso sklicali. Kekčeva je brez soglasja lastni- kov in spomeniškega varstva, saj je stavba v Dravski 13 zaščitena, vgra- dila okno. Ob tem ni imela prigla- sitvedelinstrokovneskice.Obobi- sku je povedala, da se zaveda, da je naredila napako, vendar jeokno na tem mestu nekoč že bilo. O tem se je lahko prepričal tudi gradbeni inšpektor, ki si je vso zadevo ogle- dal. Kekčeva v tem stanovanju s tremi otroki živi že 20 let in od ta- krat je naredila veliko za ureditev bivalnega prostora. Kot pravi, ji ni- koli ni nihče pomagal, vedno je uporabila kreditnasredstva. Danes je to stanovanje prijetno urejeno, vendar kakšna usoda ga čaka v pri- hodnje, je še neznanka. Streha je potrebna temeljite prenove, saj že na mnogim mestih pušča, tudi sama zunanjost hiše je porazna. Glede tega se je že pritožila na inšpektorat v Ljubljani, vendarod- govor še čaka. Tudi za vrt, ki je je v lasti Osnovne šole Olga Meglič, ima dovoljen je, pravi. Urejala ga bo tako dolgo, dokler ji tega ne bodo prepovedali. • •• Kakšna bo usoda stanovalcev v Dravski 13, še ni znano, saj bo po- trebno počakati na razdelitev med lastniki samimi. Po novem zakonu je ta delež enak za vse. Verjetno pa vse do takrat stanovalci ne bodo plačevali najemnine, saj se ob tem lahko sklicujejo na pogodbe, ki z novimi lastniki še niso narejene. Morda se bo ob tem prebudil še kdo, ki bi lahko bil odgovoren za stanovanjsko stavbo v Dravski 13, saj jele-ta potrebna hitrein temelji- te prenove. Tatjana Mohorko PTUJ / AKTIV SINDIKALNIH AKTIVISTOV V Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije se pripravljajo na drugi kongres, saj je od prvega pred štirimi leti nastalo veliko izjemno pomembnih sprememb. Postali smo samostojna država, kar pomeni veliko prelomnico tudi v delovanju sindikatov. Zaradi tega je Svet ZSSS dal v javno razpravo osnutek statuta in osnutek programa Zveze svobodnih sindika- tov Slovenije. O obeh dokumentih je na svojem drugem delovnem zboru 20. septembra v Ptuju razpravljal tudi Aktiv sindikalnih aktivistov Ptuj. Po vsebinsko dobri in kritični raz- pravi so obikovali konkretna stališča, predloge in pripombe ter jih poslali predlagatelju obeh dokumentov v upanju, da jih bo v kar največji meri upošteval. Glede programa so menili, da zajema vsa vprašanja, ki zadeva- jo člane sindikata - zaposlene, brezposelne in upokojence. Predlagali so le nekaj krajših do- polnitev in sprememb, kot so stalni stiki sindikata s poslanci, oblike boja sindikatov, progre- sivno obdavčevanje, da tuji kapi- tal v naših podjetjih ne sme biti večinski in podobno. Kritična razprava je bila v zvezi z osnutkom statuta. Ugotavljali so, da se z ukinitvijo območnih svetov in njihovim preimenovanjem v "območne uprave Zveze" poskuša uveljaviti centralizem. V osnutku statuta ni opredeljena teritorialna organiziranost sindikatov - občina, regija, pokrajina, zlasti pa ni opre- deljen položaj osnovne sindikalne organizacije v podjetju, zavodu ali na območju. Zato so odločno zahte- vali decentralizirano obliko delo- vanja sindikata. Podprli so predlog dopolnitev statuta, ki sta jih že dala območni svet ZSSS Ptuj in odbor sindikata upokojencev Slovenije. Poudarili so, da interesna oblika sindikata upokojencev mora ostati. Če to ne bo sprejeto na državni rav- ni,naj ostanevsaj naobmočju. V konkretnih predlogih, ki so jih dali k posameznim členom osnut- ka statuta, so zapisali, da za delo- vanje sindikatov podjetij in zavo- dov morajo biti organizirane osnovne organizacije, ki ustanovi- jo tudi območno organizacijo kot pravno osebo. Za območno organi- zacijo so obvezujoči sklepi ustano- viteljev območja, njihovo delo pa nadzira predsedstvo Zveze SSS. Ob koncu so zahtevali, da naj predlagatelj k statutu priloži tudi osnutek pravilnika o financiranju in organiziranju ZSSS. Menijo namreč, da je delitev denarja iz sin- dikalne članarine eno od pomemb- nih vprašanj, saj so prav tu centrali- zacijske težnje najbolj zaznavne. Če bi pristali na statutarno oprede- litev območne uprave kot oblike sindikalnega organiziranja, bi se odpovedali samostojnosti v delo- vanju, ki jih imajo sedaj območni sveti ZSSS, kar se konkretno v Ptu- ju šezlasti kažepri dajanju denarne pomoči socialno ogroženim čla- nom sindiakta. •oFF PTUJ / UPOKOJENCI VZTRAJAJO PRI DOSEŽENIH PRAVICAH Na skupnem zboru odbora sindikata upokojencev in aktiva sindikalnih aktivistov, ki je bil 20. septembra v delavskem domu Franca Krambergerja v Ptuju, so prisotni poslušali tudi informacijo o dogajanjih na področju pokojninskega in invalidsekga zavarovanja. Na številna vprašanja navzočih je odgovarjal g. Marijan Papež, direktor Zavoda za po- kojninsko in invalidsko zavarovanje - enote Maribor. Predvsem so razpravljali o spremembah in dopolnitvah za- kona, ki gaje pripravila vlada za drugo branje v državnem zboru. Odgovori direktorja mariborske enote so navzoče zadovoljili. Želeli so, da bi do takih pogovorov priha- jalo pogosteje. Zato so imenovali tričlansko delovno skupino (Edo Kupčič, Feliks Bagar in Albin Pišek), ki naj spremlja potek spre- jemanja upokojenske zakonodaje, opozarja na potrebne širše akcije in zainteresiranim članom daje po- polne in resnične informacije. Gre predvsem za vprašanja v zvezi s po- kojninami, delovno dobo, dodat- nim zavarovanjem za pokojnino in podobno. V sklepih, ki so jih sprejeli po raz- pravi, so med drugim zapisali, da soglašajo s pripombami, ki sta jih na novele pokojninske zakonodaje dala ZSSS in odbor upokojencev. Odločno vztrajajo, da še naprej os- tane merilo za povečanje pokojnin rast plač zaposlenih. Primerjanje višine zajamčene plače in najnižje pokojnine je za upokojence žalitev, so zapisali, saj iz naslova zajamčene plače ni bil nihče upokojen in tudi ne bo. Zahtevali so tudi, da naj se varstve- ni dodatek in razni drugi socialni dodatki črtajo iz pokojninskega sklada. Te dodatke naj zagotovi država iz proračuna. Podprli so tudi prizadevanja upokojencev, da bi po vzgledu v razvitejših evrop- skih državah tudi pri nas upoko- jenci dobili 13. pokojnino ali vsaj dodatke ob praznikih. Tudi regres za letni dopust naj bi bil vsaj v višini minimalne pokojnine. To so sicer prizadevanja in želje, do ure- sničitve pa še ne bo prišlo kmalu. •oFF Pmnu ftekmrnpi v G^rišnitt v Gorišnicl 32/a je družina Zorko 17. septembra odprla sodobno parno pekarno. Uredili so jo na temeljih dvesto let stare hiše, na katerih so najprej postavili garaži, zatem pa na željo sina, ki obiskuje drugi letnik živilske šole, te preuredili v pekarno. Zmogljivost nove pekarneje 1500 kg kruha dnevno. Majda in Miroslav Zorko sta novo pekarno zgradila s pomočjo avstrijske- ga kredita, ki je za slovenske obrtnike in podjetnike veliko ugodnejši od slo- venskega. Njihov projekt so podprli tudi v občini - dobili so kredit iz razvoj- nih sredstev. V pekarni poleg domačih delata tudi dva izkušena peka. ^MG 10 . OD TOD IN TAM 29. SEPTEMBER 1994- TEDNI|( _ZGORNJA LOZNICA / 90 LET HEDVIKE POVH_ btlw M s^^l^tm liefciiii K devetdesetetni gospe greš na pogovor vedno z nekoliko treme, saj ne veš, ali bo tvojega obiska vesela ali pa se preprosto ne bo zmenila zate. Slednjega pri Hedviki Povh, upokojeni učiteljici na Zgornji Ložnici, ki je v torek, 20. septembra, praznovala visok življenjski jubilej 90-letnico, nisem doživela. Posebej vesela sem bila, ker se živo zanima za vse, kar se dogaja okoli nje. Tako še vedno gleda televizijo, prebira - in to brez očal - časopise, na mizi pred njo pa počiva ročno delo, ki ji v jeseni življenja ob obeh hčerkah Stanki in Zinki, ki za mamo prav zgledno skrbita, pomeni veliko. Moža Stanka, ki je bil prav tako učitelj, je izgubila v začetku 1986. leta. To njeno ročno delo ni nekaj vsakdanjega, temveč dokaj za- pleteno kvačkanje prtičkov s čolničkom, kar je izredno zahtevno, pravo umetniško delo, ki ga danes obvladajo samo še redki. Njo je tega naučila ena iz- med njenih starejših kolegic, ona pa njeno delo nadaljuje. Kljub temu daje mnoge mlade, več kot 100 jih je menda bilo, po- skušala naučiti te umetnosti, ji to ni uspelo. Povedala je še, daje skoraj vse prtičke, ki jih je v dol- gih letih svojega življenja nare- dila, v glavnem poklonila z misli- jo, da naj od tega imajo nekaj tudi drugi. Tako jih najdeš danes ne samo v Sloveniji, temveč tudi drugje po svetu, celo v daljni Av- straliji. Tudi jaz sem dobila ene- ga v spomin na ta najin pogovor. V času, ko sem bila pri njej na obisku, jo jeobiskala Veronika, ena izmed njenih učenk, ki danes šteje 74 let in je že varovanka doma upo- kojencev v Poljčanah. Rada in po- gosto prihaja na obisk k svoji nek- danji učiteljici, saj ob takšnih pri- ložnostih steče beseda o časih, ki so že zgodovina. Veronika je ponosno povedala, da je gospa učiteljica Hedvika učila vso daljno Ferkovo žlahto, več rodov zapovrstjo, in ker se je bližal Hedvikin 90. rojstni dan, ji je ob tem želela vse najlepše. Najlepše pa so bile Veronikine be- sede ob slovesu: "Pa najlepša hvala za vse, kar ste storili za nas." Zibelka gospe Hedvike je stekla v Hočah, od tam se je potem mli- narska družina preselila na Kol- perk pri Zgornji Polskavi. V Mari- boru je obiskovala žensko učitel- jišče v samostanu šolskih sester in za nas daljnega 1924. leta pričela poučevati najprej na Črešnjevcu, nato pa vse do upokojitve na Venčeslju, kot so takrat imenovali Zgornjo Ložnico. Edinole med vojno, ko so se slovenski učitelji morali umakniti in dati prostor nemškim, je družina zapustila Zgornjo Ložnico in se preselila k Hedvikini mami, ki je takrat živela vRačah. Kot je sama povedala, je bilo življenje učiteljev pred drugo voj- no lepše, ker so jih ljudje na vasi ve- liko bolj spoštovali kot današnje, pa tudi plače so bile v primerjavi z današnjimi boljše. V tistih časih jez možem Stankom, ki ga je spoznala na Venčeslju, in drugimi učitelji veliko delala na področju ljubitelj- ske kulture. Hedvika, glasbeno in tudi likovno nadarjena, je takrat igrala na citre, violino in klavir. Z možem in drugimi učitelji je ob ne- deljah igrala; to so bili pravcati koncerti na vasi in ves Venčeselj jih je poslušal. Pripravljali so veliko iger, saj jim je bila to v tistih časih edina zabava. Pa tudi v knjižnico, ki jo je vodila Hedvika, so podpo- horski kmetje radi zahajali. Veliko iger je pripravljala tudi s šolarji še kasneje po vojni, vse do 1954. leta, ko ješla v pokoj. Pa še takrat ni osta- la doma, temveč je zaradi po- manjkanja učiteljev na vasi poučevala na zgornjeložniški šoli še štiri leta. Kasneje, v sedemdese- tih letih, so se je pri OZKO Sloven- ska Bistrica celo spomnili s pisnim priznanjem za njeno bogato kul- turno delovanje. "S svojim delom sem bila vedno zelo zadovoljna, saj je učiteljski po- klic kljub vsemu lep in plemenit. Nadvse rada sem imela otroke, oni pa mene. Najtežje nam je bilo, ko smo po drugi vojni, potem ko so požgali staro šolo, morali vse do 1955. leta poučevati v baraki. Pa je kljub vsemu šlo, saj so se mnogi učenci kasneje hvalili, da so se v ba- raki le veliko naučili," pove med drugim o svojem delu. Kljub visoki starosti ji ni dolgčas. Za to med drugim poskrbita tudi hčerki. Odpeljeta jo v mesto, obiščejo možev oziroma očetov grob na novem maribor- skem pokopališču, se odpeljajo kam na kavo, prijetne urice pa preživijo tudi v počitniški hišici, ki si jo je družina zgradila nedaleč vstran od učiteljskega bloka na Zgornji Ložnici. Ob nedeljah rada gleda ljudji, ki hodijo k maši. Ob tem spoznava svoje nekdanje učence, ki radi pri- dejo k njej vsaj za hipec, in spomini ji potem poromajo v mlade dni venčeseljske učiteljice. Vida Topolovec Devetdesetletna učiteljica Hedvika Povh. DR. RUDI TURK / DIREKTOR MARIBORSKE BOLNIŠNICE Pred štirinajstimi dnevi smo obiskali direktorja Splošne bolnišnice Maribor dr. Rudija Turka, da bi izvedeli več o načrtih te regijske bolnišnice, posebej pa še o načrtih za nadaljnje delo nekaterih njenih specialističnih ambulant na Ptujskem - v bolnišnici in zdravstvenem domu. Splošna bolnišnica Maribor je značilna re- gijska zdravstvena usta- nova - po rangiranju bol- nišnic, ki bo v kratkem končano, druga tovrst- na regijska ustanova in pokriva vsa me- dicinska po- dročja razen srčne kirurgije. Ima 1600 postelj in 2300 zaposle- nih. Mariborska bolnišnica je tudi učna bol- nišnica Medi- cinske fakultete v Ljubljani. "To je veliko priznanje za en- tuziaste, ki so začeli v naši bol- nišnici tudi znanstveno in strokovno delati. Pomeni pa tudi njen višji status," je med drugim povedal dr. Rudi Turk, ko je predstavljal mari- borsko bolnišnico. Tednik: Kakšni so načrti mariborske bol- nišnice? Dr. Turk: "Sedaj si želimo, da bi končno bila sprejeta kategorizacija bolnišnic in da bi na po- sameznih oddelkih kon- kurirali za naziv klinike. Kar zadeva investicije, smo jih kočali. Končuje se peti mariborski sa- moprispevek, tako da bomo dokončno uredili tudi interni oddelek. Kot ustanova države pa bomo gradili novo psihiatrijo, ki bo v bližini centralne bolnišnice." Tednik: Kako mari- borska bolnišnica sode- luje s ptujsko, na katerih področjih in kako ocen- jujete sodelovanje? Dr. Turk: "Sodelovan- je je po moji oceni relativ- no dobro, ne trdim pa, da je idealno. Lahko bi bilo boljše, vendar se mora to opravljati po posameznih področjih. Mislim, da vedno najdemo povezavo ter da ni večjih pritožb na medsebojno sodelovan- je." SODELOVANJA NE ŽELIJO PREKINITI Tednik: V zadnjem obdobju se je zapletlo glede dela vaših specia- lističnih ambulant v ptujski bolnišnici in zdravstvenem domu. Kako boste ta problem rešili? Dr. Turk: "Nihče nam ne more očitati, da ne skrbimo za bolnike. Po veljavni zakonodaji in tudi načinu financiranja bi morali tudi vse bolnike z rakastimi obolenji pošiljati v Ljubljano, na onkološki inštitut. Ven- dar smo se ravno zaradi poti in dodatnih obreme- nitev bolnikov z onko- loškim inštitutom dogo- vorili, da njihovi specia- listi prihajajo v maribor- sko bolnišnico,in jih za to tudi plačamo. To je v korist bolnikov. Enako idejo smo imeli tudi z am- bulantami v Ptuju. Pred- lagali smo, da bi naši spe- cialisti hodili v Ptuj, s tem pa so nastali večji stroški. Takrat je bila zelo poznana obremeni- tev ceste Maribor-Ptuj in tveganje, ki so se mu naši zdravniki s tem izposta- vili, zato smo jih morali bolje plačati. S tem so nastali dodatni stroški, ki pa nam jih nihče ne priz- na. Mi sodelovanja ne želimo prekiniti, želimo samo, da bi nam to nekdo plačal." Tednik: V zavaroval- nici pravijo, da ni vzro- kov za prekinitev delo- vanja teh ambulant v ptujski bolnišnici, ker vse plačajo? Dr. Turk: "To je