NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBARKOMANDA 272 SANACIJA SIDRANJA KRAJNIH OPORNIKOV ŽELEZNIŠKEGA NADVOZA NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI 283 december 2021 letnik 70 Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 268 Izdajatelj: Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška cesta 3, 1000 Ljubljana, telefon 01 52 40 200 v sodelovanju z Matično sekcijo gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije (MSG IZS), ob podpori Javne agencije za raziskovalno dejavnost RS, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru in Zavoda za gradbeništvo Slovenije Izdajateljski svet: ZDGITS: prof. dr. Matjaž Mikoš, predsednik izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski Dušan Jukić IZS MSG: Jernej Mazij mag. Jernej Nučič mag. Mojca Ravnikar Turk UL FGG: doc. dr. Matija Gams UM FGPA: prof. dr. Miroslav Premrov ZAG: doc. dr. Aleš Žnidarič Uredniški odbor: izr. prof. dr. Sebastjan Bratina, glavni in odgovorni urednik doc. dr. Milan Kuhta Lektor: Jan Grabnar Lektorica angleških povzetkov: Romana Hudin Tajnica: Eva Okorn Oblikovalska zasnova: Agencija GIG Tehnično urejanje, prelom in tisk: Kočevski tisk Naklada: 450 tiskanih izvodov 3000 naročnikov elektronske verzije Podatki o objavah v reviji so navedeni v bibliografskih bazah COBISS in ICONDA (The Int. Construction Database) ter na www.zveza-dgits.si Letno izide 12 številk. Letna naročnina za individualne naročnike znaša 23,16 EUR; za študente in upokojence 9,27 EUR; za družbe, ustanove in samostojne podjetnike 171,36 EUR za en izvod revije; za naročnike iz tujine 80,00 EUR. V ceni je vštet DDV. Poslovni račun ZDGITS pri NLB Ljubljana: SI56 0201 7001 5398 955 Slika na naslovnici: most na Pelješac, foto: Marjan Pipenbaher Glasilo Zveze društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije in Matične sekcije gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije. UDK-UDC 05 : 625; tiskana izdaja ISSN 0017-2774; spletna izdaja ISSN 2536-4332. Ljubljana, december 2021, letnik 70, str. 269-312 1. Uredništvo sprejema v objavo znanstvene in strokovne članke s področja gradbeništva in druge prispevke, pomembne in zanimive za gradbeno stroko. 2. Znanstvene in strokovne članke pred objavo pregleda najmanj en anonimen recenzent, ki ga določi glavni in odgovorni urednik. 3. Članki (razen angleških povzetkov) in prispevki morajo biti napisani v slovenščini. 4. Besedilo mora biti zapisano z znaki velikosti 12 točk in z dvojnim presledkom med vrsticami. 5. Prispevki morajo vsebovati naslov, imena in priimke avtorjev z nazivi in naslovi ter besedilo. 6. Članki morajo obvezno vsebovati: naslov članka v slovenščini (velike črke); naslov članka v angleščini (velike črke); znanstveni naziv, imena in priimke avtorjev, strokovni naziv, navadni in elektronski naslov; oznako, ali je članek strokoven ali znanstven; naslov POVZETEK in povzetek v slovenščini; ključne besede v slovenščini; naslov SUMMARY in povzetek v angleščini; ključne besede (key words) v angleščini; naslov UVOD in besedilo uvoda; naslov naslednjega poglavja (velike črke) in besedilo poglavja; naslov razdelka in besedilo razdelka (neobvezno); ... naslov SKLEP in besedilo sklepa; naslov ZAHVALA in besedilo zahvale (neobvezno); naslov LITERATURA in seznam literature; naslov DODATEK in besedilo dodatka (neobvezno). Če je dodatkov več, so ti označeni še z A, B, C itn. 7. Poglavja in razdelki so lahko oštevilčeni. Poglavja se oštevilčijo brez končnih pik. Denimo: 1 UVOD; 2 GRADNJA AVTOCESTNEGA ODSEKA; 2.1 Avtocestni odsek … 3 …; 3.1 … itd. 8. Slike (risbe in fotografi je s primerno ločljivostjo) in preglednice morajo biti razporejene in omenjene po vrstnem redu v besedilu prispevka, oštevilčene in opremljene s podnapisi, ki pojasnjujejo njihovo vsebino. 9. Enačbe morajo biti na desnem robu označene z zaporedno številko v okroglem oklepaju. 10. Kot decimalno ločilo je treba uporabljati vejico. 11. Uporabljena in citirana dela morajo biti navedena med besedilom prispevka z oznako v obliki oglatih oklepajev: [priimek prvega avtorja ali kratica ustanove, leto objave]. V istem letu objavljena dela istega avtorja ali ustanove morajo biti označena še z oznakami a, b, c itn. 12. V poglavju LITERATURA so uporabljena in citirana dela razvrščena po abecednem redu priimkov prvih avtorjev ali kraticah ustanov in opisana z naslednjimi podatki: priimek ali kratica ustanove, začetnica imena prvega avtorja ali naziv ustanove, priimki in začetnice imen drugih avtorjev, naslov dela, način objave, leto objave. 13. Način objave je opisan s podatki: knjige: založba; revije: ime revije, založba, letnik, številka, strani od do; zborniki: naziv sestanka, organizator, kraj in datum sestanka, strani od do; raziskovalna poročila: vrsta poročila, naročnik, oznaka pogodbe; za druge vrste virov: kratek opis, npr. v zasebnem pogovoru. 14. Prispevke je treba poslati v elektronski obliki v formatu MS WORD glavnemu in odgovornemu uredniku na e-naslov: sebastjan.bratina@fgg. uni-lj.si. V sporočilu mora avtor napisati, kakšna je po njegovem mnenju vsebina članka (pretežno znanstvena, pretežno strokovna) oziroma za katero rubriko je po njegovem mnenju prispevek primeren. Uredništvo Navodila avtorjem za pripravo člankov in drugih prispevkov Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 269 VSEBINA CONTENTS izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, univ. dipl. inž. grad. VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS 271 Nina Kumer, mag. inž. stroj. dr. Maja Kreslin, univ. dipl. inž. grad. dr. Uroš Bohinc, univ. dipl. inž. fiz. prof. dr. Boštjan Brank, univ. dipl. inž. grad. NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBARKOMANDA NUMERICAL EVALUATION OF DYNAMIC CHARASTERISTICS OF THE RAVBARKOMANDA VIADUCT 272 dr. Leon Hladnik, univ. dipl. inž. grad. SANACIJA SIDRANJA KRAJNIH OPORNIKOV ŽELEZNIŠKEGA NADVOZA NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI ANCHORAGE REPAIR ON THE END SUPPORTS OF THE RAILWAY OVERPASS ON DUNAJSKA STREET IN LJUBLJANA 283 izr. prof. dr. Primož Može, univ. dipl. inž. grad. doc. dr. Jože Lopatič, univ. dipl. inž. grad. 42. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE ITA Slovenija – Slovensko društvo za podzemne gradnje 13. MEDNARODNA KONFERENCA O PREDORIH IN PODZEMNIH OBJEKTIH GBC Slovenija 6. KONFERENCA TRAJNOSTNE GRADNJE 292 294 296 VOŠČILO ČLANKI PAPERS POROČILA S STROKOVNIH SREČANJ Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 270 VSEBINA CONTENTS Eva Okorn SKUPŠČINA ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE (ZDGITS) PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2022 GRADBENI VESTNIK SE VAM ZAHVALJUJE ZA 70 LET PODPORE IN VAS VABI K BRANJU ŠE NAPREJ 299 302 310 Eva Okorn 307 OBVESTILA ZDGITS VSEBINA LETNIKA 70/2021 PROMOCIJSKO BESEDILO OB 70.LETNICI GRADBENEGA VESTNIKA KOLEDAR PRIREDITEV Stanovanjski sklad Republike Slovenije STANOVANJSKA SOSESKA NOVO BRDO, LJUBLJANA 303 FOTOREPORTAŽA Z GRADBIŠČA NOVI DIPLOMANTI Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 271 V letošnjem letu zaznamujemo visok jubilej, ko Zveza dru- štev gradbenih inženirjev in tehnikov ter Gradbeni vestnik praznujeta 70-letnico delovanja. Zaradi še vedno zaostrenih pandemičnih razmer nismo mogli obletnice delovanja obe- ležiti, kot bi se spodobilo, in smo aktivnosti prenesli v pri- hodnje leto, ko naj bi se razmere kolikor toliko normalizirale. Kljub vsemu nam je uspelo zaznamovati jubilej tako, da smo na pobudo in s finančno podporo soizdajatelja, Inženirske zbornice Slovenije, uspešno izvedli grafično in do neke mere tudi vsebinsko prenovo Gradbenega vestnika. Bralcem je bila prva, prenovljena izdaja Gradbenega vestnika predstavljena v dvojni oktobrsko-novembrski številki. Izdajatelji pričakuje- mo, da bo revija v prenovljeni obliki še boljša spodbuda za razširjanje novih dognanj s področja gradbene znanosti kot strokovnih vsebin, katerim je pri prenovi namenjenih tudi več prostora. Naslednji cilj, ki smo si ga zadali v temu letu, je uvrstitev Grad- benega vestnika v bibliografsko bazo podatkov Scopus, s ka- tero merimo na dvig veljavnosti revije tako na znanstvenem kot tudi strokovnem področju. Za dosego kriterijev uvrstitve na seznam je bilo treba imenovati uredniški odbor, ki ga ses- tavljata glavni urednik izr. prof. dr. Sebastjan Bratina in član izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, univ. dipl. inž. grad. predsednik ZDGITS VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski, univ. dipl. inž. grad. VOŠČILO PREDSEDNIKA ZDGITS uredniškega odbora doc. dr. Milan Kuhta, z imenovanjem vseh članov izdajateljskega sveta, ki mu predseduje prof. dr. Matjaž Mikoš, ter s postavitvijo spletne strani pa je bil izpolnjen še zad- nji pogoj za pripravo vloge za uvrstitev v bazo Scopus. Glede na to, da je Gradbeni vestnik revija s tradicijo, pričakujemo, da bo vloga rešena v prihodnjem letu, kar bi bila tudi dobra popotni- ca aktivnostim, ki jih v prihodnjem letu namenjamo počastitvi jubileja izhajanja glasila. Navkljub še vedno zaostrenim razmeram pa lahko z veseljem ugotavljamo za gradbeništvo spodbudne obete za prihodnost. Investicijski ciklus je v polnem razmahu, kar se kaže na vseh področjih, ne nazadnje tudi v večjem zanimanju za študij gradbeništva. Kot spodbuda ob zaključku leta je prišla tudi novica o potrditvi novelacije Gradbenega zakona, s katero upa- mo, da se bodo dokončno umirile napetosti, ki so bile izzvane med posameznimi deležniki, in da se res vsi napori usmerjajo v osnovno poslanstvo, ki ga vse inženirske stroke udejanjajo v procesu graditve. Dovolite mi, da vam ob zaključku tega leta, ki se za našo stroko zaključuje bolj optimistično, zaželim veliko poslovnih uspehov, predvsem pa zdravja, veselja in osebne sreče. Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 272 Nina Kumer, dr. Maja Kreslin, dr. Uroš Bohinc, prof. dr. Boštjan Brank NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBARKOMANDA Povzetek Podajamo numerično oceno vibracijskih oblik desnega objekta viadukta Ravbarkomanda. V ta namen je bil narejen detajlen numerični model konstrukcije po metodi končnih elementov. Togost prekladne konstrukcije je bila kalibrirana glede na izmer- jene specifične deformacije nosilcev med testnimi prehodi težkih vozil. Prikazani rezultati bodo v pomoč pri načrtovanju vibra- cijskih testov na tem pomembnem avtocestnem objektu. Ključne besede: viadukt Ravbarkomanda, končni elementi, kalibracija togosti, lastne frekvence, nihajne oblike Summary A numerical estimation of the vibration modes of the right part of the Ravbarkomanda viaduct is presented. To this end, a deta- iled finite element model of the structure was prepared. The stiffness of the deck was calibrated according to the strains in the beams, measured during the test passages of heavy vehicles. The presented results will be used for the design of vibration tests on this important Slovenian motorway facility. Key words: Ravbarkomanda viaduct, finite elements, stiffness calibration, eigenfrequencies, eigenmodes Nina Kumer, mag. inž. stroj. nina.kumer@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo, Jamova c. 2, 1000 Ljubljana dr. Maja Kreslin, univ. dipl. inž. grad. maja.kreslin@zag.si Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ul. 12, 1000 Ljubljana dr. Uroš Bohinc, univ. dipl. inž. fiz. uros.bohinc@zag.si Zavod za gradbeništvo Slovenije, Dimičeva ul. 12, 1000 Ljubljana prof. dr. Boštjan Brank, univ. dipl. inž. grad. bostjan.brank@fgg.uni-lj.si Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, Inštitut za konstrukcije, potresno inženirstvo in računalništvo, Jamova c. 2, 1000 Ljubljana Znanstveni članek UDK 624.04:624.21.037(497.4Ravbarkomanda) NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBARKOMANDA NUMERICAL EVALUATION OF DYNAMIC CHARASTERISTICS OF THE RAVBARKOMANDA VIADUCT Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 273 Nina Kumer, dr. Maja Kreslin, dr. Uroš Bohinc, prof. dr. Boštjan Brank NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBARKOMANDA 1 UVOD Viadukt Ravbarkomanda, ki je umeščen na avtocestni odsek Vrhnika–Postojna, je bil odprt leta 1972 [Cafnik, 1971]. Detajlna pregleda, opravljena leta 1991 in 1993, sta razkrila številne poškodbe na viaduktu, predvsem zaradi soli, slabe izolacije in neustreznega odvodnjavanja [Čabrilo, 1997]. Med letoma 1996 in 1998 je bila zato izvedena obnova prekladne konstrukcije, ki je obsegala sanacijo robnih nosilcev z namestitvijo zunanjih kablov, obnovo voziščne plošče, podaljšanje konzol na vrhu stebrov ter zamenjavo celotne opreme objekta [Turk, 2019]. Leta 2008 so obnovili in ojačali še stebre. Po zadnji celoviti sa- naciji, ki je potekala med letoma 2017 in 2019 in je opisana v [Turk, 2019] in [Škafar, 2018], je bil vzpostavljen sistem stalnega opazovanja (monitoringa) [Žnidarič, 2018]. Na viaduktu je na- meščenih več kot 200 senzorjev (gre za merilnike specifičnih deformacij, temperaturne senzorje in pospeškomere), s kateri- mi se spremlja stanje pomembnejših konstrukcijskih elemen- tov [Anžlin, 2021], [Žnidarič, 2019b]. Zanimivo je, da dinamične karakteristike viadukta, torej lastne frekvence, nihajne oblike in dušenje, niso bile nikoli izmerjene, čeprav gre za podatke, ki so pomembni pri oceni mejnega stanja uporabnosti in nosilnosti. Ponekod se takšne meritve opravljajo daljše časovno obdobje za namene opazovanja stanja viadukta. V tem članku podajamo numerično oceno dinamičnih karakteristik desnega (daljšega) objekta viadukta, dobljeno na podlagi detajlnega numeričnega modela. Upo- rabljeni model upošteva stanje po zadnji sanaciji in vključu- je detajle, kot so dilatacije in ležišča. Da bi modelsko togost prekladne konstrukcije čim bolj približali dejanski, smo jo kalibrirali glede na rezultate meritev specifičnih deformacij nosilcev pri prehodih težkih testnih vozil, ki so bile izvedene v času vzpostavitve monitoringa [Žnidarič, 2019a]. Izračunane dinamične karakteristike desnega viadukta veljajo za stanje v času obratovanja, ko so vibracijske amplitude majhne, objekt pa nima konstrukcijskih poškodb, ki bi nastale v primeru iz- jemnega dogodka. Kot take so lahko uporaben podatek pri pripravi eksperimentalnih testov (načrtovano je, da se bodo takšni testi vendarle izvedli), lahko pa so uporabni tudi pri oceni mejnih stanj tega pomembnega objekta na primorski avtocesti. Slika 1. Viadukt Ravbarkomanda (Foto: Andrej Anžlin, slika je uporabljena z dovoljenjem avtorja). Slika 2. Shematski prikaz prečnega prereza in tloris enega polja viadukta. Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 274 2 OPIS VIADUKTA Viadukt Ravbarkomanda (slika 1) sestavljata dva ločena objek- ta. Desni ima 17 polj skupne dolžine približno 595 m, levi pa 15 polj skupne dolžine približno 556 m. Horizontalna os avtoce- ste poteka po viaduktu po krožnici z radijem 2000 m. Prekla- dno konstrukcijo obeh objektov sestavljajo amiranobetonska voziščna plošča, štirje vzdolžni (odsekoma prostoležeči) pred- napeti montažni I-nosilci ter prednapeti prečniki, po štirje na polje, slika 2. Prekladna konstrukcija je razdeljena na štiri t. i. zavorne enote (včasih poimenovane tudi dilatacijske enote), ki so med seboj ločene z dilatacijami. Vgrajene so kovinske la- melne dilatacije hoda do 80 mm (nad krajnimi oporniki) in ko- vinske glavnikaste dilatacije hoda do 160 mm (nad vmesnimi stebri) [Promico, d. o. o., 2016c]. Dilatacije potekajo preko ce- lotne širine viadukta, torej čez voziščno ploščo, hodnik in robni venec. Po zadnji rekonstrukciji so na viaduktu tudi betonske varnostne ograje, ki se (vsaj deloma) obnašajo kot nosilni del prekladne konstrukcije. Prečni naklon viadukta je enostranski in znaša 2,5 %. Podporno konstrukcijo sestavljajo stebri z osemkotnim votlim prerezom, ki so vpeti v plitve temelje, zgoraj pa se razširijo v konzole (imenovane tudi konzolne glave) [Turk, 2019]. Desni viadukt ima 16 stebrov višine med 5 in 32 m ter dva masivna krajna opornika. Vzdolžni I-nosilci nalegajo na konzole preko elastomernih ležišč. Na viaduktu so nameš- čena armirana elastomerna ležišča štirih različnih dimenzij ([Promico, d. o. o., 2016b], [Mageba, 2021]), ob katerih so v prečni smeri protipotresni bloki, ki pa ne omejujejo strižnih pomikov ležišča med obratovanjem viadukta, kar je razvidno s slike 3. 3 NUMERIČNI MODEL Za numerično modeliranje smo uporabili komercialni računal- niški program Ansys [Ansys, 2020]. Kot že omenjeno, smo se omejili na daljši, desni objekt. Dimenzije konstrukcijskih ele- mentov smo privzeli iz projektne dokumentacije [Promico, d. o. o., 2016a]. V modelu je upoštevana vzdolžna ukrivljenost objekta, prečni naklon pa je zanemarjen. Numerični model viadukta, ki je nastal po optimizaciji modeli- ranja prekladne in podporne konstrukcije, je kompromis med natančnostjo in velikostjo. Kar se tiče prekladne konstrukcije, smo najprej pripravili referenčni model enega polja z zelo go- sto mrežo prostorskih (tj. »3D solid«) končnih elementov. Nato smo izdelali model istega polja z lupinastimi in linijskimi konč- nimi elementi (torej z mnogo manj prostostnimi stopnjami) ter primerjali vrednosti največjih pomikov pri nekaj statičnih obtežbah (zaradi lastne teže in teže vozil) ter vrednosti osnov- nih lastnih frekvenc. Pripravili smo tak hitrejši model, da so se rezultati dovolj dobro (na nekaj odstotkov) ujemali z referenč- nim modelom. Podobno smo naredili za steber: pripravili smo hitrejši model iz linijskih in prostorskih končnih elementov, katerega rezultati so se dovolj dobro ujemali z referenčnim modelom z zelo gosto mrežo prostorskih končnih elementov. Šlo je za največje pomike pri statični obtežbi lastne teže in za osnovne lastne frekvence. Model desnega viadukta je bil narejen na naslednji način (slika 4): • Podporni stebri so modelirani z linijskim končnim elemen- tom (BEAM188), ki temelji na Timošenkovi teoriji nosilcev. Ima dve vozlišči, uporablja linearno interpolacijo za pomike in zasuke ter ima eno integracijsko točko, ker so notranje sile konstantne po elementu. • Konzole na vrhu stebrov so modelirane s prostorskim konč- nim elementom (SOLID186), pri čemer smo v ravnini stika linijskega in prostorskih končnih elementov namestili tog prerez. Ta element je 20-vozliščni 3D-element s kvadratič- no interpolacijo pomikov ter reducirano integracijo z 8 in- tegracijskimi točkami. • Voziščna plošča, vzdolžni I-nosilci in prečniki so modelirani s ploskovnim končnim elementom (SHELL181). Gre za 4-voz- liščni element z nekompatibilnimi membranskimi pomiki in 4-točkovno numerično integracijo. • Robni venci (skupaj s hodnikom in betonsko varnostno og- rajo) so modelirani z linijskimi elementi (BEAM188) primer- nega prereza. • Ploskovne in linijske končne elemente, uporabljene za mo- deliranje voziščne plošče, (pasnic in stojin) vzdolžnih I-no- silcev, prečnikov ter robnega venca (s hodnikom in ograjo), Slika 3. Elastomerno ležišče med stebrom in nosilcem s proti- potresnima blokoma na obeh straneh. Slika 4. Numerični model desnega viadukta, izdelan v pro- gramu Ansys [Ansys, 2021]. Prostorski prikaz (zgoraj) in tloris z označenimi mejami med zavornimi enotami (spodaj). Nina Kumer, dr. Maja Kreslin, dr. Uroš Bohinc, prof. dr. Boštjan Brank NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBARKOMANDA Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 275 Za kalibracijo togosti prekladne konstrukcije smo uporabili izmerjene specifične deformacije vzdolžnih nosilcev pri pre- hodih treh težkih testnih vozil (z znano razporeditvijo teže po oseh) čez viadukt po voznem pasu (slika 6). Vsa vozila so bila pred začetkom meritev stehtana, njihovo porazdelitev teže po oseh in medosne razdalje pa prikazuje tabela 1 [Žnidarič, 2019a]. 