res, plačajo vse, kar je v po- godbi. To pa pomeni samo pregled. Mi pa zdravniku plačamo tudi dnevnico in kilometrino. Poleg tega pa ti zdravniki v Ptuju bistveno preko- račujejo program, ki ga plača zavarovalnica,zajet pa je v enotnem žaklju." REŠITEV JE V RAZUMNEM DOGOVORU Tednik: Kje je rešitev? So to morda sa- moplačniške ambulan- te? Dr. Turk: "Mislim, da za to problematiko samo- plačniške ambulante niso rešitev. Rešitev je samo razumen dogovor med Ptujčani, Mari- borčani in zavarovalni- co." Tednik: Kako pa bodo te ambulante dela- le v vmesnem obdobju, ko se boste vi šele dogo- varjali? Dr. Turk: "Praktično vse ambulante delajo normalno dalje. Nekoli- ko jezastalo le delo pri or- topedih zaradi dopustov, vendar se bo tudi tu stan- je hitro normaliziralo." Tednik: Dogaja se, da so bolniki naročeni, zdravnika pa ni. Dr. Turk: "To je res, dvakrat jebila ambulanta prazna, ker je bil zdrav- nik, ki dela v ortopedski ambulanti na dopustu. Tednik: Kako pa kot zdravnik in kot direktor velike zdravstvene usta- nove, kot je mariborska bolnišnica, ocenjujete razmere v slovenskem zdravstvu? Dr. Turk: "Razmere se izboljšujejo, vendar bodo počasi morali tudi upo- rabniki razumeti, kaj je obvezno nacionalno zdravstveno varstvo ter da ni več neomejenih pra- vic. Ko bomo to razčisti- li, mislim, da bo tudi v zdravstvu veliko bolje." Tednik: Kakšno pa bi po vašem mnenju mora- lo biti financiranje, da bi bili zadovoljni zdravni- ki in pacienti? Dr. Turk: "Predvsem bi morali preiti na realne cene. Pri tem je velika ovira nacionalno gospo- darstvo. Ko bo to dobro poslovalo, bodo tuui vse druge službe boljše plačane." •oMO Čeprav se new age imenuje "nova doba" ali tudi "nova duhov- nost", je v njem bora malo novega. Izjema v tem pravilu je al- ternativna znanost, pa še tu so osnove (teorija o sistemih) priv- zete iz etablirane (utečene) znanosti. Radiestezija je znana že iz obdobja stare Kitajske, zdravlje z bioenergijo (polaganjem rok) na ie onisano že v Novi zavezi Bibliie. New age je potegnil iz ropotarni- ce nektare pojme in gibanja, ki sta jih tja zavrgli zgodovina in sodobna znanost. Tak primer je tudi z vsemi vrstami magije, ki jih Sveto pismu označuje kot Bogu nagnusna dejanja. Zaradi pomanjkanja lastne domišljije je nevv age magijo, restavrirano v novi preobleki, poleg religije in znanosti privzel za eno svojih osnovnih komponent. KAJJEMAGiJA Magija je dejavnost, ki naj bi člo- veku zagotovila moč nad neznani- mi naravnimi in nadnaravnimi si- lami, da bi jih lahko uporabljal v svojo korist in po svoji volji. Je zelo stara dejavnost in kot nekoč tudi današnja primitivna ljudstva verja- mejo, da je v vseh stvareh skrita neka delujoča moč, brez katere stvari ne bi bile takšne, kot so, ozi- roma jih sploh ne bi bilo. Za to moč se je danes udomačila melanezij- sko-polinezijska beseda "mana", vendar vsako ljudstvo ali kultura to skrivno moč imenuje po svoje; Iro- kezi ji pravijo "orenda", Algonkini "manitu", Siouxi "wakonda", Indij- ci "prana", Kitajci "či", Egipčani "ka" itd. Ta sila je po prepričanju teh ljudstev sveta, sveto pa je po ar- haičnem (starodavnem) pojmo- vanju zmeraj dvojno, in sicer po eni strani zapeljivo, privlačno, zažele- no, po drugi strani pa strašno, gro- zo vzbujajoče in uničujoče. Zato so vsa stara ljudstva ta nevarni stik s svetim zaupala posebej izšolanim in za to pripravljenim posamezni- kom: magom, vračem in čarovni- kom. V 19. stoletju so si za "mano" iz- mislili kopico novih imen,govorili so o živalskem magnetizmu (o tem sem bil pisal v svojem sestavku o hipnozi), o življenjskem magnetiz- mu, o eliksirju, o vitalni elektriki, o astralnem ognju, o auri, o fluidu, etru in podobnih nematerialnih si- lah, ki naj bi prežemale vsa živa in neživa bitja, sevaleiz njih v prostor ter pojasnjevale vse, od vpliva zvezd do skrivnosti spočetja in rojstva. V tem stoletju je psihoana- litik Wilhelm Reich to kozmično pramoč imenoval "orgon" in skon- struiral akumulatorje, ki naj bi jo zbirali iz vesolja in jo kot zdravilo oddajali lastnikom akumulatorjev. Seveda je šlo za "prodajanje megle" oziroma upanja, in ker upanje ni naprodaj, se je vsa zadeva žal končala na sodišču. MAGIJAKOTRELIGIJA New age ne razlikuje magije od religijeoziroma magijo povzdiguje v novo religijo. V nekaterih točkah se obe resnično prekrivata: obe priznavata obstoj nadsveta in po- skušata priti z njim v kontakt. Med religijo in magijo pa obstaja tudi bistvena razlika, ki je v odnosu do nadsveta: vernik se z zaupanjem obrača k višji sili in poskuša sebe prilagoditi njej, mag pa si prizade- va, da bi višje sile podredil svoji volji. Magiji v okviru new agea gre predvsem za moč. Tu pa so moder- ni magi eklektiki (tisti, ki nekaj trdijo in sočasno zanikajo). Kot ne- wagevci kričijo proti volji po moči, češdajeuničevalna,saj jepripeljala človeštvo na rob prepada, po drugi strani pa so kot magi sami izraževalci temoči. Se več, radibi jo razširili, dobili v svoje roke tudi "nadsvetove" in skrite plati bivan- ja; vse to naj bi bilo človeku dostop- no in razpoložljivo, brez ovir in meja. To pomeni, da moderna ma- gija živi prav od tega, kar sama kri- tizira. Očitno bi rada rešila prob- lem kvadrature kroga ali perpetuu- ma mobile. Vsi vemo, da si je lahko zaželeti nemogoče, uresničiti takšno željo pa je druga stvar. Mo- derni magi ta problem rešijo na kratko: stvarnost preprosto prečrtajo in pravijo: smo, kar misli- mo, da smo - in zadeva je zanje opravljena. EKSTAZA Za nevvagevske mage je vse, kar jih obdaja, eno samo energetsko polje, ki se izraža v vibracijah ali frekvencah. Vibracije nižjih fre- kvenc predstavljajo grobo snov, višje frekvence pa astralne duhove, angele in božanstva. V energet- skem polju naj bi se božanstva, ljudje, živali, rastline, anorganske snovi razlikovale le po stopnjah zgoščanja kozmične energije. In ker je vse v bistvu eno, mag lahko vpliva na vse te ravni bivanja. Današnja definicija magije je nam- reč: Magija je obvladovanje, ki s spremembami zavesti povzročj snovne in duhovne učinke. Zato newagevci trdijo: Spremeni sebe spremenil boš svet! Moderne mage zanima predvsem doživetja ekstaze, kjej pomeni "ex-stare" v latinščini sebe stati". Takšna doživetja irne, nujejo v angleščini tudi "peak expe. rience" (vrhunski doživljaj). Žena. živi teh stanj govore, da gre za stan. ja skrajne vzburjenosti, zanosa blaženosti, v katerih se magi počutijo razsvetljene, neodvisna od zakonov snovi (materije)^ dvignjene v neposreden stik z nad- naravnim. To je razpoloženje, v ka- terem so magi zmožni dejanj, ki jii, v normalnem razpoloženju niso zmožni. V ekstazi je mogoče doživeti raz- lične reči: svoje telo, povezanost? naravo, s kozmosom, vtopljenost v nek kolektiv, bližino nezavednega, simbolov in arhetipov itd. Newa- gevci vsa ta doživetja odtrgajo od tradicionalnega cilja, ki je bil doživljanje Boga, in jih povzdigne- jo v novo religijo. Med tehnikami ekstaze v new ageu sta najpopular- nejša zlasti šamanizem in čarov- ništvo. ŠAMANIZEHft šamanizem je doma v Sibiriji, severni in južni Ameriki in v Indo- neziji. Starodavni šaman je profe- sionalec, ki na "duhovnih poto- vanjih" obiskuje svet prednikov, demonov in božanstev, da bi od njih izvedel ali dosegel tisto, kar želi, npr. bogat lov, dež, zdravje, smrt sovražnika, pogled v prihod- nost ipd. S pomočjo ritmične glas- be, enoličnega, hipnotičnega petja in drog, kar vse uporablja pri svojih skrivnostnih obredih, se šaman hote spravi v trans, v katerem doživi "disociacijo" (ločitev) svoje- ga astralnega (duhovnega) telesa od fizičnega; medtem ko je njegovo fizično telo potopljeno v globok spanec, se njegovo astralno telo, ki ni podvrženo zemeljskim zako- nom, svobodno sprehaja po nebu ali podzemlju, potuje v preteklost ali prihodnost, se spreminja v živa- li, rastline ali predmete. Ko je šaman opravil, kar se je namenil opraviti, se zbudi iz transa, spo- ročila, ki jih je prinesel iz ono- stranstva, pa so za vse njegovo ple- me nedotakljiv zakon. Šaman uživa v svojem plemenu veliko spoštovanje in ima tam veli- ko socialno moč. Njegovo življenje pa ni lahko, saj so duhovna poto- vanja zelo naporna, pa tudi izredno nevarna. Ta poklic zahteva izredne darove, trdo šolo in nenehen tre- ning; dober šaman razpolaga s spo- sobnostmi, ki so za običajna merila nadnaravne, npr. močna intuicija; telepatija, jasnovidstvo, zdravljen- je s polaganjem rok ipd. -Nadaljevanje prihodnjič- Dr. Rudi Krk fEDNIK -29. SEPTEMBER 1994 OD TOD IN TAM - 11 FRANKFURT / 8. SREČANJE SLOVENSKIH FOLKLORNIH SKUPIN ]7. septembra je bilo v Frankfurtu osmo srečanje sloven- skih fokiornih skupin Polka /e ukazana na katerem je sodelovalo 16 folklornih skupin slovenskih društev iz cele flemčije, matično domovino pa sta predstavljali folklorni društvi Lancova vas in Ivanjkovci, nastopil pa je tudi ansam- bel Slovenski muzikantje s humoristom in voditeljem Vinko Šimkom - Jakom Šraufcigerjem. Srečanje je organiziralo društvo Sava iz Frankfurta. Potekalo je v jubilejnem letu po- globljenega sodelovanja med društvom in občino Ptuj, ki je s spremembo družbenopolitičnega sistema v Sloveniji dobi- lo nove temelje. Občina Ptuj, ki je bila v prejšnjih letih pokro- vitelj KPD Sava Frankfurt, je sodelovanje ohranila in ga razširila na veleposlaništvo RS v Nemčiji, ministrstvo za zu- nanje zadeve RS in mesto Frankfurt. Kot je povedal predsednik ptuj- skega izvršnega sveta Branko Bru- men, ki je vodil delegacijo ptujske občine, se je slovenski dan v Frank- furtu pričel s sprejemom pri župa- nu g. Moogu v znameniti Mestni hiši, ki so se ga udeležili veleposla- nik RS v Nemčiji prof. dr. Boris Frlec, svetovalka vlade v mi- nistrstvu za zunanje zadeve RS go- spa Maček, predsednik IS SO Ptuj Branko Brumen, predsednik društva Sava Janko Žemljic in predstavniki folklornih skupin. Ob tej priložnosti je zbrane nago- voril tudi Branko Brumen, povabil frankfurtskega župana, naj obišče Ptuj , ter mu predal sliko z grajskim ■Motivom, delo akademskega sli- l^arja prof. Marjana Remca. Osrednja prireditev je potekala v dvorani Haus Nied. Ogledalo si jo ic več kot tisoč Slovencev iz cele Nemčije, šestnajst nastopajočih folklornih skupin pa je pripravilo 'lepozaben skoraj štiriurni pro- gram s plesom, pesmimi in Ijudski- nii običaji. Predsednik ptujskega 'zvršnega sveta je po krajšem nago- voru društvu Sava podaril sliko akademskega slikarja Dušana Kir- '''ša, ki bo poslej krasila nove pros- tore društva v Gebermiihlstrasse v frankfurtu. Med obiskom v Frankfurtu se je '^^legacija občine Ptuj, v kateri je Sodeloval tudi Viktor Cvetko, ki v Ptujskem izvršnem svetu odgovar- ja za obrt in podjetništvo, pogovar- jala tudi o izmenjavi otrok naših zdomcev v okviru sodelovanja med osnovno šolo Mladika in slovensko šolo dopolnilnega pouka pri društvu Sava. Mladi Slovenci iz Frankfurta bodo svoje prijatelje v Ptuju obiskali sredi oktobra. "Vezi, ki so spletene med Ptujem in društvom Sava iz Frankfurta, želimo ohraniti ne le zaradi občutka odgovornosti, ampak tudi zaradi ohranjenega občutka, da so tezaželene," je zapisal v biltenu pri- reditve predsednik Skupščine občine Ptuj Vojteh Rajher. Predsednik ptujskega izvršnega sveta Branko Brumen pa ga takole dopolnjuje: "Če k temu dodamo še vezi med mestoma, dokaz državi, da je Ptuj odprto mesto za izmenja- vo kulturnih, poslovnih in drugih dobrin, tudi na mednarodni ravni promocijske učinke iz tega naslo- va, potem je stavek iz nagovora predsednika društva Sava Janka Zemljiča, 'naj postane ta prireditev kamenček v pisanem mozaiku slo- venskih dejavnosti širom posvetu, naj znova potrdi, da slovenska be- seda in pesem ne bosta izginili, četudi nas od doma ločijo številni kilometri', v zahvalo vsem, ki so pomagali splesti inohran jati to vez, zadostna osnova za nadaljnje sode- lovanje med Ptujem in društvom Sava Frankfurt." Pripravila: AlG Ssprejema v Mestni hiši v Frankfurtu. Foto: F. Vreže V Frankfurtu je nastopila tudi fokloma skupina iz Lancove vasi. Foto: F. Vreze SUmmi JUBILEJ festivala SLOVENSKE DOMAČE ZABAVNE GLASBE -14 Težko je prešteti vsa prese- nečenja, ki jih skriva za svojo fa- sado ptujski festi- val, in še težje jih je razumeti. Še zlasti, ker se ti strategija sproti seseda: bolj )ih obračaš v eno ali v drugo stran, manj jih kapiraš! Med najtežje razumljivimi se zdi kot kazen spoznanje, da so vižan je in vižarje ter z njimi vred tudi festival ljudje sprejeli. Sprejeli celo z obema rokama in tako navdušeno, da je bilo nekaterim zato kar nerodno. Med tako imenovanimi strokov- nimi krogi, ki nepoznajo in zato tudi ne trpijo množic, je že od nekdaj vsa- ka družba, ki presega zasedbo srednje velikega omizja, najmanj nora drhal, če ne še kaj manjvredne- ga. In skladno s tako vzvišeno optiko so planili tudi po festivalskih srečanjih godcev in prijateljev dobre volje na Ptuju. Na roko so jim hkrati bile še politične razmere, da o proda- nih avtoritetah v osrednjih medij- skih hišah, ki so bile rdeče, da se je kar iskrilo, ne drobimo posebej. Ko je Služba za raziskavo javnega mnenja na Zavodu RTV Ljubljana sredi sedemdesetih pripravila anke- to o željah avditorija za silvestrski program in je bilo 85 odstotkov an- ketirancev za Avsenike, Slake in sploh slovenske viže in vižarje, je te- danji generalni direktor - znano ime iz tako imenovanih svinčenih let - naredil iz tega nič manj kot politični problem! Kot poanta je bila izražena posebna skrb osrednjega medija za- radi poneumljanja množic s pocu- krano idiliko, še slepcu pa je bilo ob tem jasno, da gre zafmtoin daso po- litični apostoli ljubosumni, ker ima- jo ljudske množice veliko raje kot blefersko nategovanje domačo mu- ziko. Na "protistrup" ni bilo treba dolgo čakati: skoraj čez noč je bilo za domače napeve manj radijskih in te- levizijskih minut, ugasnila je slika s ptujskega festivala, če naštejemo le nekaj utrinkov iz repertoar ja polkar- skihbav-bavov... In tudi njim ni bilo s presenečenji povsem prizanešeno. KONZILIJ Krizno obdobje ptujskega festiva- la, katerega vzrok sta bila vsesplošna nenaklonjenost do vižarske glasbe in "kronična abstinenca uveljavlje- nih ansamblov", je pripomoglo do enoletne prekinitve srečanj na dvo- rišču minoritskega samostana. Vmes je prišlo do nekaterih kadrov- skih in organizacijskih sprememb, med slednj imi pa sta najbolj izstopa- li dve: kategorizacija ansamblov v kakovostne skupine ter srečanja strokovne komisije z ansambli ob koncu festivala. Na njih so žirantje utemeljevali svoje odločitve in večkrat odgovarja- li tudi na zoprna vprašanja prizade- tih. V celoti