5-osni vozili 113 in 122 se razlikujeta glede na medosne razdalje in obremenitve po oseh. Posamezno vozilo je prečka- lo objekt 20-krat, in sicer 14-krat pri hitrosti 80 km/h in 6-krat pri hitrosti 70 km/h. Skupaj je bilo izvedenih 60 kalibracijskih voženj. Kot primerne vrednosti za kalibracijo smo vzeli povprečje največjih izmerjenih specifičnih deformacij, ki so bile odči- tane iz časovno zglajenih grafov, z namenom, da se izničijo dinamični vplivi zaradi gibanja vozila [Žnidarič, 2019b]. Te vrednosti, skupaj s standardnimi deviacijami in številom vo- ženj, so podane v tabeli 2. Časovno zglajeni signali, ki naj bi predstavljali približek statičnemu odzivu, so bili določeni s filtriranjem z nizkopasovnim filtrom pri 2,42 Hz, ki je bil dolo- čen s postopkom DAF (dynamic application factor), opisanim v [Kalin, 2021]. Meritve specifičnih deformacij pri prečkanju vozil čez objekt so bile izvedene v 14. polju desnega viadukta na sredini razpe- tine na spodnjem delu vzdolžnih I-nosilcev. Lokacije merskih mest so shematsko prikazane na sliki 7. Posamezno mersko mesto je vsebovalo 2 oziroma 3 merilne lističe, zato je bila povprečna vrednost specifične deformacije na nosilcu N1 iz- računana iz 40 meritev, na ostalih nosilcih (N2, N3 in N4) pa iz 60 meritev. Pri kalibraciji smo predpostavili, da so bile največje specifične deformacije izmerjene, ko je bilo vozilo na sredini razpona po- lja. Iz opisanega se vidi, da imajo rezultati meritev precejšnjo negotovost, vendar smo jih kljub temu uporabili za kalibracijo togosti voziščne plošče, I-nosilcev, prečnikov ter robnega ven- ca s hodnikom in varnostno ograjo. smo povezali v celoto z upoštevanjem ekscentričnosti težiš- čnih ravnin in osi. • Togost elastomernega ležišča med konzolo in spodnjo pasnico I-nosilca smo modelirali z vzmetnim končnim ele- mentom (»Bushing Joint«). Uporabili smo tri translacijske vzmeti, eno osno in dve strižni, hkrati pa smo (skladno z dokumentacijo proizvajalca [Mageba, 2021]) preprečili ro- tacije ležišča. Na viaduktu so nameščeni štirje tipi ležišč, njihove togosti smo povzeli po proizvajalčevem katalogu. Za tip A (dimenzij 250 x 400 x 41 mm) je npr. osna togost 10757,7 kN/mm, strižna pa 3,10 kN/mm. • Stebre smo na dnu modelirali kot vpete. • Model prekladne konstrukcije nima stika med zavornimi enotami (dilatacije niso bile modelirane, ker le malenkost- no prispevajo k togosti). • Prednapetje vzdolžnih nosilcev in prečnikov ni bilo mode- lirano. Prednapetje vpliva na togost konstrukcije, vendar se ta vpliv le malo izrazi pri rezultatih modalne analize. To se vidi na primer v [Pepi, 2019], kjer so obravnavali most s poševnimi zategami. Enkrat so naredili navadno modalno analizo, drugič pa modalno analizo z upoštevanjem sil za- radi lastne teže in prednapetja v zategah, razlika pa je bila med 0,06 % in 2,49 % za prvih 8 lastnih frekvenc. • Uporabljene materialne karakteristike elementov so opisa- ne v poglavju 4. • Karakteristična dolžina uporabljenih končnih elementov znaša približno 0,4 m, v modelu je okoli 126.000 elementov in 195.000 vozlišč (sliki 4 in 5), kar omogoča obvladljive ra- čunske čase pri kalibraciji. 4 KALIBRACIJA TOGOSTI PREKLADNE KONSTRUKCIJE Slika 5. Mreža končnih elementov za vzdolžne I-nosilce, preč- nike, ploščo in konzolno glavo stebra (opomba: tudi ploskov- ni in linijski končni elementi so prikazani kot 3D-telesa). Slika 6. Kalibracijski vozili: levo, 3-osno vozilo; desno, 5-osno vozilo 113 [Žnidarič, 2018].. 1. os [kN] medosna razdalja [m] 2. os [kN] medosna razdalja [m] 3. os [kN] medosna razdalja [m] 4. os [kN] medosna razdalja [m] 5. os [kN] 3-osno vozilo 68 3,3 76 1,3 76 / / / / 5-osno vozilo 113 71 3,6 90 5,6 77 1,3 77 1,3 77 5-osno vozilo 122 68 3,3 88 1,35 88 5,17 76 1,33 76 Tabela 1. Porazdelitev teže po oseh in medosne razdalje testnih vozil [Žnidarič, 2019a]. Nina Kumer, dr. Maja Kreslin, dr. Uroš Bohinc, prof. dr. Boštjan Brank NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBARKOMANDA Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 276 Kalibracijo smo izvedli z linearno statično analizo in genet- skim optimizacijskim algoritmom, vgrajenim v program An- sys. Orientacijske vrednosti elastičnih modulov elementov konstrukcije smo povzeli po projektu zadnje rekonstrukcije (ki ga je pripravil Promico, d. o. o.), in sicer: voziščna plošča 33 GPa (C30/37), I-nosilci 35 GPa (C40/50), prečniki 37 GPa (C50/60), konzolne glave 33 GPa (C30/37) in stebri 34 GPa (C35/45) (za robni venec, hodnik in zaščitno betonsko ograjo ni podatkov). Za Poissonov količnik smo izbrali vrednost 0,2. Omenimo naj, da so v projektu navedeni tudi podatki za in-situ izmerjen mo- dul elastičnosti betona za voziščno ploščo in nosilce, in sicer 35 GPa in 37 GPa. Za optimiziranje smo izbrali 4 parametre, in sicer elastične module voziščne plošče, I-nosilcev, prečnikov in robnega venca (s hodnikom in ograjo). Namenska funkcija je bila vso- ta razlike kvadratov (dvanajstih) eksperimentalnih specifič- nih deformacij na sredini spodnjih pasnic I-nosilcev iz tabe- le 2 in pripadajočih numerično izračunanih vrednosti za tri linearne statične obtežne primere (torej za vsa tri vozila iz tabele 1). Območja, kjer je genetski algoritem iskal optimal- ne vrednosti izbranih parametrov, so predstavljena v tabeli 3. Uporabili smo model celotnega viadukta, mrežo v 14. polju pa smo zgostili, tako da je karakteristična dimenzija elemen- tov v tem polju znašala 0,15 m. Teže vozil smo podali s toč- kovnimi silami, ki ustrezajo težam osi iz tabele 1. Algoritem za genetsko optimizacijo je generiral 259 vzorcev za različne vrednosti parametrov in se postopoma približal tistemu, pri katerem se numerični in eksperimentalni rezultati najbolje ujemajo. Slika 7. Shematski prikaz merilnih mest specifičnih deformacij na nosilcih v 14. polju. Specifične deformacije *10-6 MM_N1 MM_N2 MM_N3 MM_N4 3-osno vozilo povprečje 20,0 28,2 29,3 20,2 standardna deviacija 0,8 1,7 2,7 4,3 število meritev 40 60 60 60 5-osno vozilo 113 povprečje 30,0 35,5 35,7 27,6 standardna deviacija 1,0 1,3 1,3 1,3 število meritev 40 60 60 60 5-osno vozilo 122 povprečje 32,5 38,5 37,3 28,2 standardna deviacija 1,7 1,6 1,8 1,7 število meritev 40 60 60 60 Tabela 2. Izmerjene specifične deformacije. Nina Kumer, dr. Maja Kreslin, dr. Uroš Bohinc, prof. dr. Boštjan Brank NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBARKOMANDA Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 277 Vrednosti izbranih parametrov po kalibraciji so podane v ta- beli 3. Kalibrirani modul elastičnosti za ploščo je 33,3 GPa, kalibrirani modul elastičnosti za nosilce pa 36,3 GPa. Rezul- tata sta dokaj blizu zgoraj omenjenima in-situ izmerjenima vrednostma (35 in 37 GPa), kar je spodbudno. Treba je nam- reč povedati, da kalibrirane vrednosti niso nujno realne vrednosti elastičnih modulov posameznih konstrukcijskih elementov objekta, saj vsebujejo tudi negotovosti (oziroma napake) meritev (ki so v našem primeru lahko precejšnje), modelsko napako (ki seveda obstaja pri vsakem modelu) ter diskretizacijsko napako (ki se manjša z večanjem števi- la končnih elementov in je v našem primeru majhna). Čim manjše so omenjene tri vrste napak, tem bolj se kalibrirane vrednosti približajo dejanskim (povprečnim) materialnim vrednostim. V tabeli 4 so prikazane specifične deformacije posameznih no- silcev, izračunane s kalibriranim modelom, in relativna odsto- panja med numeričnimi in eksperimentalnimi vrednostmi. Numerični rezultati se zadovoljivo ujemajo z eksperimental- nimi. Odstopanja so pri obeh 5-osnih vozilih manjša kot pri 3-osnem vozilu. V splošnem je boljše ujemanje rezultatov pri notranjem paru nosilcev N2 in N3 kot pri zunanjem paru N1 in N4. Morda zato, ker so bili N1 in N4 sanirani. Odstopanja pri obeh 5-osnih vozilih na notranjih nosilcih znašajo do 2,2 %, pri zunanjih nosilcih pa do 8 %. Pri 3-osnem vozilu so te vred- nosti višje – na notranjih nosilcih do 11,9 %, na zunanjih pa do 12,4 %. Na sliki 8 je podana grafična primerjava izmerjenih in izračunanih vrednosti po kalibraciji. Izmed 12 meritev je 5 takšnih, kjer numerične vrednosti ne padejo v območje stan- dardne deviacije, od tega so 4 povezane s 3-osnim vozilom. To nakazuje, da merske napake pri 3-osnih in 5-osnih vozilih niso enake narave. Če se kalibrirane vrednosti približujejo eksperi- mentalnim za 5-osni vozili, se hkrati oddaljujejo za 3-osno, in obratno. Kalibracija je potrdila, da betonska zaščitna ograja prispeva k togosti prekladne konstrukcije. Brez modeliranja zaščitne ograje so bila odstopanja med numeričnimi in eks- perimentalnimi vrednostmi mnogo večja (za območja para- metrov iz tabele 3). 