gledano je bilo kot na sodišču: obtoženec pred sodniki! Prej nelagodno kot prijetno, za pri- reditelje pa še eden od poskusov, kako pridobiti naklonjenost "urad- nih krogov" in pritegniti v konku- renco tudi "prvoligaše". Ti so sicer kapljali, a več kot za dober vzorec jih ni bilo niti slučajno... V "strukturah" je cena ptujskega festivala najbolj zrasla, ko je za pet- najstletnico na njem predaval dr. Matjaž Kmecl, tedanji minister za kulturo - uradno kot predsednik Kulturne skupnosti SR Slovenije. Nanj so nekateri gledali kot na zadnji poskus direktorja Lačna, da pridobi alibi za festival izven občin- skih meja, kar mu je kasneje v celoti tudi uspelo. Dr. Kmecl je s svojo av- toriteto po več letih pritegnil na Ptuj spet televizijo in številne novinarje, v predavanju pa je v pomirjevalnem akademskem tonu obrzdal prenape- teže, ki gledajo na vse črno-belo, ter nakazal smeri, po katerih naj bi kre- nili godci v iskanju novih izraznih možnosti. Ljudsko izročilo naj bi bilo izhodišče vižanja, je podčrtal, spretnost in znanje posameznih godcev pa naj ostaneta izvir za nove skladbe. Advokatura dr. Kmecla je bila vse- kakor dragocena in njene obresti so organizatorji festivala kapitalizirali še več let kasneje. Ne le pri "struktu- rah", tudi v zavesti ansamblov je do- bil ptujski festival drugačen pomen. Nič več ni bil samo veseljačenje, kjer se bo nekaj tudi igralo. Spoznanje, da je tudi minister "naš", jih je podžgalo in jim dalo vetra... Za reference in pozitivni image festivala je nekaj let kasneje sijajno poskrbel še drugi iz znanstvenega konzilja - dr. Janez Bogataj. On se je kot etnolog držal stroke, vendar z iskrivimi povezavami ljudskega izročila z glasbo in navadami Slo- vencev okorajžil godce in jih obo- rožil za iskanje novih možnosti za vižarskepodvige. Po njegovem je teh ob vsaki priložnosti nič koliko, le s pravestrani se jih je treba lotiti. In še nekaj bi bilo v nastopu dr. Bogataja greh spregledati: iskreno je povedal, kaj je dobro, in tudi tisto, kar ga pri polkarjih moti, kar so prizadeti - ver- jeli ali nei? - nagradili z navdušenim aplavzom! Z LEVO NOGO... Precej manj navdušujoče se je od- vijal ptujski nastop izvedenca za glasbeno narodopisje pri Slovenski akademiji znanosti in umetnosti Ju- lijana Strajnarja, ki naj bi "zablodi slovenskega naroda" oziroma teko imenovani "goveji muziki" pomagal najti mesto, ki ga ima razpeta med ljudskim glasbenim izročilom in šundom. Gospod Strajnar je nedvomno imel dober namen postaviti stvari na pravo mesto, toda njegovo predavan- je je izzvenelo v vse prej kot to. Sprevrglo se je v komentiranjepogo- vora z gospodom Marjanom Stare- tom o p tujskem festivalu in o odnosu nekaterih poklicanih avtoritet do narodnozabavne glasbe, ki sem ga objavil v Stopu neposredno pred fes- tivalom. V njem se je Marjan Stare prizade- to - kot urednik oddaj po domače na televiziji in kot avtor - lotil zlagane načelnosti, za katero se skrivajo tako imenovani "strokovni krogi", pa vrednostnih meril, kaj je resna in kaj neresna glasba ter končno tudi aktu- alnosti, s katerimi se je spopadal pri svojem delu. Gospod Strajnar je skušal odgo- varjati na vprašanja, ki mu jih je v svojih odgovorih serviral Marjan Stare, vendar je bil pri tem silno ne- segali celo poslušalci. In to s presne- to neprijetnimi vprašanji, kot na pri- mer: če sončece sije v narodni "Na planincah", je to izročilo, če pa v viži kateregakoli ansambla, je sončece šund! Podobne sreče je bil tudi eden na- juspešnejših avtorjev vižarskih ver- zov in dobitnik številnih nagrad za besedila na ptujskem festivalu pes- nik Miroslav Slana - Miros. Njemu se organ izatorji zaupali predavanjeo ustvarjanju verzov za melodije v rit- mu valčkov in polk. Toda... Istočasno s ptujskim festivalom je bilo na Statenbergu srečanje sloven- skih književnikov, kjer je bil Miros vsestransko dejaven in kar je usodno zapečatilo njegovo ptujsko preda- vanje o vižarskih besedilih: najprej se je v mučno razvlečenem uvodu trudil ustvariti primerno intelektu- alno vzdušje za dojemanje svojih zgodovinskih resnic o poeziji in umetnosti, na katero so bili on in nje- mu podobni s Štatenberga obsojeni že ob rojstvu, kretenom, kot so pol- kar j i, in ob n j ih zbranim trotom pase niti ne blede o njej. Dobesedno tega gospod Slana ni izustil, toda ton nje- govih besed je bil vsaj tako nav- dušujoč, če ne še bolj! In ko je tako gospod mukoma ses- topal z Olimpa v gnojnico, so se ne- kateri začeli križati in ne brzino po- molili nekaj očenašev in zdravama- rij. Danica Petrovič - tedaj še vajenka na Stopu, danes pa prva violina Jane za Bernardo Jeklin - se je po večmesečni abstinenci morala po- miriti s cigareto, drugače bi v navalu strasti ubogega Slano še posilila... Naj bo tako ali drugače, prepričan sem, da je bil predavatelj silno inspi- rativen, saj je s pohotnimi željami navdal še več prisotnih. Že naslednje leto in nato vsa leta naprej je bilo v konkurenci čuda novih verzoklep- cev, kar je tudi nekaj vredno... Ali če obrnemo drugače: preda- vanja o narodnozabavnih zadevah so zanesljivo bila vsebinsko zanimiv dodatek festvala. Škoda le, da orga- nizatorji niso imeli vselej srečes pre- datavelji, ki bi jim v "strukturah" brez velikega naprezanja pomagali do veliko točk! - Prihodnjič naprej - PTUJ / IZ DRUŠTVA JOGA V VSAKDANJEM ŽIVUENJU Če ste vsaj približno "normalne" sorte, potem vas v življenju gotovo tarejo različni problemi, naj bodo eksistenčni, zdravst- veni, psihološki ali kakršnikoli že. In kakorkoli jih poskušate reševati, zmeraj se rado kje zalomi, iz enega problema nas- tane deset novih in podobno. Vam pa kot da zmanjkuje časa in energije za vse to. Vaše notranje in zunanje ravnotežje se ruši, niste več tako samoobvladi jivi, pod kontrolo, nemirni ste in vse bolj nesamozavestni ter depresivni. Poleg tega spravl- jate v obup tudi svojo okolico. Morda bi vam celo kdo rad pomagal, pa enostavno ne ve kako. Nasvet: najbolje bo, da si pomagate sami. To je že staro in preverjeno pravilo. | Če spremljate dogajanja v raz- ličnih medijih, večkrat naletite na zgodbe posameznikov, ki so zaradi problemov v življenju pris- topili k njihovemu reševanju na nek nov, drugačen način. Izbrali so eno od alternativ, ki jih je da- nes že na pretek, skušali najti "svojo" pot in zaživeti drugače, bolje. Ne toliko v materialnem pomenu, kot v nekem globljem, duhovnem. Tudi joga je ena takih poti. V njej je vse odvisno od človekove volje in duha. Nobene prisile ni. Le korak, dva je treba narediti in se pre- pričati, ali je to tisto pravo, kar ne- komu ustreza. Joga ni religija, pač pa znanje, veda. Uči o splošni ureditvi vesolja in prostora, v katerem smo, o odno- sih med živimi bit ji, nenasil ju in le- poti duha. Za posameznika je, vsaj v tisti prvi fazi, zanimiva predvsem z vidika telesne vadbe. Ta namreč ugodno vpliva na naše zdravje. Daje pa joga še veliko več. Le pre- pustiti se ji je treba in sčasoma pos- tane del našega vsakdanjika, del življenja oziroma življenje samo. V Sloveniji obstaja kar nekaj cen- trov društva Joga v vsakdanjem živl- jenju. Največji so v Ljubljani, Ko- pru,Novem mestu in Mariboru. Si- cer pa ima to društvo, katerega sedež je na Dunaju, tudi medna- rodni značaj. Razen v Evropi ga lahko najdemo še v Ameriki, Kana- di, Avstraliji, Novi Zelandiji. Ukvarja pasevglavnem zorganiza- cijo tečajev joge ter izobraževanjem ljudi, ki jih joga zanima. Društvo izMariboražetretjeleto organizira tečaje joge tudi v Ptuju. Po besedah vaditeljice Sonje Trplan gre za začetno vadbo ter na- daljevalni tečaj. Začetna vadba joge, ki se bo pričela v telovadnici OŠ Mladika v začetku prihodnjega meseca, obsega telesno vadbo (hat- ha joga asane), dihalne vaje, vaje koncentracije, sproščanje in medi- tacijo, omogočena pa so tudi du- hovna predavanja po izvirni meto- di znanega indijskega jogija profe- sorja Parambansa Svvamija Mahes- hwaranande. Za prehod v drugo stopnjo, torej v nadaljevalni tečaj, je potrebno tri do štiri mesece začetne vadbe. Sonja pravi, da se z redno vadbo joge da pridobiti oziroma razviti veliko tega, kar nam v vsakdanjem življenju še kako koristi. Predvsem sposobnost, da si lahko pomagamo v vseh življenjskih okoliščinah, poskrbimo za svoje zdravje, povečamo sposobnost koncentra- cije, samozavest in spokojnost, raz- vijemo svojo fizično in psihično ce- lovitost, vzpostavimo ravnotežje zunanjih in notranjih aktivnosti, osvobodimo se lahko razvad in ve- zanosti, ki nas omejujejo in delajo odvisne, ter stopimo na pot samo- spoznanja. Če je joga tisto, kar ste za rešitev svojih priblemov iskali vi, boste vsekakor morali presoditi sami. Splača se poiskusiti, kakorkoli že. •<^D.Sterle Med vadbo joge v telovadnici OŠ Mladika Vaditeljica Sonja Trplan 12 . OD TOD IN TAM 29. SEPTEMBER 1994- TEDNI|( PTUJ / PREDSTAVILI PROJEKT DRAVA - MURA Zeleni Ptuja so prejšnjo soboto pripravili tiskovno konferenco, na kateri so predstavili projekt Drava - Mura, s pomočjo katerega želijo ohraniti in izboljšati naravi^ bogastva, ki jih ponujata ta dva vodotoka. Projekt izvaja fondacija za evropsko naravno dediščino EURONATUR, v Sloveniji pa je njen izvajalec Društvo za opazovanje in preučevanje ptic. Namesto običajne jesenske in spomladanske poplave Drava le še vsakih nekaj let poplavi loko. Ne jezera ne kanali ne morejo sprejeti vodnih gmot, lahko pa jih zadrži in sprejme loka. Fotografije: BorutŠtumberger Grad Bori Ima kot mesto informacijsko-naravovarstvenega centra vse potrebne danosti: naravne m zgodovinske. Mogočno povzdignjenje danes le še v nekaj posvečenih trenutkih, ko Drava ponovno postane reka. Na tiskovni konferenci sta dr. Martin Jacoby Schneider, vodja pro- jekta, in dr. vet. med. Borut Štumberger, koordinator za Slovenijo, govorila o najpomembnejših naravovarstvenih ciljih, ki so povezani z ohranitvijo rečnega toka Donava - Drava - Mura kot enega najpe- strejših ekosistemov Evrope. Projekt Drava - Mura je na stičišču štirih dežel: Hrvaške, Av- strije, Slovenije in Madžarske, pri- prave nanj pa so pričeli pred nekaj meseci. Informiran je je steklo v teh dneh, v prihodnje pa nameravajo pripraviti še nekaj predavanj in predstavitev projekta. Dr. Schneider je po poklicu bio- log in od leta 1989 je vodja projekta za fondacijo Euronatur. Kot je po- vedal, je v dobrih stikih s Slovenijo že od leta 1986; glede na svoje dol- goletne izkušnje ugotavlja, kako pomemben jeprojekt Drava-Mura za naravovarstvo Evrope. "Medtem ko je Drava v Sloveniji in Avstriji skoraj v celoti spremenjena v sis- tem akumulacijskih jezer, je njen spodnji tok še ohranjen. Meja med Hrvaško in Madžarsko, ki je dolga kar 170 kilometrov, je tu ohranila evropsko pomemben rečni ekosis- tem. Več kot 45 let ni tukaj nihče motil naravnega dogajanja. Tudi Mura je bila nad izlivom v reko Dravo mejna reka med Hrvaško in Madžarsko. Danes, ko je gornji tok Drave zaradi hidroelektrarn odre- zan, Mura predstavlja njeno narav- no nadaljevanje. Pogled na Dravo je potovanje v evropsko prakraji- no," je ob predstavitvi povedal dr. Schneider. Pri Euronaturu skrbijo in poma- gajo, da se projekti resnično pojavi- jo na mednarodni ravni, da so kar najbolje financirani. Pri tem delajo na pomembnem stališču, tako da se naravovarstvenikom izplača tudi z ekonomske plati. Projekti Eurona- tur so poznani tudi v tujini in jih dobro promovirajo v Sloveniji. Dr. Schneider pravi, da lahko s svojim delom o publikaciji, ki jo pripravlja o notranjskem parku, o potovanjih in vseh stotisočih pismih, ki so jih poslali o pomenu "rjavega medve- da" pri nas, damo svoj delež, tako da je narava pomemben ekonomski faktor v turizmu. PRVI USPEHI IN CIUI PRI EURONATURU Pomemben temelj za zavarovan- je ekosistema Drava - Mura je že sama odločitev madžarskega parla- menta 30. aprila 1991, da reko Dra- vo skupaj s poplavnimi gozdovi na Donavi razglasijo za nacionalni park. Tudi v Sloveniji, kot pravi dr. Schneider, so prepoznali vrednost, vlogo in pomen naravnih ostankov Drave. Obstajajo že prizadevanja, da se učinkoviteje zavarujejo, celo renaturizirajo. Pri Euronaturu si prizadevajo, da naravovarstvene aktivnosti vseh dežel pripravijo k sodelovanju, saj imajo naravo- varstveni projekti v eni sami deželi le malo možnosti. Kot pravijo, ima- jo vodnagospodarstva moč, da na- ravovarstvena področja uničijo. In pravzatojepomerhbno,dapartner- ji Euronatura skrbijo, da se pre- preči uničen je teh področij ter da se na mednarodni ravni poskrbi in zastopa te projekte. Borut Štumberger, ki je pri tem projektu koordinator za Slovenijo, jepovedal:"Kotnajvečjaslovenska reka predstavlja Drava kulturnoz- godovinsko, geomorfološko in bio- loško enkraten primer dosedanje- ga in polpreteklega sožitja med na- ravo in človekom. Naravi in ljudem neprijazni posegi med obema drav- skima terasama oziroma v nekdan- jem poplavnem retenzijsk^ pros- toru so potekali tako hitro, da ra- zumske analize, ki joomogoča časovna oddaljenost, ni bilo mogoče opraviti. Danes pa se je že nabralo mnogo izkušenj glede pos- ledicposegov. Dabiuspeliohraniti ter izboljšati naravne in s tem eko- nomske kvalitete tega danes pre- težno že uničenega prostora, je po- treben nacionalni načrt naravo- varstvenega upravljanja. Možnost, ki jo ponuja eden največjih evrop- skih naravovarstvenih projektov z nastajajočim (med)narodnim par- kom Drava - Mura, ki bo povezoval ob rekah živeče narode in države, je v tem trenutku izjemno dobro- došla, če ne kar prepotrebna. Z nji- mi se razvija tudi turistično zaled- je." Biosferni rezervati so internacio- nalno naravovarstveno priznani in primerni, da osrednja naravna po- dročja Šturmovec in gozdovi ob reki Muri z naravovarstvenimi ele- menti postanejo "rdeča nit" kot os- rednja varstvena cona. Ob tej coni bi bila še "blažilna nit", v kateri se lahko izvajajo turizem, gozdarstvo z naravnim gozdom, ribolov in kmetijstvo. POMOČ EVROPE, INFORMACUSKO- NARAVOVARSTVENICENTCR Brez mednarodne pomoči pa tudi tokrat ne bo šlo, saj Slovenija in Hrvaška le tako lahko zagotovita alternative za drugačno pridobi- vanje energije, seveda če se bosta odrekli nadaljni gradnji hidroelek- trarn. Pomen nacionalnega parka za razvoj regije naj bi bil predstavl- jen tako, da bo prebivalstvo park spoznalo kot novo možnost na- daljnjega razvoja. Fondacija za ev- ropsko naravno dediščino se zavze- ma za razvojni koncept, v katerem bodo oblike rabe naravnih bogas- tev sonaravne. Mesta in občine vzdolž obeh rek bodo s tem duhov- no vključeni v to veliko zavarovano področje in edinstven evropski projekt. Kot so poudarili na srečanju, je v prihodnje zelo pomembno, da se vodno gospodarstvo v Sloveniji končno preorientira in razmisli o naravni dinamiki, torej o vprašanju, kaj sez reko sme naredi- ti. Stara Drava in Mura to sedaj nar- avnost ponujata, da pa bi družba končno začela upravljati z reko Dravo kot s trajno vrednoto, bo po besedah Boruta Štumbergerja po- trebno v čim krajšem možnem času urediti informacijsko-naravo- varstveni center. Tak center bi opravljal naloge informiranja, in- tegracije, koordinacije in opazo- vanja. "Različni interesi so si prem- nogokrat zelo podobni: pogovor in obveščanje tako lahko postaneta pomembna dejavnika kooperativ- nega vedanja, vsaj delno lahko ohranita Dravo," pravi Borut Štumberger, ki je za ta projekt pri- pravil že veliko pisnega in slikov- nega materiala. Projekt Drava - Mura za ohrani- tev in izboljšanje naravnega bo- gastva ob prvobitni rečni pokrajini je v stopnji uresničevanja. Njegov namen je govoriti o nacionalnem pomenu reke Drave, saj vlada pre- pričanje, da sta Drava in Mura im- perativ razvoja. V drugi polovici naslednjega meseca, 24. oktobra,že pripravljajo srečanje vodilnih poli- tičnih struktur ob reki Dravi in Muri. TatjanaMohorko _SREDIŠČE OB DRAVI_ Gradnim bemmskegm servkm Pred dvema mesecema so v Središču ob Dravi pričeli gradnjo novega Pe- trolovega bencinskega servisa. In- vestitor je Petrolova naftna družba, gradnja pa poteka v okviru teritorial- ne enote podjetja Petrol - Trgovina iz Maribora. Kot smo izvedeli od Milana Maste- na, upravnika podjetja Petrol Trgo- vina iz Maribora, bodo dela sklenili predvidoma v letošnjem novembru. Poleg točilnih mest, kjer bodo na vol- jo vse vrste goriva, ter že običajne trgovine, kot jih imajo tudi na drugih bencinskih servisih, bodo imeli še bife, zaposlenih pa bo pet delavcev. Izvedeli smo še, da gradijo središki bencinski servis po vseh sodobnih merilih, vendar se bodo ob koncu del odločili, ali bo samopostrežni ali kla- sični. Vida Topolovec V bližini mednarodnega mejnega prehoda v Središču ob Dravi raste nov bencinski servis. Foto: Štefan Hozvan PODRAVJE / TURIZEM ZAOSTAL ZA SLOVENSKIM RAZVOJEM Turistični promet v Sloveniji in Podravju v letošnjem letu vli- va optimizem, čeprav je včasih Podravje v slovenskem turis- tičnem kolaču imelo večji delež - tudi že desetodstoten, danes pa pri gostih le štiriodstoten, pri prenočitvah pa nekaj več kot dvoodstoten. Takšni podatki da- jejo misliti, osnovno vprašanje pa je, kje je Podravje v primerja- vi s Slovenijo izgubilo. Za dobre poznavalce razmer v turizmu je odgovor zelo preprost: drugi so se hitreje razvijali. Sicer pa polletni rezultati turistične sezone še ne povedo veliko, že okto- bra bo bolj jasno, kaj je letos dosegel podravski turizem. Ne glede na to pa podatki o turističnem prometu - o številu gostov in prenočitvah - v posa- meznih občinah govore o pozitivnih premikih v turizmu. Zlasti to velja v Ormožu, Lenartu,pa tudi Ptuju. Ker pa v teh podatkih ni zajet izletniški turizem, ki ga je v Podravju izredno veliko,podatki niso takoskrb vzbuja- joči. Na seji izvršilnega odbora Maribor- ske turistične zveze v ptujskih Ter- mah, ki jo je vodil predsednik Anton Rous, so ugotovili, da podravski turi- zem zaostaja tudi zaradi nepoveza- nosti, saj razen območne gospodar- ske zbornice in turistične zveze ni ni- kogar, ki bi povezoval turistične or- ganizacije tega območja Slovenije, ki naj bi se v bodoče bolj uveljavilo tudi zaradi skupnega kataloga turistične ponudbe, ki ga bodo izdali v začetku prihodnjega leta. Za izdajo kataloga, ki nima ambicij prospekta, kot je de- jal Milan Razdevšek, ampak je zgolj informativnega značaja in izrazito tržno usmerjen, potrebujejo blizu šest milijonov tolarjev. Predstavil naj bi značilno ponudbo Štajerske, ki naj bi jo tržili pod izbranim sloganom - morda Štajerska - zeleni vrt Slovenije. Zbiranje denarja povzroča izdajatel- jem težave, saj ni pravega zanimanja za sodelovanje, ne glede na to, kako nujen je enotni katalog turistične po- nudbe Podravja. Za vse udeležence seje je bilo pravo doživetje predavanje Marjana Pun- gartnika o turizmu in kulturi. Nacio- nalno identiteto in kulturno izročilo - to je vsebino in življenje - je potreb- no bolj kot doslej vključiti v turis- tično ponudbo Podravja. Pri tem bo Marjan Pungatnik turističnim del- Oblestaost v lludskem vrtu Ni miru za slovenska drevesa, za slovenske gozdove! Naravne nesreče, poseki in tudi gola objestnost uničuje- jo gozdove. Zakaj je potrebno obeliti drevo? Zakaj drevesa nekaj naprej od Ljudskega vrta postajajo žrtve dolge- ga časa in objestnosti? Gre za čiščenje narave? Okrasitev narave z "lepimi' debli? Tak odnos do narave se nam že zelo maščuje! Zato raje naravovaruj- mo in jo zares očistimo ogromno ne- snage, ki jo je človek znosil vanjo! M. Horvat avcem v veliko pomoč. Govorili pa so tudi o lovu in ribolovu v turizmu, ki predstavljata pomemben del ponud- be podravskega in slovenskega turiz- ma. Lovna sezona v Sloveniji trajase- dem mesecev,od 15. maja do 15. janu- arja, zato bi jo kazalo še bolj izrabiti- ^MG "Lepo" obeljeno drevo. TEDNIK -29. SEPTEMBER 1994 POSLOVNA SPOROČILA - 13 14 - POSLOVNA SPOROČILA 29. SEPTEMBER 1994- TEDNIfc ŠPORTNI PORTRET / ROKOMETASICA INES ČERNE Ženski rokomet je bil nekdaj v Ptuju zelo visoko. Spomnimo se samo iger v drugi zvezni (jugoslovanski) ligi. Veliko igralk je bilo vzgojenih v RK Drova. Sedaj ženski rokomet ne dosega rezultatov moškega, toda kljub temu je iz "zlatih časov" Ines Černe, ki sedaj uspešno nastopa za mariborski prvoligoš. Iz Drave jo je pot vodila v vodilne ljubljanske- ga prvoligošo, noto je malo igralo v Italiji, sedaj po je ponovno na slovenski rokometni sceni in v dresu slovenske rokometne reprezentance. Glede na mladostni videz kože, do bo še dolgo igralo rokomet. Kako je potekala tvoja športna pot pred odhodom v Italijo? Ines Černe: "Pri Olimpiji sem igrala osem let, nato sem dve leti igrala za italijanski klub Parmo. Po vrnitvi iz Italije sem leto dni pavzi- rala, ker sem rodila, nato pa sem šla igrat v mariborski Branik, kjer sem sedaj že tretje leto. Tudi v Ptuju imamo žensko eki- po. Te ni nič mikalo, da bi zaigra- la za svoj matični klub? Ines Černe: "S ptujskim klubom sem imela kontakte, a ni bilo nobe- ne resne ponudbe. Dobila sem po- nudbo iz Maribora in sem jo spreje- la. Tam sem popolna profesional- ka." Ali se v Maribor Braniku da živeti od igranja rokometa? Ines Černe: "Recimo tako, da se da samo živeti. V Sloveniji je bil že prej mačehovski ondos do ženske- ga rokometa in tako je tudi danes. V Olimpiji smo krpali iz meseca v mesec. Vse sem si praktično ustva- rila z igranjem v Italiji." Si državna reprezentantka. Kaj je bil osnovni razlog za dokaj klavrne igre in s tem neuspeh žen- ske rokometne reprezentance? Ines Černe: "Neuspehu se sploh ni čuditi že zaradi tega, ker ni nobe- nih priprav. Selektor Antun Bašič je bil takrat slučajno izbran. Sedaj je v.d. gospod Kavčič. Reprezen- tanca je bila sestavljena večinoma iz igralk ljubljanske Olimpije, kar pa ne pomeni, da so najboljše igral- ke iz Olimpije, ampak je to politika selektorjev. Če bi zbrali res naj- boljše igralke iz vse Slovenije in se dobro pripravili, bi bila slika dru- gačna." Tudi v ženskem rokometu poj- avlja veliko tujih igralk. Kaj to prinaša ženskemu rokometu v kvalitetnem smislu? Ines Černe: "To zame ni nobena pridobitev. Več bo tujk, manj slo- venskih igralk bo igralo. Predvsem mlade igralke bodo sedele na klopi. Tudi v Braniku imamo tujke. Če pa bi tujke že prihajale, bi morala biti vsaj dvakrat boljše od najboljše igralke v klubu, da nekaj pokažejo. Tako bi se mlade lahko veliko naučile. Tako, kot jesedaj,pa ni do- bro za slovenski ženski rokomet." Katera tuja igralka je 'po tvojem okusu'? Ines Černe: "To je zelo dobra igralka, ki igra pri Krimu krilo, Dalija Erceg. Druge se še niso do- kazale, nekaj pa jih nisem videla igrati, šeposebej Rusinj, ki so prišle naknadno. Podobno je s trenerji. Mislim, da imamo v slovenskem rokometnem prostoru dovolj ka- kovostnih trenerjev. Lep primer je v celjskem rokometnem klubu Pi- vovarna Josip Šojat, ki je zares do- ber trener." Ali spremljaš svoj nekdanji kljub Olimpijo? Ines Černe: "Delno spremljam, ker sem tudi z dekleti iz tega kluba skupaj v reprezentanci. Klub je po mojem mnenju še vedno enako za- snovan kot nekdaj. Pobira vedno najboljše igralke iz vse Slovenije. Dekleta igrajo zaradi tega, ker ima- jo rade rokomet. Ni pa to klub, v ka- terem bi bile najboljše premije. Olimpija je nekaj podobnega, kot je bil v nekdanji Jugoslaviji Radnički iz Beograda, ko je bila čast igrati za klub." Kakšno je zanimanje za ženski rokomet v Mariboru, kjer moškega ni? Ines Černe: "Mariborsko občinstvo me je precej razočaralo. Glede na to, kakšno športno dvora- no imamo, ljudje se lahko pripelje- jo praktično do same dvorane, in- formacije dobivajo pravočasno in korektno, ni pretiranega zaniman- ja. Sedaj je nogomet pač tisti, ki ga obiskujejo in jih najbolj zanima." Kako poteka delo kluba? Sedaj so v modi posebni sponzorji za klub ali pa za samo nekatere igral- ke. Ines Černe: "Vse poteka prak- tično preko enega človeka - gospo- da Škerbinka, ki praktično nosi na hrbtu vso finančno konstrukcijo. V bistvu ni odvisen od drugih, smo še vedno samostojen klub." Ambicije RK Branika? Ines Černe: "Ambicije Branika sobilevednovelikein jih ponavadi nismo dosegle. Letos naj bi bila to uvrstitev med prve štiri ekipe. V Sloveniji pa podobno kot mi raz- mišlja kar osem ekip. Prvenstvo bo zelo napeto. Moje mnenje je, da bi morale realno biti med petimi eki- pami." Kaj pa evropske želje maribor- skega rokometnega kolektiva? Ines Černe: "Evropa marsikaj spremeni. Prinese denar, lažje bi zadihali. Ne vem. Vse skupaj je po- vezano z novim trenerjem. Popol- noma je spremenil naš način igran- ja, mišljenja, dela - skratka vsega. Sploh se postavlja vprašanje, ali se ekipa lahko v enem mesecu popol- noma prilagodi novemu sistemu. Vse skupaj bomo videli na koncu prvenstva." Kaj misliš o dobrih rezultatih ptujskih rokometašev, o zamen- javi trenerja in ptujskem občinst- vu? Ines Černe: "V lanski sezoni so dosegli dober rezultat. Vidim pre- cej pomlajeno ekipo z mojim prvim trenerjem na čelu. To je lahko samo pozitivno. Potrebno je še samo občinstvo, ki bo znalo dovolj ko- rektno vzpodbujati mlade rokome- taše, ne da bi jim že po prvem neu- spehu obrnio hrbet." Ines, kako dolgo še? Ines Černe: "Igrala bom, doker se bom še čutila sposobno in bom lahko konkurirala mlajšim igral- kam. Ostala bom v rokometu in v športu." Danilo Klajnšek REKREACIJA Seminar xa vaditelle plavania šport studio Olimpic prireja v sodelovanju s Termami seminar za vse, ki bi radi postali vaditelji plavanja. Začeli ga bodo v pone- deljek, 3. oktobra, ob 17. uri. Prija- ve in informacije v šport studiu Olimpic, Jadranska 7, telefon 773-064 od 16.30. KOLESARSTVO V četrtek, 15., in petek, 16. septembra, so se ptujski kole- sarji udeležili državnega prvenstva na dirkališču v Kran- ju in dosegli odlične rezultate v naslednjih disciplinah: člani - 4000 m zasledovalno: Tomi Eržen odlično 7. mesto; starejši mladinci - 3000 m zasledovalno: Mitja Mahorič 3. mesto; mlajši mladinci - 2000 m zasledovalno: Uroš Grame 8. mesto; starejši mladinci - vožnja na čas 1000 m: Miran Kelner 3. mesto; dečki A - vožnja na točke: Matej Marin 3. mesto; starejši mla- dinci - 4000 m ekipno: 4. mesto; mlajši mladinci - 3000 m ekip- no: 4. mesto; dečki A - 2000 m ekipno: 5. mesto. V soboto, 24. septembra, so se ptujski kolesarji udeležili gorske dirke "Vzpon na Ulovko" nad Vrhniko, kjer so starejši mladinci doseglilepeuspehe:MitjaMahorič jezasedel2. mesto,Miran KelnerS. mesto in Boštjan Pihler 7. mesto. • •• V nedeljo 25. septembra, so se ko- lesarji podali tudi na "Vzpon na Lisco", kjer so bili ponovno starejši mladinci odlični: na 2. mesto se je uvrstil Mitja Mahorič, na 3. Miran Kelner, na odlično 4. mesto Boštjan Pihler. Pri članih je bil Tomi Eržen 7. mesto. V nedeljo, 2. oktobra, jih čaka gorsko državno prvenstvo na Pokl- juko, 8. oktobra pa še posamezen kronometer v Celju. S tem se sezo- na 1994 konča. •oAP. ROKOMET PTUJ - Športna dvorana Center, gledalcev okoli 600, sodnika Kalin in Korič iz Ljubljane. DilAVA: Krauiliaker. Novak 3, Hmjadoviči.Beišak^PDiflčniak Mlakar, GORENJE: Anžič, Krejan 2, Oc- virk, German 4, Plaskan 7, Kimčenko, Oštir, Tome 1, Stropnik, Cvetko l,Jakiibovič. V prvi tekmi letošnjega rokomet- nega prvenstva so rokometaši ptuj- ske Drave v zelo trdem in do konca zanimivem srečanjuzasluženopre- magali igralce iz Velenja. Gostje so sicer bolje pričeli, vendar so jih domačini pri dve proti dve ujeli, povedli s pet proti tri ter dobili prvi polčas z 8:7. V prvem delu sta domača igralca Uroš Privšek in Fa- ruk Hrnjadovič zastreljala sedem- metrovki, drugače bi bil rezultat prepričljivejši v korist domačinov. Tudi v drugem polčasu je bila tekma zelo trda v obrambi. Pri domačih je zelo dobro branil vratar Krauthaker, za nameček pa je dru- gi vrater Mlakar ubranil še eno se- demmetrovko. Domačega repre- zentanta Renata Vugrinca so gostje dobro ustavljali, pri tem pa puščali prostorzadrugeptujskenapadalce, ki so to s pridoma izkoriščali. Gostje so od rezultata 11:11 ved- no lovili vodstvo domačih. Še naj- bolj napeto je bilo v zadnjih dveh minutah. Po izgubljeni žogi v na- padu rokometaši Drave niso bili dovolj hitri v postavitvi obrambe in gostjeso rezultat izenačili na 15:15. Pri tem je bil izključen domači igralec A. Potočnjak. Dvajset se- kund pred koncem srečanja je Hrnjadovič dosegel zmagoviti za- detek za igralce Drave. Zmaga domačih je zaslužena. Bili so bolj borben nasprotnik pred zelo bučno publiko, ki mladih ro- kometašev Drave tokrat ni pustila na cedilu. Naslednje srečanje igrajo roko- metaši ptujske Drave proti ekipi svojega nekdanjega trenerja Iva Hrupiča Fructalu iz Ajdovščine. Danilo Klajnšek III. DRŽAVNA LIGA PVRAMIDIA-ANGEL BESEDNJAK 37:19(18:7) RK PVRAMIDIA: Tement, Rihtarič 2, M. Šandor 1, Zd. Roškar I, Hedžet 3, Zl. Roškar 3, Borut Kos- tanj evec 8, Ivančič 7, Žnidarič 3, Zab- avnik 4, Ranfl 5, Hrga. V prvem kolu III. državne član- ske rokometne lige so se pomerili rokometaši RK PVRAMIDIE in RK ANGEL BESEDNJAK iz Ma- ribora. Ves čas dvoboja se je videlo, kdo je gospodar na igrišču, saj so ob polčasu domačini vodili z enajsti- mi zadetki razlike. V drugem polčasu je prišla premoč domačinov še bolj do izraza, saj so tekmo končali kar z osemnajstimi zadetki razlike. Rokometaši iz Moškanjcev so se tako