5 LASTNE FREKVENCE IN NIHAJNE OBLIKE Numerični model s kalibrirano togostjo prekladne konstruk- cije smo uporabili za modalno analizo. Rezultati modalne analize so lastne frekvence, nihajne oblike in efektivne mo- dalne mase viadukta med normalnim delovanjem. Pri tovrst- ni analizi je potrebna ocena mase konstrukcije. Za vse nosil- ne dele viadukta smo predpostavili specifično težo 25 kN/m3, upoštevali pa smo tudi asfaltno oblogo debeline 8 cm s spe- cifično težo 22 kN/m3. Iz teh podatkov se je izračunala masna matrika, dodatne mase po konstrukciji nismo podajali. Izbra- ni nihajni časi in razmerja efektivnih modalnih mas in celot- ne mase (v nadaljevanju to razmerje ohlapno imenujemo kar efektivna modalna masa) so zbrani v tabeli 5 in na slikah 9 in 10, nihajne oblike pa na slikah 11–19. Omeniti je treba, da so za namen nazornega prikaza amplitude nihajnih oblik zelo povečane. Slika 8. Grafična primerjava eksperimenta in kalibriranega modela. Tabela 3. Območja vrednosti parametrov (elastičnih modu- lov) za izvajanje optimizacije in kalibrirane vrednosti. Tabela 4. Primerjava eksperimentalnih in s kalibriranim modelom izračunanih specifičnih deformacij. spodnja meja [GPa] zgornja meja [GPa] kalibrirana vrednost [GPa] plošča 28 38 33,3 nosilci 30 40 36,3 prečniki 30 40 37,0 robni venec (s hodnikom in ograjo) 27 37 30,6 3-osno vozilo 5-osno vozilo 113 5-osno vozilo 122 N1 N2 N3 N4 N1 N2 N3 N4 N1 N2 N3 N4 eksperiment (povprečje) *10-6 20,0 28,2 29,3 20,2 30,0 35,5 35,7 27,6 32,5 38,5 37,3 28,2 numerične vrednosti *10-6 17,5 26,7 25,8 18,2 29,1 35,9 34,9 28,9 29,9 39,1 37,1 29,3 odstopanje [%] 12,4 5,5 11,9 9,8 3,1 -1,0 2,2 -4,6 8,0 -1,5 0,5 -4,0 Nina Kumer, dr. Maja Kreslin, dr. Uroš Bohinc, prof. dr. Boštjan Brank NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBARKOMANDA Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 278 Prvih 12 frekvenc je manjših od 1 Hz (med 0,53 Hz in 0,98 Hz). Iz pripadajočih nihajnih oblik (slike 11–16) in efektivnih modalnih mas (slika 9) se vidi, da gre za nihanje zavornih enot v smislu okvirjev s togo prečko. Nihajne oblike 2, 4, 9 in 10 so translacijske oblike v smeri osi viadukta X (efektivne modalne mase Meff,X so med 15 % in 40 %). Nihajne oblike 1, 3, 5, 6, 7, 8, 11 in 12 so kom- Nih. oblika Frekvenca [Hz] Meff,X [Hz] Meff,Y [Hz] Meff,Z [Hz] Meff,RX [Hz] Meff,RY [Hz] Meff,RZ [Hz] Prevladujoče nihanje Nihajne oblike od 1 do 12 (frekvenca od 0,53 do 0,98 Hz) 1 0,53 33 % 7 % Kombinacija TY in RZ (E2) 2 0,56 40 % TX (E2) 3 0,60 1 % 13 % Kombinacija RZ in TY (E2) 4 0,67 12 % TX (E3) 5 0,69 16 % Kombinacija TY in RZ (E3) 6 0,76 3 % 8 % Kombinacija RZ in TY (E3) 7 0,83 12 % 12 % Kombinacija TY in RZ (E1) 8 0,84 1 % 3 % 11 % Kombinacija TY in RZ (E4) 9 0,87 16 % 1 % TX (E4) 10 0,88 15 % 1 % 1 % TX (E1) 11 0,93 6 % 11 % Kombinacija RZ in TY (E4) 12 0,98 5 % 20 % Kombinacija RZ in TY (E1) Izbrane nihajne oblike od 13 do 30 (frekvenca od 1,71 do 2,78 Hz) 13 1,71 Upogib okoli Z (E2) 14 2,09 Nihanje enega stebra v X 18 2,41 Nihanje več stebrov v X Izbrane nihajne oblike, večje od 31 (frekvenca večja od 2,87 Hz) 44 3,61 Upogibno nihanje več polj (E1) 45 3,62 Torzijsko nihanje več polj (E4, E3) TX – pretežno translacijska nihajna oblika v vzdolžni smeri viadukta X TY – pretežno translacijska nihajna oblika v prečni smeri viadukta Y RZ – pretežno torzijska nihajna oblika okoli navpične Z-osi E1, E2, E3, E4 so zavorne enote (E1 je najbližja enota v smeri Ljubljane) Tabela 5. Nihajni časi in efektivne modalne mase za izbrane nihajne oblike. Slika 9. Efektivne modalne mase za prvih 12 nihajnih oblik. Slika 10. Efektivne modalne mase za nihajne oblike od 30 do 50. Nina Kumer, dr. Maja Kreslin, dr. Uroš Bohinc, prof. dr. Boštjan Brank NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBARKOMANDA Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 279 sami v vseh smereh (tabela 5). Lahko gre za upogibno nihanje posamezne zavorne enote (oblika 13 na sliki 17), ki je takšno, da je produkt nihajne oblike ψi, masne matrike M in vektorja smeri D, ki določa efektivno modalno maso, približno nič. Del mase se premakne v pozitivno smer, drugi del pa hkrati v negativno smer, kot je to prikazano za ilustrativni primer na sliki 18. Lah- ko pa gre za izolirano nihanje stebrov – slika 19 levo prikazuje nihanje enega stebra, slika 19 desno pa nihanje več stebrov – kjer je razmerje efektivne modalne mase in celotne mase zelo majhno, ker je vzbujena masa zanemarljiva. Upogibno in osno torzijsko nihanje prekladne konstrukcije se začne pri nihajni obliki 31 s pripadajočo frekvenco 2,87 Hz. Pri teh nihajnih oblikah imamo predvsem efektivne modalne mase Meff,Z, Meff,Y in Meff, RZ, ki dajejo informacije o translacijskem nihanju v vertikalni smeri Z, upogibnem nihanju okoli prečne osi viadukta Y in torzijskem nihanju okoli osi viadukta X. Za ne- katere nihajne oblike je lahko, podobno kot prej, efektivna mo- dalna masa približno nič. Ker je prekladna konstrukcija iz štirih zavornih enot in poteka preko 17 polj, obstajajo številne oblike nihanja. Na sliki 20 sta prikazana tipična načina – upogibno in osno torzijsko nihanje enega ali več polj. Pričakovati je, da se takšne oblike vzbudijo pri vožnji vozil čez viadukt. binacije torzije zavorne enote okoli navpične osi Z in translacije v prečni smeri Y. Za vsako zavorno enoto sta dve – v splošnem v eni prevladuje prečna translacija, v drugi pa torzija (efektivne modalne mase so med 3 in 33 % za Meff,Y in med 8 in 20 % za Meff,RZ). Prvih 12 nihajnih oblik se vzbudi predvsem pri hori- zontalnem vzbujanju in imajo pomembno vlogo pri potresnih analizah, npr. ([Vidrih, 2006], [Rejec, 2006], [Jovanović, 2006]). V območju frekvenc med 1,71 in 2,78 Hz (tj. med 13. in 30. nihaj- no obliko) imamo tudi oblike s skoraj ničnimi efektivnimi ma- Slika 11. 1. in 2. nihajna oblika. Slika 12. 3. in 4. nihajna oblika. Slika 13. 5. in 6. nihajna oblika. Slika 15. 