predstavili kot eden resnejših kandidatov za napredovanje v višji rang tekmovanja, le-to pa še naprej ostaja glavni cilj vseh, ki imajo radi rokomet ter dihajo in živijo za klub RKPyraraidia. \lesel\e ob prvi zmagi. Krauthaker - eden najzaslužnejših za prvo zmago Drave v novem prvenstvu. Foto: Ludvik Kotar NA STADIONU V PTUJU / ATLETSKI MITING Na delno obnovljeni atletski stezi na stadionu v Ptuju so prizadevni atletski delavci AK Ptuj pripravili pod pokroviteljstvom IS SO PTUJ atletski miting, katerega se je udeležilo 74 tekmovalcev iz Avstrije, Hrvatske in Slovenije. Verjetno bi to atletska prireditev v Ptuju bilo še bolje zasedeno, če bi bil termin ustreznejši, nekaj atletov in atletskih del- avcev po smo vseeno pogrešali. Mogoče bo njih in gledalcev no prihodnji atletski prire- ditvi več. Še najzanimivejši je bil tek na 400 m, kjer je Mirko Kocuvan le za las ugnal domačega mladega atleta Kristijana Pralijo. Zra- ven tega moramo omeniti še nastop izven konkurence domače atletinje Hedvike Korošak. REZULTATI Moški: suvanje krogle: 1. Stam- pel, AT Graz, 15,90, 2. Doki, AK Ptuj, 15,81, 3. Rendulič, Mladost Zagreb, 14,98 m; tek 60 m učenci ptujskih OS: 1. Zoreč, OŠ Breg, 8,16, 2. Lovrenčič, OŠ Destrnik, 8,29,3. Vedlin, OŠ O. Meglič, 8,44; 400 m: 1. Kocuvan, Kladivar, 49,99,2. Pralija, AK Ptuj, 50,15,3. Hartman, Kladivar, 52,14; 800 m: 1. Potočnik, AK Ptuj, 1:58,10, 2. Rozman, Triglav, 1:58,80, 3. Her- man, Čakovec, 2:08,99; 3000 m: 1. Starina, Radeče, 9:43,00, 2. Her- man, Čakovec, 10:30,00; 100 m: 1. Acman, Kladivar, 11,30,2. Škober- ne, Kladivar, 12,20, 3. Esih, AK Ptuj, 12,32; skok v višino: l.Dok- leja, Čakovec, 196 cm, 2. Petrovič, AK Ptuj, 193, 3. Horvath, AK Po- murje, 193 cm; skok v daljavo: 1. Acman, Kladivar, 6,61, 2. Teršek, Radeče, 6,40 m, 3. Škoberne, Kla- divar, 6,22 m. Ženske: učenke 60 m: 1. Mla- kar, OŠ O. Meglič, 8,63,2. Čeh, OŠ Dornava, 9,14,3. Kos, OŠ Destrnik 9,16; 100 m: 1. Lopatič, FIT Brežice, 13,07, 2. Tomažin, FiT Brežice, 13,26,3. Gačnik,AKPtuj, 14,46; 400 m: 1. Slak, Radeče, 68,97, 2. Vindiš, Ak Ptuj, 70,22, 3. Sotlar, Radeče; suvanje krogle: 1- Novak, FIT Brežice, 11,36,2. Ren- dulič, Mladost Zagreb, 11,00,3. Pi- vec, Slov. Bistrica, 10,92; skok v daljavo: l.Umnik,Triglav,5,83,2. Čarman, Triglav, 5,35, 3. Gačnik, AKPtuj,4,70;skokvvišino: 1. Lo- patič, FIT Brežice, 165, 2. Letič, AK Ptuj, 145, 3. Umnik, Triglav, 145 cm. Danilo Klajnšek Na mitingu so nastopili tudi najhitrejši deiki ptujske obilne. Foto: LangerhoU ORMOŽ/ V KLUBU BORILNIH VEŠČIN Prva jesenska preizkušnja 10. septembra je potekal v Mariboru tretji turnir za državno prvenstvo v semi kontaktu za člane, članice, mladince in mladinke. Med 67 tekmoval- ci v raznih kategorijah so člani ormoškega kluba borilnih veščin dosegli tri prva, dve drugi in eno tretje mesto. Pri mladincih je v kategoriji do 71 kg Dušan Markeš dosegel drugo mesto, Gorazd Gomboc pa tretje. V članski konkurenci so si Danilo Korotaj (do 63 kg), Marcel Fekonja (do 74 kg) in Mirko Fliser (nad 89 kg) priborili prva mesta. Ker je bila to prva tekma po poletnem premoru, so Ormožani z doseženim izkupičkom osvojenih mest zadovoljni in odločeni takšno delo nadaljevati. Po- dobne rezultate želijo doseči tudi v light in full kon- taktu. Prvo tekmovanje v full kontaktu je potekalo 17. sep- tembra v Mariboru, drugo v semi kontaktu 25. sep- tembra v Izoli, v light kontaktu pa bo 10. oktobra v Celju. V ormoškem klubu borilnih veščin načrtujejo v tem šolskem letu ob dejstvu, da bodo v novi športni dvo- rani dobili svoj stalni kotiček, tudi večji vpis šolar- jev. Vida Topolo- TEDNIK -29. SEPTEMBER 1994 ŠPORT -15 $KUPSCINA ZVEZE ZA ŠPORT IN REKREACIJO PTUJ prejšnji četrtek zvečer je bila seja skupščine Zveze za šport in re- Icreacijo Ptuj, namenjena volitvam organov. Med blizu 50 ude- leženci je bilo 28 predstavnikov klubov in društev z volilno pravi- co. Za predsednika skupščine so iz- volili Vlada Čuša, za podpredsed- nika pa Mirka Vindiša. Predsed- nik predsedstva je Zvone Zinrajh, podpredsednik Alojz Klaneček, člani pa Ivan Vidovič, Jakob Rajh, Boris Premzl, Franjo Simonič, Davorin Samojlenko in Stanko Meško ter predsednik skupščine. Sekretar je Peter Gaspari, tajnica Marijana Cafiita, predsednik stro- kovnega sveta Žarko Markovič, predsednica nadzornega odbora Nataša Vidovič in predsednik propagandne komisije Silvo Vo- grinec. Vodstvo nove zveze čaka sedaj veliko organizacijskega dela pri opravljanju servisa za članstvo, kjer bodo morali najti stik s Šport- no zvezo občine Ptuj, Zavodom za šport in občinskimi upravnimi or- gani. Veliko lažje bo za novo zvezo po ustanovitvi Zavoda za šport, predvsem glede uporabe objektov. Skupščino jez obiskom v organi- zaciji Šport studia Olimpic počas- tila tudi ena najboljših evropskih in svetovnih atletinj v teku na 100 metrov z ovirami Brigita Bukovec. Povedala je veliko zanimivega, udeleženci pa so njeno prisotnost izkoristili za pogovor o vrhunskem športu pri nas in v svetu. l.kotar Brigiti Bukovec (v sredini) so udeleženci skupščine namenili posebno pozor- nost. Foto: KOSI SKLEPiSKUPSCINEZSRPTUJDNE22.9.1994 1. Ostro protestiramo, da se pokritje primanjkljaja Športne zveze Ptuj pri projektu adaptacije atletske steze realizira iz dotacij za dejavnost klubov. ŠZ Ptuj naj najde druge načine in vire. 2. Nasprotujemo predlogu predsedstva ŠZ Ptuj, da se del skupnih prostorovv prizidku - nadgradnji dvorane Mladika upo rabi za nešport- ne namene (pisarneZavoda za šport Ptuj). 3. Nasprotujemo predlogu Predsedstva ŠZ Ptuj zzadnje seje, da se se- danji upravni prostori ŠZ Ptuj preuredijo za poslovno-trgovski prostor. Trgovine in poslovni prostori naj se uredijo ob fazi B nadgradnje dvo- rane Mladika, kot je bilo programsko sprejeto. 4. Ne strinjamo se z odločitvijo posa meznikov v ŠZ Ptuj, da lahko šport- ne prostore uporabljajo le njihovi člani. Rokometnemu klubu Mladika je potrebno omogočiti termine za vadbo in tekmovalni del v skladu z dogovorom odbora v SŠC Ptuj, ki z dvorano Center razpolaga. 5. Pri posegih v prostore, ki so v upravljanju ŠZ Ptuj, zahtevamo, da se dosledno upošteva mnenje IS SO Ptuj in s tem pridobi soglasje tega organa. 6. Verificira se potrditev članov Zavoda za šport Ptuj: - član sveta Zavoda: Zvone Zinrajh - člana strokovnega sveta Zavoda: Vlado Čuš in Jakob Rajh Zveza za iport in rekreacijo Ptuj __ TENIS_ titel Prejšnji konec tedna so se na igriščih TK PTUJ pomerili najboljši igralci tenisa do 16 let v Sloveniji. Najbolj zanesljivo igro je pri fantih prikazal Ivan Bezjak, pri dekletih pa Mateja Ogrizek, oba ŽTK MB. Bezjak je v Finalu z bolj zrelo igro premagal Blaža Jurjeca (Olimpija LJ) z rezulta- tom 6/4, 6/3. Ogrizkova jc v finalu zlahka opravila s Sevškovo (BR MB) 6/2,6/1. Od igraicevTK Ptuj se je Alen Horvat uvrstil med 16 najboljših in nato izgubil z zmagovalcem turnirja Bczjakom 7/5, f>/l. Robi Pisarje izgubil z Vogelnikom (Radov.), Miha Jernejšek z Ljubičem (U), Žiga Žigman z Glogovcem (BR MB),ČrtoGobecpaje igraisprvim no- silcem turnirja Blažem Jurjecem in uspel osvojiti prvi niz 7/6. nato pa je os- tala dva izgubil 6/.1 in 6/1. i^ri dekletih je Barbara Pislan zmaga- la prvi set, nato pa izgubila z Dvoržako- vo (CE), Alja Pak in Alenka Gobec pa proti Košarjcvi (ŽTK) in Lorgerjevi (CE) nista imeli velikih možnosti. JESENSKI TURNIR DVOJIC Klubskega turnirja dvojic se je ude- ležilo26dvojic. Pri moških nad.lOletsta zmagala Marjan Rola in Andrej Pola- nec, ki sta v finalu premagala dvojico Ivan Gerjevič-Aco Kravina. Pri moških do 30 let sta zmagala Miha Jernejšek in Robi Čeh, pri članicah pa Irena Filipič in Barbara Rabuza. Zmagala sta tudi Kondrat Horvat in Marjan Pišek. Poletno sezono so člani TK PTUJ zaključili spiknikom v prelepem vreme- nu. Življenje kluba pa se bo letos prvič nadaljevalo tudi pozimi, saj bo na dveh igriščih postavljen balon za zimsko igranje in vadbo. TKPTVJ Vl4i«l( fi^fcui člaitic Of v vzhodni skupini druge moške roko- "letne lige je v prvem kolu Velika Nedel- ja v svoji dvorani z 22:20 premagala Po- let iz Murske Sobote, tekme Zagorje - ^rinož pa ni bilo, kerje Zagorje izstopi- 'o iz tekmovanja, na njegovo mesto pa je Prišel Mladinec iz Murskih Črncev. Tekma Mladinec - Ormož bo zato ka- ^leje. v soboto se bodo Ormožani v Ve- 'iki Nedelji pomerili s Sevnico. Tekmo '^do začeli oh 18. uri. V ženski drugi ligi so članice Drave v Ptuju krepko izgubile z Novim mestom. Rezultat je bil kar 36:8 za gostje. V tekmi tretje lige je drugaekipa Dra- ve v kakovostnem srečanju mladih igralcev igrala 21:21 z drugo ekipo Go- renja iz Velenja. Drava: Šliimbcrger, Šmif^oc, Kotar6. Mlakar4, Čerček. Ribič 3. Kaiscrshcrgcr. Kolednik I, Planine 5, Kac 1, Kozel 1, Simonič. •♦I.k. Nogometne vesti 2. SLOVENSKA NOGOMETNA LIGA Rezultati 7. kola: Štajerska pivovarna - Nafta 1:2, Napredek Domžale - Elan 1:0, Rudar - Drava 2:2, RCSGramatex- Zagorje 0:0, Steklar-Slovan 1:1, Dra- vinja - Mengeš 0:0, Radeče Papir - Bel- trans 3:0, Solinar Piran - Era Šmartno 2:1. 1.ZAGORJ E...........................7 5 2 O 11:1 12 2.ERAŠMARTN 0...................7 4 2 1 13:5 10 а.NAR A...............................7 3 4 O 7:4 10 4.S0LIKARPIRAN................7 4 1 2 16:7 9 5.RSCGRAMATEX.................7 3 3 1 10:6 9 б, NAPREDEK DOMŽALE.......7 4 1 2 )4:10 9 7. RUDAR...............................7 3 2 2 7:5 8 8. SLOVAN............................7 2 3 2 10:10 7 9. MENGEŠ.............................7 2 3 2 5:8 7 10.ŠTAJ. PIVOVARNA...........7 2 2 3 13:11 6 11.DRAV1NJ A........................7 2 2 3 11:9 6 12.DRAV A.............................7 2 2 3 11:14 6 13. RADEČE PAPIR................7 2 1 4 9:10 5 14.STEKLAR..........................7 1 3 3 5:12 5 15.BELTRAN S.......................7 O 2 5 2:12 2 16.ELA N................................7 O 1 6 1:21 1 Pari prihodnjega kola (2.10.) : Bel- trans - Slovan, Elan - Steklar, Drava - Napredek Domžale. Nafta - Rudar T, Zagorje - Štajerska pivovarna, Mengeš - RSC Gramatex, Era Šmartno - Dra- vinjain Radeče Papir-Piran. RUDAR - DRAVA 2:2 (2:0) Trbovlje - Stadion Rudarja, gledal- cev okoli 400, sodnik Eling iz Kranja. Strelci: 1:0 Holšek v 25. minuti, 2:0 Holšak v 27. minuti, 2:1 Emeršič v 49. minuti iz 11 -metrovke, 2:2 Korber v 76. minuti iz 11-metrovke. DRAVA: Brodnjak, Koren, Kralj, R. Krajnc, Ramšek, M. Krajnc, Korber, Emeršič, Žale k (iiotko). Volk in Vesen- jak. S težkega gostovanja v Trbovljah se nogometaši ptujske Drave vračajo z dragoceno točko, kljub temu daso igrali 74 minut srečanjazigralcem manj,saj je sodnik Eling iz Kranja izključil branilca Kralja. Domačini so v dobrih dveh mi- nutah dosegli dvazadetkapo identičnih akcijah. Strelec je bil Holešek. V drugem polčasu so bili igralci Dra- ve kljub izključenemu igralcu boljši na- sprotnik. V49. minuti je lepoprodrl Ve- senjak. Ko je v kazenskem prostoru domačih preigral še zadnjega igralca, ga je ta zrušil in sodnik je pokazal na belo piko. V 76. minuti je Emerišič preigral obrambo domačih in domačemu obrambnemu igralcu ni preostalo dru- gega, kot daje podrl ptujskega napadal- ca. Iz enajstmetrovke je bil uspešen Korber. V 82. minuti je imel 1 lotko veli- ko priložnost za vodstvo, vendar ni prišlo do spremembe rezultata. V zadnji minuti srečanja je sodnik še tret- jič pokazal na enajstmetrovko, tokrat za domače. Ptujski vratar Brodnjak je strel ubranil in točka prihaja zasluženo v Ptuj. V naslednjem kolu igrajo nogometaši ptujske Drave na svojem stadionu zeki- po Napredka iz Domžal. Danilo Klajnšek 3.SNL-VZHOD Rezultati tekem 6, kola: Bakovci - Caissa 5:0, Impol - Dravograd 2:0, Starše - Kovinar 3:0, Šentjur - Svoboda 5:2, Pohorje - KOB Ford 3:2, Žalec - Renkovci 1:1, Pobrežje - Slovenj Gra- dec 1:4. Tekma5. kola Kovinar-Dravo- grad je bila po pritožbi Dravograda re- gistrirana s 3:0 v korist NK Dravograd. 1.ŠENTJU R............................6 5 O 1 23:7 10 2. IMPOL...............................6 4 2 O 15:5 10 3. CAISSA..............................6 5 O 1 15:8 10 4. BAKOVCI...........................6 4 1 1 20:4 9 5.POHORJ E...........................6 3 2 1 16:8 8 6.DRAV0GRA D.....................6 4 O 2 12:118 7. STARŠE..............................6 2 2 2 6:5 6 8. SLOVENJ GRADEC.............6 2 1 3 9:12 5 9. KOB FORD........................6 2 1 3 10:14 5 10. KOVINAR.........................6 1 2 3 5:9 4 11. POBREŽJE........................6 2 O 4 7:26 4 12. RENKOVCI........................6 O 3 3 4:7 3 13.SV0B0DA........................6 O 1 5 5:16 1 14.ŽALE C..............................6 O 1 5 3:18 1 Razpored tekem 7. kola: sobota, 1. oktobra, nh 15.00: Caissa - Pohorje, Dravograd - Starše, Renkovci - Po- brežje, KOB Ford - Žalec, Svoboda - Bakovci, Kovinar - Šantjur; nedelja. 2. oktobra, ob 15.00: Slovenj Gradec - Im- pol. BAKOVCI - CAISSA 5:0(1:0) V derbiju šestega kola v tretji sloven- ski nogometni ligi - vzhod sta se v Bak- ovcih pomerili domača ekipa in Caissa iz Kidričevega. V prvem polčasu so se igralci iz Kidričevega še nekako upirali razigranim domačinom, v drugem polčasu pa so prejeli štiri zadetke. Le razpoloženemu vratarju Budimirju se lahko zahvaliti, da nisti doživeli še večje kata-strofe. Kot daso igralci Caisse imeli pretežke noge - enostavno nič jim ni šlo. V naslednjem srečanju, ki bo v sobo- to, 1. oktobra, ob 15. uri z ekipo Pohorja iz Ruš prav gotovo ne bodo pokazali takoslabeigre kot v Bukovcih. Zmaga je potrebna za obstanek v vrhu prvenstve- ne razpredelnice, pomoč navijačev pa tudi. 1. MEDOBČINSKA LIGA MNZPTUJ Rezultati tekem S. kola: Žoga Stojnci -Boč3:2,Gerečjavas- MeggiToursFly Markovci 3:0, Bukovci - Dornava 0:2, Središče - Pragersko 3:1, Slovenja vas - Videm 1:3. 1.Ž0GAST0JNC I...................5 5 O O 12:6 10 2.GEREfjAVA S.....................5 4 O 1 11:5 8 3.D0RNAV A..........................5 2 3 O 11:6 7 4.SREDIŠČE........................5 3 O 2 15:8 6 5.PRAGERSK 0......................5 2 2 1 16:10 6 6.VIDEM ..............................5 3 O 2 12:6 6 7.B0 f..................................5 1 3 1 9:9 5 8.HA)DIN A...........................5 2 O 3 10:14 4 9.R0G0ZNIC A.......................5 1 1 3 6:10 3 10.MTfMARKOVC I..............5 1 O 4 9:15 2 11.SL0VENJAVAS................5 O 2 3 4:10 2 12.BUK0VC1..........................5 O 1 4 4:20 1 Razpored tekem 6, kola: nedelja, 2. oktobra, ob 10.30: Dornava - Hajdina, Videm - Rogoznica, Meggi Tours Fly Markovci - Slovenja vas, Bukovci - Sre- dišče;_L5JKl: Pragersko - Žoga Stojnci, Boč-Gerečjavas. 2. MEDOBČINSKA LIGA MNZPTUJ Rezultati tekem 4. kola: Sp. Polskava - Gorišnica 3:4, Tržeč - Grajena 3:2 (prekinjeno), Mladinec - Pago Lesko- vec 5:0, Apače - Hajdoše 2:0, Podvinci - Skorba4:2. 1.PODVINC I.........................4 4 O O 16:3 8 2. GORIŠNICA ..................„..4 4 O O 16:8 8 S.APACE...............................4 4 O O 13:6 8 4.TRŽE C.................................4 2 2 O 9:5 6 5.MIADINE C.........................4 2 D 2 9:7 4 6.HAJD0Š E...........................4 1 O 3 6:7 2 7.SK0RBA.............................4 0 1 3 9:17 1 8.PAG0LESK0VE C...............4 O 1 3 3:13 1 9.GRAJEN A...........................3 O O 3 4:11 O lO.SP.POLSKAVA.................3 O O 3 3:11 O Razpored tekem 5. kola: sobota. 1. oktobra, ob 15.00: Pago l^skovec - Sp. Polskava, Hajdoše - Podvinci; nedelja, 2. oktobra, oh 10-30: Skorba-Mladinec, Grajena - Apače, Gorišnica - Tržeč. MLADINSKA LIGA MNZ PTUJ Rezultati tekem 6. kola: Bukovci - Vi- dem 0:4, Dornava - Pragersko-Polskava l:l,Gerečja vas - Impol 0:2, Rogoznica - Gorišnica 1:2, Boč - Meggi Tours Fly Markaovci 2:2, Slovenja vas - Žoga Stojnci 0:2. 1.VIDE M................................5 4 1 O 25:2 9 2. DORNAVA..........................5 4 1 O 17:2 9 3.HAJDIN A............................5 '4 O 1 27:5 8 4. ROGOZNICA.....................6 4 O 2 23:9 8 5.Ž0GAST0JNC I..................6 4 O 2 22:16 8 6.IMP0L...............................5 3 1 1 7:5 7 7.BUK0VC I..........................5 2 1 2 10:115 B.PRAG.-POLSKAVA.............5 1 2 2 9:9 4 9.SL0VENJAVAS..................6 2 O 4 5:22 4 10.GORIŠNICA- 1...................6 2 O 4 16:16 3 11.BOi !.................................6 1 1 4 17:213 12. MTF MARKAOVCI.............6 1 1 4 7:30 3 13.GEREČJAVA S...................6 O O 64:41 O Razpored tekem 6. kola: sobota. 1. oktobra, ob 15.00: Žoga Stojnci - Bu- kovci, Markovci - Slovenja vas, Gorišnica - Boč, Impol - Rogoznica, Pragersko-Polskava - Hajdina, Videm - Dornava. ČLANSKI POKALMNZPTUJ Razpored tekem osmine finala: četrtek. 29. .septembra, ob 15.30: Boč - Gerečja vas. Hajdoše - Žoga Stojnci. Pago Leskovec - Središče, Pragersko - Caissa, Mladinec - Slovenja vas. Pod- vinci - Impol, Videm - Grajena. Bukovci - Drava. Branko Lešnik SAH Pfuliam državni vitepivaki Ko so šahisti ŠD Lipa Ptuj prejšnji ponedeljek odhajali na ekipno državno prvenstvo v Škofjo Loko, so bili sicer optimistično razpo- loženi, vendar o takšnem uspehu, kot so ga ob koncu osvojili, niso upali razmišljati. V konkurenci osmih najboljših slo- venskih ekip, ki so igrale na finalu, je bilo najmanj pet takšnih, ki so bile v vsakem trenutku sposobne premagati nasprotnika, čeprav je bilo realno pričakovati, da bosta prvo besedo ven- darle imela bivša jugoslovanska prvoli- gaša Metalna Maribor in ljubljanska Iskra.Takoje bila realna želja obdržati mesto z lanskega državnega prvenstva, ko so bili tretji. Po visoki zmagi v prvem kolu proti ekipi Vrhnika s 7,5:2,5 je sledil "hladen tuš" v drugem kolu, ko so Ptujčan i mora- li priznati premoč vedno neugodne eki- pe Intal-Kovinar iz Maribora in so srečanje izgubili z 6:4. Sledile so štiri za- poredne zmage: proti BMP Ljubljana 8:2, Tomu Zupanu Kranj 7:3, Murki Lesce 7:3 in proti favoritu Iskri iz Ljubljane 6:4. Ptujčani so tako imeli praktično kolo pred koncem zagotovl- jeno najmanj drugo mesto in glede na visoko zmago Metalne Maribor v 6. kolu proti T. Zupanu in Kranja (9:1) bi jim lezmagavzadnjem koluproti Mari- bor Metalni z 6,5:3,5 prinesla naslov državnega prvaka. Glede na to, da je mariborska ekipa zmagala vsasrečanja, je bilo nerealno pričakovati "padec" prav proti ekipi ŠD Lipa Ptuj ob dejstvu, daso se Mariborčani borili še za prvaka na članskih deskah, ki vodi na evropski pokal.Zadnjosrečanjeso Ptujčani izgu- bili s 6,5:3,5 in osvojili drugo mesto, kar je največji ekipni uspeh ptujskega šaha. Ptujskim šahistom je pokrovitelj, trg. podjetje Lipa Ptuj v ponedeljek v gos- tišču Antonius pripravil sprejem, na ka- terem jim je čestital tudi Branko Bru- men, predsednik IS SO Ptuj in državni svetnik. Tudi Vili Cerovič, direktor trg. podjetja Lipa Ptuj, ni skrival zadovoljst- va. Za vzpodbudne besede in sprejem se je v imenu ŠD Lipa Ptuj zahvalil pred- sednik MM Danilo Polajžer. K naslovu državnega vicepravka so posamezni člani prispevali naslednji iz- kupiček: Helena Rižnar5,5 točke. Da- nilo Polajžerin DarkoSupančič5,Rado Brglez in Damijan Plesec 4,5, Simon Jerič, Anita Ličina in Arshak Petrosjan 4, Gregor Podkrižnik 3,5 in Robert Roškar 3 točke (vsi so odigrali vseh se- dem partij). V "rezervi" so bili še MK Janko Bohak, Boris Žlender in Jurij Cvitanič, katerih pomoč pa tokrat za šahovnicami ni bila potrebna. Končni vrstni red: 1. Metalna Mari- bor 14 (48,5), 2. ŠD Lipa Ptuj 10 (43), 3. Iskra Ljubljana 9 (40), 4. Intal Kovinar MB 9 (38,5), 5. Tomo Zupan Kranj 6 (30,5), 6. Vrhnika 4 (26,5), 7. BMP Ljubljana3(26)ter8. Murka Lesce (26) - zadnji dve ekipi sta izpadli iz lige naj- boljših. Končni vrstni red pri članih: 1. Metal- na 13 (29), 2. Iskra 12 (31), 3. Lipa Ptuj 10 (27), 4. Intal Kovinar 8 (21,5), 5. Vrhnika 4 (15,5), 6. Tomo Zupan 4 (14,5), 7. BMP Ljubljana 3 (15,5), 8. Murka l^sce2(13). Silva Razlag Ekipa ŠD Upa Ptuj - druga v državi. Foto: M. Ozmet BOKS Pod vodstvom predsednika Gabrovca in trenerja Merca so se člani Boksarskega kluba Ptuj udeležili mednarodne boksarske revije, ki je bila minuli konec tedna v Kranju. Nastopili so tekmo- valci iz Avstrije, Hrvaške in Slovenije. Ptujčani so prispeli s štirimi tekmovalci, vendar sta nastopila samo dva. Robert Holc, ki mu je to bil šele tretji nastop v karieri, je svojega na- sprotnika izkušenega Bistričana v drugi rundi prisili na predajo. Boj med Horvatom iz Ptuja in Stepe- tičem iz Hrvaške je potekal na izred- no kakovostni ravni. Državni prvak Hrvaške Stepetič je moral med bojem iskati zdravniško pomoč zaradi močnih in natančnih udarcev Horva- ta, sodniki pa so zmago po točkab prisodili Hrvatu (sodnik v ringu je bil prav tako Hrvat). Boksarji iz Boksarskega kluba Ptuj so šele na začetku priprav na novo sezono. Njihovi vadbeni pros- tori so v športni dvorani Mladika, ki je v obnavljanju in dograditvi. Velika pridobitev kluba so upravni prostori, ki so jih uredili s svojim delom. Naj- bolj pa so veseli postavitve ringa. V prvi polovici oktobra bodo začeli vpis novih članov. Zanimanje za boks je v Ptuju precejšnje in tudi talentov je dovolj. •♦5. Vičar _BD RANČA PTUJ__ Teiaiztt mlade iadb^fdte Brodarsko društvo Ranča iz Ptuja bo v skrbi za svoj podmla- dek v svojih prostorih ob Ptuj- skem jezeru v Budini danes pričelo začetni tečaj jadranja za mladino od 7. do 10. leta. Tečaj bodo izvajali neuradnih mladin- skih tekmovalnih jadrnicah raz- reda Optimist, ob posebnih var- nostnih ukrepih in izbranih men- torjih pa bo trajal 30 šolskih ur oziroma 10 dni. Ob koncu tečaja bodo pripravili zaključno regato. Prijave sprejemajo na Ranči v Budini še danes med 15. in 19. uro ali po telefonu 771-022. 16 - POSLOVNA SPOROČILA 29. SEPTEMBER 1994- TEDNIfc Dr. Rledlln - "ZDRAVJE IN BOLEZEN PRIHAJATA IZ KUHINJE, NE IZ LEKARNE" Slovenska zdravstvena politika, zdravstveni delavci in sodelavci ter drugi, ki jim lastno zdravje in zdravje ljudi pomeni vsestransko vrednoto, se trudimo, da bi pripravili dovolj trdne argumente za osvojitev načel in prepričljivih spoznanj za vsakdanje boljše telesno, psihično in socialno zdravje. Radi bi, da bi družno spoznali, da zdravje posameznika ni le dolžnost družbenih dejavnosti in nje- nih institucij, ampak predvsem ustvarjanje lastne sreče! Kdo pa ne bi bil rad srečen!? Čeprav so ekonomske prilike šibkejše za marsikatero družino, pa kljub temu ne smemo zapravl- jati ne svojega telesnega in duševnega zdravja, še manj pa zdravja svojih otrok z zdravju nenaklonjenimi odločitvami. Veliko je drobnih priložnosti v vsakdanjem življenju, ki jih družinski "kuhar ali kuharica" lahko izrabi v prid bolj zravemu. Na primer: - Na domači vrt, ki ni gnojen z umetnimi gnojili in škropljen s škodljivimi škropivi, posadioz. po- seje poleg običajnih vrtnin še špinačo, cvetačo, zelje, ohrovt, brstični ohrovt, zeleno, por, veliko fižola, boba, bučk in buč, rdeče pese ... in od zgodnje pomladi do pozne jeseni bo to bogat vir sveže in poce- ni zelenjave (na trgu je draga in ne vemo, kaj kupimo). - Na jedilniku naj bo več škrob- nih živil, predvsem žita in izdelkov iz njih (kaše, žganci, polenta, močniki); testenine (štruklji, re- zanci, cmoki, mlinci, svaljki) iz polnovredne moke (zrnje, mleto z žitno ovojnico vred), rižota iz rja- vega, neglaziranega riža ... Pri kru- hu dajmo prednost črnemu kruhu, torej kruhu in polnovrednih mok (graham, rženi, ovseni, koruzni in kruhi z rastlinskimi semeni); - Tudi začimbe naj rastejo na domačem vetu; poleg peteršilja še drobnjak, komarček, gorčično list- je, pastinak ... Šopek začimb in dišavnic z domačega vrta je nepri- merno bolj naklonjen zdravju kot jušna kocka. - Ne uporabljajmo veliko mesa (govejega, svinjskega). Rajši ga na- domestimo z belim mesom perut- nine (odstranimo kožico), zajcem ali ribami. Zadustuje,če jemo meso dva krat na teden. Mesni izdelki so za vsakodnevno uživanje nepri- merni. - V zdravi prehrani je izrednega pomena domača zelenjavno-žitna enolončnica, ki jo je možno pripra- viti v številnih kobinacijah. - Če ob hiši rastejo češnja, jabla- na, sliva, višnja ali drugo sadno drevje, bo ob vestnem biosadjar- jenju obrodilo dovolj svežega sadja za družino. Kdor nima te sreče, pa ima zagotovo koga svojih, ki domu- je na prijaznih okoliških gričkih Slovenski goric in Haloz, kamor lahko odide po sadove narave, na- menjeneprehrani ljudi. Velikokrat so prijazni Ijudjepripravljeni daro- vati sadje, le priti in nabrati si ga je potrebno! Za pripravo hrane je najprimer- nejši način kuhanje in dušenje, ne- kateri strokovnjaki priporočajo tudi pečenje na žaru. Hrane vedno pripravimo le toli- ko, kot je pojemo v enem obroku. Različni kuhinjski pripomočki (npr. multipraktik itd.) nam pri pripravi hrane sicer prihranijo ve- liko časa, vendar pa pri uporabi živila preveč izmaličijo in tako zmanjšajo biološko vrednost živi- la. Nepogrešljiv ostaja oster ku- hinjski nož. • •• Našemu zdavju pa so poleg zdra- ve prehrane potrebna še nekatera dejanja oz. veščine in navade pra- vilnega ravnanja. Poleg redne skrbi za TELESNO NEGO, za kar sta dovolj le milo in tekoča voda, je izrednega pomena tudi ZDRAVO OKOLJE, za kate- rega se moramo potruditi vsi, in TELESNO GIBANJE oz. telesna aktivnost, ki jo izvajamo v prostem času brez prisile in z namenom, da krepimo telesno in duševno zdrav- je (hoja, kolesarjenje, plavanje). Načrtovano in vsakodnevno tele- sno gibanje je za človeka sprostitev, nabiranje novih moči in omogoča mirno spanje, ki je naravno kozme- tično sredstvo. Vsakdanje skrbi, obveznosti in občutek pomanjkanja časa nas ne smejo zapeljati, da bi živeli svoje- mu in zdravju svojih dragih "sov- ražno", kajti to ni smisel življenja! Zato razvijajmo še samospoštovan- je, dobre medčloveške odnose in pravi odnos do razvad, da bomo bo- jevniki proti škodljivim dejavni- kom, ki nam strežejo po zdravju in tako tudi po življenju. Verica Turk štiriletni Alen in dvoletni Robi se čudi- ta, da enoletna buča tehta dobrih tri- deset kilogramov več od njiju. V naše uredništvo so nam letos prinesli že več "velikanov": gobe paradižnike, krompir... Horvatov: iz Dornave pa so nas poklicali kai domov. Na njihovi njivi je leto; zrasla neverjetna buča, ki tehti šestdeset kilogramov. Obseg "de beluške" je sto osemdeset centime trov. Povedali so nam, da "buči ve likanki" niso posvečali nobene po- sebne pozornosti do takrat, ko sc jih hoteli pospraviti domov. Očt Vlado je imel z velikanko kar neka dela. S Kuharski nasveti Danes bomo pripravili čokoladni puding (sladita) in cvetaini puding (topla uvodna ali glavna jed). ČOKOLADNI PUDING Za 10. oseb potrebujemo -10 dag margarine -6 jajc -12 dag sladkorja -10 dag čokolade - 8 dag zmletih orehov -10 dag zmletih piškotnih drobtin -5 dag moke Margarino penasto umešamo, dodamo rumenjake in polovico sladkorja, ki se moro speniti. Doda- mo zmehčano (nad soparo) ali nari- bano (lino) čokolado in trd sneg, v katerega smo vtepli drugo polovico sladkorja. Potem dodamo orehe, piškotne drobtine in na koncu moko. Modele (ali kavne skodelice) napolnimo do treh četrtin in zapre- mo. Kuhamo 30 - 40 minut. Kuhan puding zvrnemo na krožnik, zraven pa ponudimotekočokremoali slad- ko smetano. CVETAČNI PUDING Za 5 oseb potrebuejmo: - 7 dag margarine -1,25 dl mleka -6 dag moke - 4 rumenjake, sol, poper, muškat- nioreh - 5 beljakov - 25 dag očiščene cvetače Iz margarine, mleka in moke nare- dimo bešamel. Ko se do mlačnega ohladi, mu dodamo med mešanjem enega za drugimi rumenjake in začimbe. Iz beljakov stepemo trd sneg in ga 1 /3dodamotestu. Potem dodamo cvetačo, ki smo jo razcvet- kali in skuhali do polovice, dodamo preostali seng in narahlo pre- mešamo. Modele namažemo na- rahlo z margarino, potresemo z drobtinami, napolnimo 3/4, zapre- mo s pokrovi ali folijo in damo kuhat v vodno kopel 15-20 minut. Kuhan puding zvrnemo na krožnik, zraven pa lahko serviramo kremno špinačo ali paradižnikovo omako. Veliko uspeha pri pripravil Nada Pignar, učiteljica kuharstva Pripis: V prejšnji številki smo pekli vinski narastek, vendar smo ga pozabili preliti s kuha- nim vinom. Upamo, da ste to storili vi, kajti šele potem bo na- rastek res vinski. V SADNEM VRTU še po- spravljamo poslednje plodove poz- nih vrst sadnega drevja. Pričenjase skrb za zimsko hrambo sadja, da bi se njegova pridelana kakovost čim dalje in bolje ohranila. Jabolka in hruške kake tri tedne ali mesec po- tem, ko smo jih vložili v shrambo, preberemo in izločimo plodove, ki so pričeli razpadati, da ne bi bili škodljiva gnezda gnilobe, od koder bi se okužilo še drugo sadje. Sadjar takrat, ko je sadje obrano in pospravljeno, na sadovnjak ne sme pozabiti. Po rodnih drevesih in tleh dosledno poberemo nagni- to, gnilo, ovenelo ali drugače zavrženo sadje ter vse skupaj neškodljivo uničimo. Na plodu, ki ga je napadla monilija ali sadna gniloba, se je razvilo na milijone trosov in ti bodo naslednje leto po- novno okuževali žlahtno sadje, zato je najučinkovitejše varstvo sadnih rastlin že pri izvoru, da ne dopustimo zalegi glivičnih bolezni prezimiti v sadovnjaku. Če je nasad v travni ruši, opravi- mo še poslednjo košnjo. Plevele, ki so se pričeli sredi jeseni ponovno razvijati, odstranimo, preden prične semeniti. V nasadu prek zime ne smejo ležati ostanki pokošene trave in plevelov v ku- pih, ker si bodo pod njimi našli zatočišče sadni