9. in 10. nihajna oblika. Slika 16. 11. in 12. nihajna oblika. Slika 17. 13. nihajna oblika.Slika 14. 7. in 8. nihajna oblika. Nina Kumer, dr. Maja Kreslin, dr. Uroš Bohinc, prof. dr. Boštjan Brank NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBARKOMANDA Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 280 Na koncu tega poglavja podajamo še rezultate modalne analize za primer, ko modeliramo samo prvo zavorno eno- to. Model prve zavorne enote preostali del viadukta eno- stavno zanemari. V tabeli 6 primerjamo rezultate. Očitno je, da so razlike v izračunanih osnovnih lastnih frekvencah majhne, kar kaže na to, da zavorne enote nihajo skoraj ne- odvisno druga od druge. Na podlagi rezultatov v tabeli 6 lahko zaključimo, da dovolj natančne osnovne lastne fre- kvence izračunamo tudi, če modeliramo samo posamezne zavorne enote (če ne gre ravno za nihanje stebra med dve- ma zavornima enotama). 6 OBČUTLJIVOSTNA ANALIZA Zanimalo nas je, kateri parametri modela imajo največji vpliv na frekvence. Zato smo izvedli enostavno občutlji- vostno analizo po metodi »eden naenkrat«: izbranemu parametru smo spremenili osnovno vrednost za 20 % in pogledali vpliv na prvih 10 frekvenc. Rezultati na sliki 21 kažejo, da so najbolj vplivni elastični modul stebrov, specifična teža plošče in nosilcev (torej togost podpor- ne konstrukcije) in masa prekladne konstrukcije, kar je logično glede na oblike s slik 11–16, ter strižna togost vzmeti. Za te tri najbolj vplivne parametre smo naredili še občutljivostno analizo z več podatki: izračunali smo frekvence pri osnovni vrednosti ter pri ±10 % in ±20 %. Smerne koeficiente regresijskih premic za te rezultate podajamo na sliki 22. Iz grafov na slikah 21 in 22 lahko razberemo, da imajo nekateri parametri (npr. modul ela- stičnosti stebrov) večji vpliv na nižje frekvence, drugi (npr. strižna togost vzmeti) pa večji vpliv na višje frekvence. Model prve zavorne enote Model celotnega mostu Nihajna oblika Frekvenca Nihajna oblika Frekvenca Odstopanje v % Komentar 1 0,804 7 0,827 2,7 G 2 0,868 10 0,876 0,8 G 3 0,980 12 0,984 0,3 G 4 2,356 30 2,773 15,0 Nihanje stebra v X 5 2,572 26 2,619 1,8 G 6 2,837 32 2,913 2,6 L 7 3,364 40 3,362 0,0 L 8 3,611 44 3,609 -0,1 L 9 3,778 51 3,767 -0,3 L 10 3,812 53 3,813 0,0 L Tabela 6. Primerjava prvih 10 lastnih frekvenc, ki jih dobimo, če modeliramo samo prvo zavorno enoto, z lastnimi frekven- cami, ki jih dobimo z modeliranjem celotnega viadukta (G – prevladujoče nihanje podporne konstrukcije; L – prevladujoče nihanje prekladne konstrukcije). Slika 18. Ilustracija nihajne oblike z nično efektivno modalno maso (1D primer s tremi točkovnimi masami). Slika 19. 14. in 18. nihajna oblika. Slika 20. 44. in 45. nihajna oblika. Nina Kumer, dr. Maja Kreslin, dr. Uroš Bohinc, prof. dr. Boštjan Brank NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBARKOMANDA Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 281 Masa prekladne konstrukcije vpliva na prvih 10 frekvenc približno enako. Grafi na slikah 20 in 21 so podobni (za 3 izbrane parametre). 7 ZAKLJUČKI Predstavili smo numerično oceno lastnih frekvenc in ni- hajnih oblik desnega objekta viadukta Ravbarkomanda. Zaradi zasnove, ki viadukt deli v štiri zavorne enote, so nihajne oblike viadukta raznovrstne. Osnovne oblike so takšne, da posamezne zavorne enote dokaj neodvisno ni- hajo ena od druge, in sicer tako, kot bi nihal prostorski okvir s togo prečko. Tudi pri višjih nihajnih oblikah, ki se aktivirajo pri vožnji vozil in kjer niha prekladna konstruk- cija, se praviloma upogibne in osno torzijske oblike raz- tezajo le čez eno zavorno enoto. Le izjemoma se pojavijo nihajne oblike, ki se hkrati raztezajo čez dve zavorni eno- ti. Pomemben zaključek naših numeričnih analiz je, da zaradi zasnove viadukta lahko dovolj natančne osnovne lastne frekvence izračunamo tudi, če modeliramo samo posamezne zavorne enote. Iz občutljivostne analize pa se lahko zaključi, da imajo največji vpliv na spremembo Slika 21. Občutljivostna analiza. Slika 22. Koefi cienti regresijskih premic za tri najbolj vplivne parametre. frekvenc togost podporne konstrukcije, masa prekladne konstrukcije in togost elastomernih vozlišč. Dober numerični model viadukta predstavlja pomembno dodano vrednost eksperimentalni določitvi dinamičnih karakteristik. Z njim namreč dobimo predstavo o tem, v kakšnem območju so lastne frekvence in kje je najbolj smiselno namestiti senzorje. Po končanih meritvah eks- perimentalnih dinamičnih karakteristik, ki se načrtujejo, se bo izvedlo posodabljanje prikazanega modela desnega objekta viadukta Ravbarkomanda po načinu, predstavlje- nem v [Kurent, 2021]. 8 ZAHVALA Prispevek je rezultat raziskav, narejenih v okviru projekta Podatkovno podprto modeliranje obnašanja gradbenih konstrukcij (J2-2490), ki ga fi nancira Agencija za raziskoval- no delo Slovenije (ARRS). Posebna zahvala gre Družbi za avtoceste republike Slovenije (DARS), ki je omogočila upo- rabo rezultatov, dobljenih pri vzpostavitvi permanentnega monitoringa na viaduktu Ravbarkomanda. 9 LITERATURA Ansys 2020 R1, ANSYS, Inc., 2020. Anžlin, A., Bohinc, U, Hekič, D., Kreslin, M., Kalin, J., Žnida- rič, A., Comprehensive permanent remote monitoring system of a multi-span highway bridge, Proceedings of the 2nd International Conference CoMS 2020/21, Volume 2, pp.12.,2021. Cafnik, F., Hvastija, B., Veršnak, K., Viadukt Ravbarkomanda. Projekt in izvedba. Gradbeni vestnik, 20, 271-277, 1971. Čabrilo, D., Rekonstrukcija viadukta Ravbarkomanda, Grad- beni vestnik, 46, 328-332, 1997. Jovanović, S. Analiza viadukta Ravbarkomanda v skladu s standardom EC 8/2, visokošolska diploma, Univerza v Lju- bljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2006. Kalin, J., Žnidarič, A., Anžlin, A., Kreslin, M., Measurements of bridge dynamic amplifi cation factor using bridge weigh- -in-motion data. Structure and Infrastructure Engineering, str. 1-13, DOI: 10.1080/15732479.2021.1887291, 2021. Kurent, B., Brank, B., Ao, W. K., Model updating of seven- -storey cross laminated timber building designed on frequency-response-functions-based modal testing, Structure and Infrastructure Engineering, 19 strani, DOI: 10.1080/15732479.2021.1931893, 2021. Mageba, Lasto®Block Elastomeric Bearings, spletna stran https://www.mageba-group.com/kr/data/docs/ko_KR/3131/ DATASHEET-LASTO-BLOCK-ch-en.pdf?v=2.1, datum vpog- leda 23.4.2021, 2021. Nina Kumer, dr. Maja Kreslin, dr. Uroš Bohinc, prof. dr. Boštjan Brank NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBARKOMANDA Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 282 Pepi, C., Gioffre, M., Grigoriu, M. D., Parameters identifica- tion of cable stayed footbridges using Bayesian inference, Meccanica, 54:1403–1419, 2019. Promico d.o.o., Recenzijsko poročilo št. R-257/16 o pregledu PZI načrtov gradbenih konstrukcij za rehabilitacijo viaduk- tov