škodljivci in tam- kaj ugodno prezimili. Voluhar si v tem času že nabira hrano za zimsko zalogo. Pri iskan- ju in nabiranju je zelo živahen, zato ga je v tem času mogoče učin- kovito uničevati. Uničujemo ga na vse znane in preizkušene načine. Ko si nabira hrano za zimsko zalo- go, ga med drugim uspešno zas- tupljamo z raznimi vabami, ki so v prodaji pod nazivom brodilon, fa- ciron ali racumin. Najboljše je, če v nasadu polagamo na opečni strešnik po eno žilico vabe in po- krijemo z opečnim slemenjakom, da vabo zavarujemo pred dežjem in da je nedostopna za ptiče, za vo- luharja pa predstavlja rov, kamor se zateče in zaužije strupeno vabo. Na ar površine sadnega vrta zados- tuje ena vaba, strup pa nastavljamo vsak dan, dokler ga škodljivci uživajo. V OKRASNEM VRTU se bomo ob zgodnjem spomladan- skem cvetju lahko veselili le toliko, kolikor bomo vanj vložili sedaj je- seni. V jeseni je čas za sajenje naj- različnejših čebulnic: tulipanov, hijacint, krokusov, zvončkov, no- ric, perunik, narcis, hrušic in dru- gih, ki so sposobne prezimiti v zemlji na prostem. Čebulnice lahko sadimo v trato ali gredo. Narcise, krokusi, zvončki in hrušice so v primerni zemlji in lepo razporejene v skupi- nah v dobro negovani trati lahko lepše in kot prvo spomladansko cvetje izrazitejše, kot če bi jih posa- dili v nekem strogem redu o^ cvet- lične gredice. Če smo se odločili posaditi čebulnice na trati, zarežemo s po- sebnim orodjem (glej sliko i) v trav- no rušo 10 do 15 cm globoko in 5 do 8 cm široko luknjo. V luknjo položimo za pest presejanega kom- posta, nato vložimo čebulico, nan- jo pa nasipamo še toliko komposta, da jo pokrijemo, nato pa v luknjo vložimo nazaj prej izrezani čep travne ruše. Globina sajenja naj bo 2- do 3-kratna debelina čebulnice, toda najmanj 10 cm, carske tulipa- ne pa sadimo celo 25 cm globoko. Čebulico najbolje uspevajo v ilovnato peščeni ali ilovnati in s humusom bogati zemlji na za- vetrnem, toda sončnem mestu. Ker čebulice tulipanov, krokusov in hi- jacint pozimi rade pospravijo polj- ske miši in voluharji, jih pred njimi zavarujemo tako, da jih pred sajen- jem razkužimo z enim od priprav- kov, ki se uporabljajo za raz- kuževanje semen. Carskega tulipana voluharji in miši ne žro, ker jih odvrača njegov odvratni vonj. Nizozemci so vzgo- jili vrsto carskega tulipana, katere- ga čebulica ima tako močan in za podzemneglodavceodvraten vonj, da jih uspešno odvrača v premeru nekaj metrov, kamor ga vsadimo, in s tem varuje tudi korenine dru- gih rastlin pred objedanjem. V ZELENJAVNEM VRTU naj zel je, ki smo ga namenili za zimsko hrambo in porabo v svežem stanju, ostanečim dlje v jeseni na prostem, ker bodo le dobro vraščene, utrjene in zdrave zeljne glave v primernem skladišču ali zasipnici dobro vzdržale. Ne glede na to, kdaj smo pozno zimsko zelje sejali oziroma sadili, v jesenskih dneh, čeprav so krajši in hladnejši, zelje še zmeraj prirašča. Krepkejše priraščanje, prerano sajenje in premočno gno- jenje z dušičnimi gnojili ima za posledico, da glave zaradi prebujne rasti prično pokati. Takšno zelje pa ni več za hrambo. Začasno ustavi- mo pokanje glav tako, da rastlino z vilasto kopato dvignemo, vendar je ne izpulimo popolnoma. Pretrgali smo le nekaj korenin in s tem zavrli prebujno rast vsaj za nekaj časa. Zgodaj posajeno endivijo ob su- hem vremenu zavezujemo, da se notranji listi obelijo. Solatne roze- te zavezujemo v presledkih deset dni. Na ta način daljšamo dobo do- zorevanja in s tem tudi porabe. Vedno pa moramo paziti, da so ras- tine pri zavezovanju popolnoma suhe. Koper, cenjeno in večnamensko uporabno zdravilno in aromatično zelišče,razmnožujemo s semenom. Če ga imamo v vrtu posejanega na primernem mestu, pustimo dve do tri rastline popolnoma dozoreti in zasejal se nam bo sam. Dozorelo seme že ob rahlem vetru odpade in dobro prezimi na zemlji, spomladi pa zgodaj vzkali, ne da bi bila pose- bej potrebna priprava zemlje. Po biokoledarju je priporočljivo se- jati in saditi rastline, ki jih prideluje- mo zaradi lista, 29. in 30. septembra ter 1. in 8. oktobra, korenike 25. in 26. septembra ter od 3. do 5. oktobra, plo- dov 2. in 3. oktobra in cveta ter zdravil- na zelišča od 2 7. do 29. septembra ter 7. in 8. oktobra. Miran Glušič, ing. agr. KRVODAJALCI 13. SEPTEMBER - Marjan Hasaj, Dolga Lesa 10, Ormož; Andrej Žuran, Mihovci 76, Ve- lika Nedelja; Drago Šmigoc, Moravci 144/a, Mala Nedelja; Jožica Kline, Lancova vas 15/a, Videm; Miran Krajnc, Štrafelo- va 17, Ptuj; Franc Valič, Moškanjci 22, Gorišnica; Vlado Bezjak, Volkmerjeva 30, Ptuj; Franc Ratek, Gabrnik 1, Juršinci. 15. SEPTEMBER - Milena Marinič, CMD 15, Ptuj; Srečko Šalamun, Nova vas 96/a, Ptuj; Gabrijela Reihs, Moravci 116/a, Mala Nedelja; Valerija Cep- Bele, Dobrina 21, Žetale; Bran- ko Babusek, Grajena 22, Ptuj; Milan Zajšek, Dobrina 69, Žeta- le; Milica Pulko,Zakl 12/b, Podlehnik; Franc Gabrovec, Ul. 25. maja 19, Ptuj; Zlatko Hojnik, Zamušani 22/b, Gorišnica; Marija Rojko, Nova vas 77, Markovci; Alojz Emeršič, Lancova vas 56, Vi- dem; Marjan Tikvič, Mestni Vrh 121, Ptuj; Jožica Starčič, Markovci 26/a; Peter Liber, Lovrečan 19, Cestica; Adolf Janžekovič, Polenšak 40; Neža Erjavec, Vičava 66, Ptuj; Anton Bukšek, Žetale 51; Branko Roj- ko, Grajenščak 28, Ptuj; Miran Jagarinec, Spuhlja 108, Ptuj; Samo Kočevar, Dravska 3, Sre- dišče ob Dravi; Sonja Plečko, Brezula 58, Rače; Venčeslav Trafela, Videm pri Ptuju 5/a; Ivan Kukovič, Suha Veja 7, Ptuj; Vladimir Zagoršek, Dor- nava 145, Dornava; Srečko Čuš, Dolič 35, Destrnik; Feliks Hva- leč, Gabrnik 48, Juršinci; Lud- vik Vidovič, Videm pri Ptuju 58; Ivan Reich, Apače 62, Lov- renc; Herman Jurgec, Paradiž 27/a, Cirkulane; Anica Bedrač, Rimska pl. 15, Ptuj; Valentin Turnšek, Spuhlja 68/b, Ptuj; Zdravko Sok, Formin 1, Gorišnica; Branko Kos, Pra- protnikova 12, Ptuj; Jože Muhič, Mala vas 7, Gorišnica; Franc Šumen jak, Prarad 37, Po- lenšak; Zvonko Medved, Cvet- kovci 79/a, Podgorci; Majda Vilčnik, Muretinci 20, Gorišnica; Milan Herga, Drstelja 29, Destrnik; Alojz Geč, Pobrežje 39, Videm; Milan Breg, Krčevina pri Vurbergu; Marta Lesjak, Mariborska 18, Ptuj; Janez Zafošnik, Lovrenc na Dravskem polju 1, Lovrenc; Franc Šegula, Polenšak 17, Po- lenšak ; Janez Mere, Gromova 2, Ptuj; Majda Holc, Prešernova 17, Ptuj; Darinka Ploj, Kraig- herjeva 20, Ptuj; Janez Cigula, Dornava 106; Milan Munda, Prežihova 1, Ptuj; Rudolf Pe- trovič, Pacinje 28, Dornava; Milan Munda, Zagorci 55/a, Juršinci; Bruno Krajnc, Nova vas 75, Ptuj; Branko Repič, Vi- dem pri Ptuju 24/a; Milan Krajnc, Grajena 36, Ptuj; Ma- rinka Lampret, Minoritski trg 4, Ptuj; Tončka Plut, Mestni Vrh 31, Ptuj; Leonida Ozimek, Anželova 11, Ptuj; Natalija Ko- kot, Majšperk 32; Jože Vaupo- tič, Jablovec 21, Podlehnik; Martin Cafuta, Gorca 69, Pod- lehnik; Janez Vidovič, Indu- strijsko naselje 7, Kidričevo; Alojz Lukner, Zavrh 61/a, Veličina; Aleksander Zi- danšek, Korčetova 3, Maribor; Franc Rojko, Zgornji Duplek 37/b, Spodnji Duplek; Maja Sučič, Gasilska 5, Rače; Marjan Lešnjek, Betnavska 127, Mari- bor; Majda Moravs, Ljubljan- ska 98, Rače; Vladimir Moravs, Ljubljanska 98, Rače; Miran Vidovič, Župančičeva 11, Mari- bor; Mikan Trifunovič, Ran- carska 12, Spodnji Duplek; Ivan Finžgar, Lušečka vas 8, Poljčane; Borut Golob, Regen- tova 10, Maribor; Jože Majerho- fer, Hajdoše 40, Hajdina; Alojz Sužnik, Grajenščak 29, Ptuj; Roman Vujič, Podvinci 103, Ptuj; Ivan Rola, Selce 59, Voličina; Andrej Haložan, Slo- venja vas 9, Ptuj; Slavko Simo- nič, Brezovci 7, Polenšak. fEDNIK -29. SEPTEMBER 1994 ZA KRATEK CAS - 17 Info-glasbene novice! Info-kviz Ali ste uganili, kateri pevec jena sliki? Izrežite kupon, vpišite njegovo ime, in če vam bo sreča naklonjena, vam bodo v proda- jalni Tehnika Emone Merkurja Ptuj podarili lasersko ploščo. Prejšnji teden je bila na sliki Dolly Parton. CD prejme Len- ka Dajčman, Sp. Boč 6, 62352 Selnica. Odgovore pošljite(ali prinesite) na: Tednik Ptuj, Raičeva 6, p.p. 95. Rok: ponedeljek, 3. okto- bra. □ Reševalec:___ Naslov:___ Ime pevca na sliki:___ Zamenjal se je letni čas, zunaj postaja vedno bolj hladno, pri- hajajo pa nove, vroče skladbe, ki vas bodo verjetno kar dodo- bra ogrelevjeseni! Pred ISletijebOaNo 1. skladba v ZDA December 1963 v izvedbi sku- pine Four Seasons. Modna muha je ponovna priredba komada DE- CEMBER 1963 (OH WHAT A NIGHT), ki jo ponovno izv^^o člani skupine FOUR SEASONS. ()K)((¥) Nova soul skupina CHANGING F ACE S v ZDA poskakuj e po lestvici s skladbo STROKE YOU UP. Dve legendi soul glasbe pevki OLETTA ADAMS & BRENDA RUSSELL prepevata pesem WE WILLFINDAWAY. ()(()•(*) Mlada, šele i5-letna AALIYAHje dodobra uspela s prvencem Back & Forth, tokrat pa punca poje skladbo AT YOUR BEST (YOU ARE L0VE).()«*¥) Še eno legendo soul glasbe mo- ram omeniti, to je ANITA BAKER, kije bila ponovo v studiu, kjer je po- snela pesem BODY& SOUL. ( )»() Zvezdnik rap glasbe COOLIO je pred kratkim uspešno repal komad Fantastic Voyage, tokrat pa repa komad IREMEMEBER. (¥ ) N^uspešnejša rap skupina na svetu SALT N'PEPA je z albuma Very Necessary izdala novi štikl z naslovom NONE OF YOUR BUSI- NESS. 30-letni JON SECADAje pred leti s Kube prebežal v ZDA in bil član skupine Miami Sound Machine, v kateri je pela Gloria Estefan. Glorij- in mož Emilio je produciral novo Jo- novo skladbo WHIPED. (* ¥) Za zasedbo BEASTIC BOYS vel- ja, da so fantje malo "odštekani", kar dokazujejo v najnovejšem komadu SURE SHOT (M *), ki ga najdete na albumu In Communication! Pevec LYDE LOVETT se je poročil z Julio Roberts (Pretty Wo- man), sedaj pa se poizkuša prebiti s skladbo PENGUINS. (* *) Jamajška reggae zvezda DAWN PENNje imela velik poletni hit You don't love me, z albuma No No No pa imaDawnnovopesem NIGHT AND DAYS. (***) Ob koncu 80. je Eddy Grant ii.spošno prppoviil pos-Mn Babv come back. V letu 1994 se je jam^ški pevec PATO BANTON odločil za novo reggae priredbo skladbe BABY COME BACK. (¥ * *) Vedno bolj popularna postna mešanica techno in coutry glasbe, kar so dokazali The Grid in 2 Cow- boys. Nova skupina REDNEX pa je napravila techno-violinski komad COTTON EYE JOE. (¥ *) škotski band GUN je z albuma Svvagger po hitu Word up pripravil že novega DON'T SAY IT'S OVER. (¥ ¥) Še en škotski band STILTSKIN j e zaslovel s pomočj o Levisain sklad- be Inside. Najnovejši izdelek STILTSTIK-ov se imenuje FOOT- STERP. (¥)K)K) Britanski alter-rock zvezdniki SUEDE so skoraj razpadli zaradi mamil, vendar so se fantje zbrali in posneli skladbo s čudnim naslovom WE ARE THE PIGS. (* ¥) vV,V,V Nizozemski techo duo2UNLIMI- TED je z albuma Real things snel bolj ritmični in manj udarni komda NO ONE. 46-letni bitanski superzvezdnik pop glasbe ELTON JOHN nadaljuje s hiti s soundtracka The Lion King, ki ga je produciral Tim Rice. Po uspehu balade Can you feel the love tonight je ELTON naredil še balado CIRCLE OF LOVE .(***) tVvVtV Ameriška super ročk skupina BONJOVIbolO.oktobraizdalasvoj greatest hits albiun, na katerem bo tudi najnovejša pesem ALWAYS. ()K ¥ 3K) David Breznik 1.fllmake love to you - BoyzIImen 2. Endless love - Luther Vandross & Manah Carey 3. Jseconds - YoussouN'Dour&Ne- nehCherry 4. Gamespeopleplay-lnnerCircle 5.Fireworks-Roxette 6. Sweet dreams - LA BOUCHE 7.Noone-2Unlimited 8. Love is aH around - Wet Wet Wet 9. Crazyforyou-LetLoose 10. Can you feel the love tonight -EltonJohn Lestvico POPULARNIH 10 lahko poslušate vsak petek v večernem sporedu radia Ptuj (med 20. in 23. uro). Mojca ŽAGAR - ALL YOU NEED IS PEACE (DA O EKOLOGIJI NITI NE GOVORIMO) DOLENJSKETOPLICE-PRIHA- JAM! Nedelja Na poti v Dolenjske Toplice smo ku- pili novo baterijo, kerje stara tik pred zdajci odpovedala. Najbrž vam ni ja- sno zak^ ravno Dolenjske Toplice, pa baterija itd. Pa gremo lepo od začetka. MamamejeprijavUanaMednarodni mirovni tabor mladih iz dežel Alpe Adria v Dolenjskih Toplicah ( 14. - 24. avgust 1994) v koordinaciji Centra in- teresnih dejavnosti. Slovenijo tokrat zastopa Štajerska, natančneje 15 mla- dih s Štajerske. S Ptuja sem šla v Do- lenjske Toplice sama... ... In zdaj sem tu. Z novo baterijo vred. Ko sem stopila iz avta, sem naj- prej zagledala nekaj nad 30 šotorov in 10 bungalovov. Potem sem še opravila formalnosti in pojavilo se je vprašanje, kam zdaj- Šotor ali bungalov.tojezdaj vprašanje. Bungalov, to je zdaj odgo- vor. Ena postelja je bila prazna pri dveh Avstrijkah in ena pri dveh Slo- venkah iz Maribora. V trenutku sem pozabila na vse dobre sklepe - kako bom navezovala mednarodne stike, lepo govorila angleščino, bla, bla, bla ... - in se odločila za Slovenki. Šle smo v bungalov in tam sem ugotovila, da sta Barbara in Maja čisto O.K. punci. Še prej pa so nas Majini starši posneli s kamero iz vseh strani. Domov sta odšla šele potem, ko sem jima zagoto- vila, da bom osebno pazila na Maje. Da ne bo shujšala, zbolela, se ubila itd. Prosti čas smo me izrabile za "stro- kovno" ocenjevanje ostalih mladih in prvo navezovanje stikov predvsem s Slovenci. Poslušale smo tudi nekaj ka- set in bile povsem zadovoljne same s seboj in z življenjem. Na naši mizici se nahajajo (inventura): 6 sokov, 11 jui- cev, 4 ledeni čaji, 3 čokoladna mleka, 6 zavitkov napolitank, 5 vrečk bonbo- nov, 3 vrečke kvikija in 3 vrečke kikiri- kija, 1 kokice, 4 paketi žvečilnih...Zdaj vam je najbrž jasno, zakaj smo bile tako zadovoljne in prav nič lačne. Zviečer je bil še spoznavni večer, na katerem je bilo veliko govorjenja v pe- tih jezikih. Od tega nismo poslušali italijanščine, nemščine, angleščine in madžarščine. Podnapisov pa ni bilo... Na koncu smo plesali še nekakšen ples za mir. Kolo v indijanski verziji. ABOŠEMIGRIRAL? Ponedeljek Tup. Kaj, ej, hej, KAJ JE TO?! Aja, stena nad mojo posteljo. Pa ura? A 7.45 je že? Vse v sobi smo že zbujene in tako se oblečemo, pa hajd na zajtrk. Mimo nekaterih zaspancev, ki ponoči pač niso šli spat. Noja, tudi me smo šle spat nekje okrog zjutraj. Uradna ura je ll^ Mislim, da se je nihče ni držal. Vodje (vnadaljnjemtekstu&ossz) pre- senetljivo niso prav nič težili. Slava jim! Po zajtrku smo imeli predstavitev dežele, programa itd. Dolgočasno. V slovenščini stvari še nekako preživiš. Nekoliko manj živ pa si takrat, ko isto stvar slišiš še v angleščini, nemščini, madžarščini in italijanščini. Je pa tu vsaj ena dobra stvar: lahko vsaj v miru nadomestiš izgubljeni nočni spanec... Po kosilu smo se nekateri prijavili na ekološki del programa. Priključilasem se skupini, kije raziskovala Krko oz. njeno onesnaženost. Sicer nisem kakšen "ekofrajer"; moram priznati, da včasih vržem na tla - kako kruto! - kakšen papirček in