Ravbarkomanda VA0174 (desni) v km 6,337 in VA0175 (levi) v km 6,347 na A1/0055 Unec-Postojna (desni objekt) in A1/655 Unec-Postojna (levi objekt), Zvezek 2/20 – Načrt rehabilitacije viadukta Ravbarkomanda VA0174 (desni), 2016a. Promico d.o.o., Recenzijsko poročilo št. R-257/16 o pregledu PZI načrtov gradbenih konstrukcij za rehabilitacijo viaduk- tov Ravbarkomanda VA0174 (desni) v km 6,337 in VA0175 (levi) v km 6,347 na A1/0055 Unec-Postojna (desni objekt) in A1/655 Unec-Postojna (levi objekt), Zvezek 3/20 – Sanacija podporne konstrukcije, 2016b. Promico d.o.o., Recenzijsko poročilo št. R-257/16 o pregledu PZI načrtov gradbenih konstrukcij za rehabilitacijo viaduk- tov Ravbarkomanda VA0174 (desni) v km 6,337 in VA0175 (levi) v km 6,347 na A1/0055 Unec-Postojna (desni objekt) in A1/655 Unec-Postojna (levi objekt), Zvezek 4/20 – Sanacija prekladne konstrukcije, 2016c. Rejec, K., Analiza potresnega odziva in potresne utrditve viadukta Ravbarkomanda – vzdolžna smer, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo, 2006. Škafar, T., Rehabilitacija viadukta Ravbarkomanda, magistr- sko delo, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo, 2018. Turk, I., Oman, M., Ljubetič, V., Inovativne in prilagojene re- šitve ojačitve viaduktov Ravbarkomanda med letoma 2017 in 2019, Gradbeni vestnik, 68, 6-12, 2019. Vidrih, Z., Analiza potresnega odziva in potresne utrditve viadukta Ravbarkomanda – prečna smer, diplomsko delo, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za gradbeništvo in geode- zijo, 2006. Žnidarič, A., Anžlin, A., Kreslin, M., Kalin, J., Bohinc, U., 2018. Poročilo o postavitvi permanentnega monitoringa na des- nem viaduktu Ravbarkomanda VA0174-D in vrednotenje preliminarnih rezultatov meritev, Zavod za gradbeništvo Slovenije, 2018. Žnidarič, A., Anžlin, A., Kreslin, M., Kalin, J., Bohinc, U., 2019. Poročilo o postavitvi permanentnega monitoringa na des- nem VA0174-D in levem VA0175-L viaduktu Ravbarkoman- da in vrednotenje preliminarnih rezultatov meritev, Zavod za gradbeništvo Slovenije, 2019a. Žnidarič, A., Anžlin, A., Kreslin, M., Kalin, J., Bohinc, U., 2019. Poročilo o vrednotenju permanentnega monitoringa des- nega VA0174-D in levega VA0175-L viadukta Ravbarkoman- da, Zavod za gradbeništvo Slovenije, 2019b. Nina Kumer, dr. Maja Kreslin, dr. Uroš Bohinc, prof. dr. Boštjan Brank NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBARKOMANDA Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 283 dr. Leon HLADNIK SANACIJA SIDRANJA KRAJNIH OPORNIKOV ŽELEZNIŠKEGA NADVOZA NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI Povzetek V prispevku je opisana v letu 2020 izvedena sanacija sidranja krajnih opornikov železniškega nadvoza na Dunajski cesti v Ljublja- ni. V okviru rednih pregledov konstrukcije nadvoza se je ugotovilo, da so na več mestih pretrgane sidrne palice sidrišč na krajnih opornikih glavne konstrukcije. Od izvedbe mostne konstrukcije v letu 1962 pa do sanacije sidranja v letu 2020 je bila sanacija pretrganih sider enkrat pred letom 1987 že opravljena, a so se potem sidra ponovno pretrgala. Ključne besede: sanacija, ležišča, pretrgana sidra, utrujanje materiala, jeklena konstrukcija Summary The article describes the 2020 rehabilitation of anchoring on the end supports of the railway overpass on Dunajska Street in Ljubljana. As part of regular inspections of the underpass structure, it was found that the anchor rods of the anchorages on the end supports of the main structure had broken in several places. From the construction of the bridge structure in 1962 to the rehabilitation of anchoring in 2020, the repair of broken anchors was carried out once before 1987, but then the anchors were broken again. Key words: rehabilitation, bearings, broken anchors, material fatigue, steel structure dr. Leon Hladnik, univ. dipl. inž. grad. leon.hladnik1@gmail.com HIŠA, d. o. o., Ukmarjeva ulica 4, 1000 Ljubljana Strokovni članek UDK 006:624.014.2:625.142(497.4Ljubljana) SANACIJA SIDRANJA KRAJNIH OPORNIKOV ŽELEZNIŠKEGA NADVOZA NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI ANCHORAGE REPAIR OF THE END SUPPORTS OF THE RAILWAY OVERPASS ON DUNAJSKA STREET IN LJUBLJANA Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 284 1 UVOD Jekleni železniški podvoz na Dunajski cesti v Ljubljani (slika 1) je bil zgrajen leta 1962 po projektni dokumentaciji, ki jo je iz- delala Metalna iz Maribora ([Metalna, 1962a], [Metalna, 1962b], [IMK, 1962]). Je ena najbolj obremenjenih premostitvenih kon- strukcij v slovenskem železniškem omrežju. Nosilna konstruk- cija nadvoza je v statičnem smislu okvirna konstrukcija preko treh polj razponov 8,8+25,0+8,8 m. Prekladno konstrukcijo ses- tavljajo štirje sovprežni nosilci, podporno konstrukcijo pa tvori- jo vmesni jekleni stebri in betonska masivna opornika, v katera je sidrana prekladna konstrukcija (sliki 2a in 2b). Čez nadvoz potekajo štirje tiri. Vsak tir ima svojo gramozno gredo, podprto z betonsko ploščo sovprežnega nosilca prekladne konstrukci- je. Betonska plošča je zabetonirana na spodnje pasnice glav- nih jeklenih zvarjenih nosilcev. Vsak od štirih glavnih nosilcev ima dve stojini s pripadajočima spodnjima in zgornjima pas- nicama. Z mozniki je zagotovljeno sovprežno delovanje spod- nje betonske plošče in jeklenih nosilcev. Na vsakem krajnem oporniku je celotna prekladna jeklena konstrukcija sidrana s po šestnajstimi sidri premera 64 mm, to je dve sidri na eno stojino glavnih nosilcev. Prekladna konstrukcija je sidrana v krajne opornike, ker se zaradi neugodnega razmerja glavnega in krajnih razponov na opornikih pojavijo natezne reakcije, ki jih prevzamemo s sidri. V okviru rednih pregledov konstrukcije nadvoza [ZAG, 2010] se je v preteklosti ugotovilo, da so na več mestih sidrne palice pretrgane. V letu 2020 se je opravila sanacija sidranja v skladu z izdelanim Izvedbenim načrtom sanacije sidranja [Razpon, 2016]. 2 OPIS PROBLEMATKE SIDRANJA PRED IZVEBO SANACIJE 2.1 Ugotovitve pregleda konstrukcije Pri izdelavi Izvedbenega načrta [Razpon, 2016] je bil opravljen dodatni vizualni pregled objekta, v okviru katerega je bilo ugotovljeno, da so na več mestih pretrgane sidrne pa- lice, ki prevzemajo natezne reakcije in posledično prepreču- jejo vertikalni dvig krajnih polj na lokaciji krajnih opornikov. Sidra so se pretrgala v območju navoja tik pod spodnjo ma- tico (slike 3a, 3b in 3c). Pretrgana sidra so se opazila na obeh krajnih opornikih, in sicer po tri na vsaki strani, in to pri nosil- cih, ki podpirajo tira 1 in 2. Na strani Ljubljane so pretrgane 1- in 4-sidrna palica (tir 1) ter 8-sidrna palica (tir 2). Na strani Sežane so pretrgane 1- in 4-sidrna palica (tir 1) ter 5-sidrna palica (tir 2). Pri ostalih sidrih se pretrga ni opazilo, kar pa ne pomeni, da morebiti niso nastale razpoke po delu prereza Slika 1. Najpogostejši makroelementi z računskimi modeli. Slika 2a. Zasnova nadvoza (z novim sistemom sidranja). Slika 2b. Shematični prikaz obstoječega sistema sidranja enega glavnega nosilca. dr. Leon HLADNIK SANACIJA SIDRANJA KRAJNIH OPORNIKOV ŽELEZNIŠKEGA NADVOZA NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 285 tudi pri teh sidrih. Glede na videz preloma sklepamo, da gre za krhek lom, ki je lahko posledica utrujanja materiala [TÜV, 2016] ali napak pri izdelavi sider in vrezovanju ali valjanju navojev oziroma kombinacije naštetega. Opažena pretrgana sidra so v območju tirov 1 in 2, ki sta tudi prometno najbolj obremenjena (smer proti Primorski oziroma Gorenjski). Pri tem je treba opozoriti, da sidrne palice, ki segajo v gramozno gredo (vsaka druga), zaradi nedostopnosti ni bilo mogoče pregledati. 