upam, da bo čez 100 let že segnil. O, Bog, odpusti mi! Popoldne so nas razdelili v različne, narodno mešane skupine. Nekaj Slo- vencev nas ni prav dobro razumelo pravil zapletene igre, ki smejo igrali. Dogajala seje v treh svetovih. Prvi je bil svet bogatih, drugi svet srednjega sloja in tretji svet revežev. Cilj je bilo preživeti in emigrirati v višji sloj. Vsi smo preživeli in izkazalo seje, da lahko - v nasprotju z realnostjo - tudi bogati kdaj pomagajo revnim. Zvečer smo imeli predstavitev vseh dežel, ki so jih predstavljali udeleženci tabora. Mi smo nekaj povedali o Sloveniji, potem pa še zapeli Mrtvo reko in Sivo pot. O našem izrednem talentu in še boljšem posluhu pa raje ne bi... KUUČE ALI ŽIVI JEN JE! Torek Ko sem se zbudila, sem najprej pog- ledala na uro. Ups, 8 je že. Zgrabi nas panika in oblečemo se v rekordnih treh minutah in šestih sekundah. Oddrvimo na zajtrk, kamor pridemo med prvimi{!). Večina se je šele prebu- jala, mi pa paničarimo. Ob pol enajstih smo se šli kopat. Voda je bila topla, skoraj pretepla. Ampak vajeni vsega hudega smo preživeli tudi to. Štiri punce, ki smo se prijavile na "ekopro- jekt" o onesnaženosti Krke, smo šle z mentorjem pogledat potok Sodražco, kjer smo se seznanile z metodo, kije bomo uporabljale pri našem na- dalnjnjem delu. Šli smo tudi v eno od kraških jam ter videli netopirje in nji- hove "little shits". Na polovici jame smo se obrnile proti izhodu. Ker nasje zeblo. Zanimivo, ne? 10 stopinj celzija, nas pa zebe. Sicer panaša glavna nalo- ga tako ni bila opazovanje netopirjev (druga ekoskupina), ampak one- snaženost Krke. V tabor smo prišli na večerjo, po njej pa je bila slavnostna otvoritev. Prišli so povabljeni gostje, otvoritev pa seje odlikovala po kratkem uvodnem go- voru in po naših pesmih. Vsaka država (Italija, Avstrija, Slovenija in Madžar- ska) oz. njeni mladi so zapeli po eno pesem. Mi smo zapeli Mrtvo reko z do- datkom Mi se imamo radi. Prireditev se je končala s temi besedami: "Konec je, pa že deset minut zamujamo na večerjo!" Potem so se začele za nas stvari komplicirati. Naši ključi namreč. Pre- prosto jih ni bilo. Pa ne verjamem, da so se vdrli v zemljo. Nazadnje smo jih videle na klopi zraven nas. Potem smo vstale, da bi odšle na večerjo. Približno 28-krat smo prehodile pot od zaklen- jenega bungalova do klopi. Bile smo popolnoma na tleh kot trije kupčki nesreče, obupani nad življenjem. Pul- overje so nam posodile punce iz prve- ga bungalova, tako da nas ni zeblo. Postavilo seje vprašanje, kje spati. Ja, kje? In spet so se ponudile punce iz prvega bungalova (še so dobri ljudje na svetu!). Tako nasje spalo šest v treh posteljah. Bilo je zabavno in predvsem tesno. Kraljestvo za ključe! ROLLING STONESI, KRKA IN MODNA REVUA Sreda Takoj po zajtrku smo imeli preda- vanje o aidsu. Spet nova priložnost za nadomeščanje nočnega spanca. Za predavanjem smo šle na teren obdelat Krko oz. stopnjo onesnaženosti nje- nega izvira. Večina mladih je ostala v taboru, na mirovniškem delu progra- ma. Mi pa smo na poti do izvira v men- torjevem avtu poslušali Rolling Ston- se. Ves dopoldan smo jemali in proučevali vzorce vode. Bila sem asis- tent v škornjih številka 43. Cca 2-3 1 vode, ne vode, ledenomrzle vode seje znašlo v mojih škornjih. Res je zanimi- vo hkrati hoditi in plavati... Po nekoliko poznem kosilu smo ime- li predavanje in igre o neverbalni ko- munikaciji. Zatem pa smo še naredili obleko iz naravnih materialov (Ustje, lubje, bogvekjenarabutana koruza...) za naš model Barbaro. S to "kreacijo" se je Barbara predstavila tudi na večerni modni reviji. Moram reči, daje bila večina oblek res originalnih. Mod- ni reviji je sledil ples ali nekaj podob- nega. Aja, še naši ključi. Zjutraj so bos- si končno našli dvojnik, da smo lahko prišle v bungalov. Originala še ni, naj- bolj verjetno paje, daje pri kakem"šal- jivcu". Z naše mize (se še spomnite in- venture?) namreč izginjajo sladkarije, seveda ko nas ni v taboru. Imamo ne- kaj osumljencev, preiskava je v pol- nem teku. Še enkrat: kje zaboga so naši ključi? -Nadaljevanje prihodnjič- Slovenska ekipa pred svojim genialnim pevskim nastopom 18 - POSLOVNA SPOROČILA 29. SEPTEMBER 1994- TEDNIfc TEDNIK -29. SEPTEMBER 1994 POSLOVNA SPOROCIL4 - 21 22 - POSLOVNA SPOROČILA 29. SEPTEMBER 1994- TEDNIfc TEDNIK -29. SFPTFMRFR 1994 OGLASI IN OBJAVE - 23 Sf^ianfe z gosiiocfarsf- venjH pol^jft' jb ra/oftl V ponedeljek so se z dvodnevnega obiska v Liechtensteinu vrnili predstavniki le- narške vlade, obrtne zbornice in člani moškega pevskega zbora Obrtnik. V glav- nem mestu Vaduz so jih sprejeli predstavniki političnega in gospodarskega živl- jenja. Med tujimi poslovneži je bilo precejšnje zanimanje za možnosti vlaganja v naši državi. Lenarčani so uspešno pred- 4 ; stavili tudi turistične in druge znamenitosti krajev v osrčju Slovenskih goric. Ker paje v kneževini Liechten- stein in sosednji Švici mnogo Slovencev, so ti pripravili več družabnih srečanj. Nastopi moškega pevskega zbora Obrtnik so v Vaduzu in Schaanu privabili številne rojake in domačine. Posebej prisrčno in v slovenskem vzdušju je bilo v nedeljo v švicarskem romarskem središču Einsiedelnu. V znani Marijini cerkvi jebila najprej slo- venska maša, ki jo je vodil ljubljanski pomožni škof Jože Kvas, sodeloval pa je tudi le- narški pevski zbor. Sledilo je srečanje Slovencev v tamkajšnji krajevni dvorani, ki so se ga ude- ležili tudi rojaki iz Avstrije in Nemčije. Pozdravila sta jih vodi- telj slovenske misije v Švici vodi- telj p. Robert Podgoršek ter stal- ni odpravnik poslov slovenskega veleposlaništva v Bernu Zeljko Jeglič. Obširnejšo reportažo o nasto- pih moškega pevskega zbora Obrtnik in obisku Lenarčanov bomo objavili v prihodnji števil- ki Tednika. •> Marija Slodnjak Je bil denar porabljen za iesto Pristava - Dežno? V Doleni in okolici še zmeraj odmevajo dogodki v zvezi z (ne)asfaltiranjem blizu 700 m dolgega odseka lokal- ne ceste. V ta namen je 70 gospodinjstev vasi Dolena skoraj pet let namensko zbiralo denar, odrekli pa so se tudi solidarnostni denarni pomoči države, ki so jo prejeli po neurju leta 1989. Zbrani denar naj bi po izjavah predstavnikov KS Dolena zadostoval za asfaltiranje njihove ceste, vendar do tega kljub večkratnemu opozar- janju in trkanju na različna vrata ni prišlo. Sodu je izbilo dno, ko so v sosednji KS Žetale že pričeli pri- pravljalna dela za asfaltiarnje nadaljevanja te ceste proti Žetalam, v Doleni pa ne. O tem in o nameravani zapori smo že poročali, pa tudi o tem, da so na pogovoru z Milanom Pavlico izvedeli, daje za njihovim denarjem izginila sled. Takoj so pričeli pregled doku- mentacije KS. Po izjavi sedanje- ga predsednika KS Stanka Vau- potiča so ugotovili vrsto po- manjkljivosti in jih sedaj po- drobneje raziskujejo. V ta namen se je v petek, 23. septembra, na iz- redni seji sestal svet KS Dolena, da bi našli sled za denarjem in vsaj delno razčistili, kaj je z njim. Po neuradnih virih smo v po- govorih z vodstvom KS Dolena ter na direkciji za gospodarsko infrastrukturo občine Ptuj prav tako neuradno izvedeli, da denar ni izginil, saj ga je KS redno na- kazovala direkciji oziroma nek- danji skupnosti za ceste; za to ob- stajajo dokazi in bančni izpiski. Vendar na nakazilih naj ne bi bil vedno zapisan namen financi- ranja, zato po vsej verjetnosti tega denarja ni več oziroma je bil uporabljen drugje. Čeprav so krajani vasi Dolena sredstva zbi- rali namensko za asfaltiranje spornega 700-metrskega odseka ceste, naj bi ta denar bil upo- rabljen za asfaltiranje ceste Pris- tava - Dežno. To naj bi bilo torej sedaj že jasno, čeprav še zmeraj nerazumljivo. Še vedno pa ostaja zavit v meglo krivec ali krivci, ki so odgovorni za takšno odločitev. Krajanom Dolene na šalost osta- jajo za sedaj le dolgi nosovi - in se- veda 700 metrov makadamske ceste, katere asfaltiranje naj bi bili že plačali. Ozmec ŽETALE / TRADICIONALNI KOSTANJEV PIKNIK Tokrai za prizidek k šoli v soboto, 8. oktobra, bo v Žeta- lah tradicionalni kostanjev pik- nik - prireditev, ki iz leta v ieto privablja več obiskovalcev in domačinom omogoča, da se predstavijo širši javnosti. Pro- gram je podoben kot prejšnja leta, saj se je izkazalo, da je do- bro zamišljen. Ob 14. uri bodo na šolskem igrišču pričeli nastop tamkajšnji osnovnošolci, ljudske pevke in pevci, nadaljevali pa bodo z zab- avnim programom, v katerem bodo nastopili Bratje iz Oplotnice. Tudi letos bo aktiv kmečkih go- spodinj pripravil kulinarično raz- stavo dobrot, pripravljenih iz kos- tanja, prikazali stare obrti ter žaganje in tesanje kostanjevih brun. Seveda ne bo manjkalo pečenih kostanjev in mošta. Da bo gostinska ponudba brezhib- na, bodo poskrbeli v podjetju Ga- stro, ki je hkrati glavni pokrovitelj piknika. Lanskoletni izkupiček prireditve so namenili gradnji vodovoda, letošnjega pa bodo podarili žetal- ski osnovni šoli, ob kateri naj bi zrastel prizidek s telovadnico. ->DLŽ OdloČili so se m sciiiioRvisne¥ek V delu krajevne skupnosti Veli- ka Nedelja - v vaseh Vičanci od hišne številke45 do 61, Sodin- ci od 84 do 93, Velika Nedelja od 24 do 42 ter Mihovci za hišno šte- vilko 40 a - je bil razpisan refe- rendum za uvedbo dodatnega sa- moprispevka za obdobje dveh mesecev, od 1. oktobra do 30. no- vembra. Sredstva so namenjena za soflnanciranje rekonstrukci- je krajevnih cest v vaseh Vičanci in Sodinci v dolžini 925 in 600 metrov, v Veliki Nedelji pa za re- konstrukcijo nizkonapetostne- ga električnega omrežja in pos- tavitev trafo postaje. Za dodatni samoprispevek se je v Vičancih odločilo 21 krajanov ali 91,3 odstotke, proti sta bila dva ali 8,7 odstotkov, v Sodincih je za do- datni samoprispevek glasovalo 14 krajanov ali 82,3 odstotke, proti pa dva ali 11,8 odstotkov, v Veliki Ne- delji jebilo za dodatni samoprispe- vek 8 krajanov ali 66,7 odstotkov, štirjeali 33,3 odstotki pa so bili pro- ti. ^VT mr^rVj-Danesol?!?. uri se ho učencem Ekonom- ske šole iz Ptuja predstavil avstrijski pisec in pripove- dovalec pravljic Folke Te- getthoff. #SLOVI:NSKA BISTRICA - Razstavni prostor v gradu vahi na odprtje stalne razstave mo- litvenikov in kromolitografij v petek, 30. septembra, ob 1Q. uri. odprtju ho sledil krajši kulturni program v viteški dvorani gradu. Nas- topil ho ansambelPro Musi- ca Tihicinia iz Maribora s pevcem Emilom Baroni- kom. • PTUJ - V pravljični sohi novega mladinskega oddelka ptujske knjižnice se hodo v četrtek, 6. oktohra, oh 17. uri pričele redne pravljične ure za otroke in odrasle. ^VTUJ-Vtorekd. ok- tohra, oh 1uri se ho v telo- vadnici OS Mladika pričel začetni tečaj joge, ki ga orga- nizira društvo Joga v vsak- danjem življenju. Vpis v tečaj ho oh 18.30. Glede na število prometnih nesreč In število človeških življenj, ki so uga- snila zaradi teh nesreč, je bil minuli te- den eden najbolj črnih v letošnjem letu. V prometnih nesrečah je umrlo 18 ljudi, od tega 11 samo ob koncu tedna. Pri tem naše območje ni bilo izjema. V TRČENJU VOZNIK HUDO RANJEN Po magistralni cesti od Maribora proti Ptuju je v petek, 23. septembra, nekaj pred 15. uro vozil osebni avto Rado P. iz Ptuja. V naselju Skorba je zapeljal na na- sprotni vozni pas in trčil v osebni avto, ki ga je nasproti vozil Franc S. iz Maribora. V trčenju se je Franc S. hudo ranil, na obeh avtomobilih pa je tudi precejšnja materialna škoda. MED VOŽNJO GA JE ZADELA SRČNA KAP Po lokalni cesti čez Dravinjski Vrh, KS Videm pri Ptuju, je v soboto, 24. septem- bra, ob 9.45 vozil osebni avto 46-letni Jože Vaupotič iz Podlehnika. Med vožnjo mu je nenadno odpovedalo srce, zapeljal je v levo in avto je obstal na robu bankine. Voznik je zaradi srčne kapi umrl. Sopotnica E. J. z Dravinjskega Vrha je v strahu, da bo avto zgrmel po strmini navzdol, že med vožnjo skočila iz avtomobila in se pri tem lažje poškodo- vala. ■ " w ■ -sfisi m...... OTROK UMRL MED PREVOZOM V BOLNIŠNICO v soboto, 24. septembra, ob 14.15 je Branko S. iz Podove vozil osebni avto po Ljubljanski cesti v Račah. Pri hiši št. 17 mu je z leve strani po označenem preho- du za pešce s kolesom pripeljal 7-letni M. P. iz Rač, kerje nameraval prečkati ces- tišče. Prišlo je do trčenja, otroka je vrglo na pokrov avtomobilskega motorja, od tam pa je padel na cestišče. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico, vendarjeza- radi hudih ran deček že med prevozom umrl. KOLESAR UMRL NA KRAJU NESREČE v soboto, 24. septembra, ob 15.20 je po magaistralni cesti od Ormoža proti Ptuju vozil osebni avto Stanislav G. iz Hajdoš. V Cvetkovcih je pri hiši štev. 50 dohitel kolesarja Janeza K. iz Cvetkov- cev, ki je prav tedaj s parkirnega prostora zavil na cesto. Ko gaje voznik osebnega avtomobila začel prehitevati, je kolesar zavil proti sredini cestišča. Po trčenju je kolesarja vrglo na pokrov motorja in v ve- trobransko steklo, od koder je padel na cesto. Pri tem seje tako hudo poškodo- val, da je umrl na kraju nesreče. SOSEDJE SOJU REŠILI v soboto, 24. septembra, ob 17.30 je v Spuhlji 64 odšla v domačo klet Marija H. Zaradi vretja mošta je bila v kleti velika koncentracija ogljikovega dioksida. Ma- rija ni bila dovolj pazljiva, izgubila je za- vest in se zgrudila. Na pomoč ji je prišla Vera H., vendar je plin tudi njo omamil. Na srečo obeh žensk so to pravočasno opazili sosedje in ju potegnili iz kleti. Obe so prepeljali v ptujsko bolnišnico na zdravljenje. > »MMI IBfeS r ■■ ZABODEL SOSEDA, S KOSO GROZIL POLICISTU v nedeljo, 25. septembra, okoli 19. ure je 59-letni Vinko V. iz Biša, KS Trnovska vas, na poti ob sadovnjaku srečal 40-let- nega soseda Alojza M. Verjetno sta bila žeod prej vsporu, sicerVinko ne bi bil po- tegnil noža in z njim dvakrat zabodel Aloj- za v prsni koš. Težko ranjenega so pre- peljali v bolnišnico, Vinko pa je urno od- hitel domov. Tja so potem prišli policisti, vendar se jim Vinko ni hotel predati zle- pa. Pri vhodnih vratih je proti enemu oc policistov mahal s koso, potem pa se je zaklenil v stanovanje. Policisti so moral uporabiti plinski razpršilec in strokovne prijeme, da so ga obvladali in spravili v maricoterga privedli pred preiskovalne- ga sodnika. PREGNAL POŽIGALCA v noči z 22. na 23. september je nežna ni požigalec vlomil v lokal Safran v Sta rošincah, KS Cirkovce. Z vnetljive tekočino je polil gostinske prostore ir skladišče, potem pa še del dvorišča ir zanetil ogenj. Ropot je na srečo še pra vočasno prebudil lastnika, ki je neznane ga požigalca pregnal in požar pogasil. £ tem je preprečil večjo škodo. Za nežna nim strorilcem policisti poizvedujejo. ZGORELO GOSPODARSKO POSLOPJE Včetrtek.22. septembra, okoll22.45j(