2.2 Ugotovitve pregleda obstoječe doku- mentacije Iz projektne dokumentacije ([Metalna, 1962a], [Metalna, 1962b]) je razvidno, da je pri statičnem računu konstrukcije nadvoza upoštevana prometna obtežna shema J-24,5/8 po takrat veljavnih jugoslovanskih predpisih in standardih. Sile na posamezna sidra so bile določene ob predpostavki, da vsa sidra, s katerimi je sidran glavni nosilec posameznega tira, enakomerno prejmejo obremenitev, ki pripada enemu tiru. Projektirana kvaliteta in kontrola nosilnosti sider iz projektne dokumentacije nista razvidni. Glavni nosilec, ki podpira posa- mezni tir, ima dve stojini, med njima pa je betonska plošča, podprta s spodnjim pasnicami nosilcev, na kateri ležita gra- mozna greda in tir. Ob vsaki stojini sta dve sidri, eno na zu- nanji strani stojine in eno na notranji strani stojine (slika 2b). Skupno so torej štiri sidra za en tir. Ker pa je zunanje sidro bližje stojini (245 mm oddaljeno od stojine) kot notranje (755 mm oddaljeno od stojine), je dejansko tudi bolj obremenjeno (preglednica 1), in sicer za ca. 1,5-krat (212/141=1,5), kot notra- nje, in predpostavka o enakomerni obremenjenosti sider ne drži. Vrednost 141 kN pomeni izvlečno silo na eno sidro zaradi prometne obtežbe (obtežna shema J-24,5/8) ob predpostavki, da vsa sidra prevzamejo izvlečno silo, ki pripada enemu tiru, enakomerno. Vrednost 212 kN pa je izvlečna sila zunanjega bolj obremenjenega sidra ob upoštevanju dejanskega odmi- ka zunanjega in notranjega sidra od stojine nosilca, kjer deluje dvižna sila (prečna sila v stojini), ki se preko krajnega prečnega nosilca prenaša na sidra. Iz raziskav [ZRMK, 1987], ki so bile opravljene leta 1987, je razvid- no, da ima material obstoječih sidrnih palic premera 64 mm natezno trdnost od 683 do 703 MPa ter da zaradi visoke vseb- nosti ogljika (ca. 0,5 %) ni primeren za varjenje. To pomeni, da se ne bi smela uporabiti za sidranje obstoječega mostu, saj je njihova povezava s pločevinami, ki segajo do sidrnega nosilca na dnu masivnega betonskega krajnega opornika, izvedena prav z varjenjem. Iz dokumentacije ([CIP 1987a], [CIP 1987b]), ki jo je izdelal CIP Saobraćajni Institut iz Beograda v letu 1987, je razvidno, da so bila nekatera sidra pretrgana že pred letom 1987 in je bil izdelan Idejni projekt sanacije sidranja [CIP, 1987b], ki je predvidel zamenjavo zgornjega dela sider z enakimi novimi z lokalnim razkopavanjem betonskega opornika v območju sider. V razpoložljivi dokumentaciji nismo našli nobenih dokumentov, ki bi se nanašali oziroma dokazo- vali, da je bila sanacija sidranja po letu 1987 dejansko že izvedena. Slika 3a. Pretrgana sidra. Slika 3b. Pretrgana sidra. Slika 3c. Pretrgana sidra. dr. Leon HLADNIK SANACIJA SIDRANJA KRAJNIH OPORNIKOV ŽELEZNIŠKEGA NADVOZA NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 286 Da je po letu 1987 dejansko prišlo do sanacije (zamenjave) pred letom 1987 pretrganih sider, sklepamo na podlagi v na- daljevanju navedenega: • Iz dokumenta [CIP, 1987a] iz leta 1987 je razvidna slika ene- ga pretrganega sidra, kjer je sidro pretrgano, ocenjeno vsaj 200 mm, pod navojem oz. maticami izven območja navo- jev. Pri pregledu v letu 2016 so vsi razvidni pretrgi tik pod matico oz. v območju navojev. • Posredno nam je bila posredovana ustna informacija, ki naj bi bila podana s strani enega od predstavnikov SŽ iz leta 1987, da je bila opravljena zamenjava pretrganih sider. • V poročilu o pregledu mostu iz leta 2001 [IMK, 2001] ni nikjer navedeno, da bi pri tem pregledu opazili pretrgana sidra. Poročilo o pregledu mostu iz leta 2010 [ZAG, 2010] pa govori o pretrganih sidrih. 2.3 Kontrolni statični račun in kontrola utrujanja V okviru opravljenega kontrolnega statičnega računa smo ugotovili, da obstoječa sidra ustrezajo za mejno stanje nosil- nosti (MSN) tudi ob dejstvu, da dejansko niso enakomerno obremenjena. Na podlagi izvedene kontrole utrujanja obstoječih sider po da- našnjih predpisih in standardih ([SIST, 2005a], [SIST, 2005b]) smo ugotovili, da ta niso ustrezna glede utrujanja materiala za pričakovano oz. že za dejansko doseženo projektno življenjsko dobo mostu (most je bil v letu izdelave Izvedbenega načrta sanacije star 54 let). Kontrola utrujanja in groba ocena projekt- ne življenjske dobe sider je bila izvedena ob uporabi enačb (1), (2) in (3). Enačba (3), s katero je zajet vpliv življenjske dobe, je povzeta po literaturi [Taras, 2010]. Pri tem smo upoštevali izračunane obremenitve na natezna sidra zaradi obtežne she- me J-24,5/8, ki je bila upoštevana pri projektiranju konstrukci- je. Grobo ocenjena projektna življenjska doba obstoječih sider tako znaša od 2 leti za upoštevane obremenitve sider, izhajajoč iz dejanskega odmika sider od stojine glavnih nosilcev, do 16 let ob upoštevanju predpostavljene enakomerne obremenitve sider in je razvidna iz preglednice 1. Razlike napetosti zaradi spreminjajočega se vpliva prometne obtežbe so prevelike gle- de na Kategorijo detajla utrujanja 50 [SIST, 2005a], ki pripada natezno obremenjenim vijakom oziroma navojnim palicam. Pri tem se je treba zavedati, da opravljena kontrola utrujanja (namenjena projektiranju novih mostov) v sodobnih predpi- sih (Evrokod) ne daje točnega odgovora glede pričakovane ži- vljenjske dobe jeklenih elementov oziroma njihovih detajlov, ampak nam je bolj v pomoč pri izbiri/konstruiranju ustreznih detajlov oz. dimenzij elementov, da bo dejanska življenjska doba mostu ob ustreznem vzdrževanju enaka ali večja od pro- jektne (pričakovane). Za točnejšo kontrolo utrujanja oziroma točnejšo določitev pričakovane življenjske dobe elementov in detajlov obstoječe jeklene konstrukcije bi bilo treba zagotoviti podatke o zgodo- vini obremenjevanja, pričakovanem letnem pretovoru in priča- kovanih osnih obremenitvah. Glede na obliko preloma obstoječih sider in glede na rezultate kontrole utrujanja menimo, da so se obstoječa sidra pretrgala zaradi utrujanja materiala. Kontrola utrujanja je bila narejena na podlagi naslednje enačbe: (1) (2) (3) V okviru kontrole utrujanja smo upoštevali naslednje parame- tre: • parcialni varnosti faktorji γFF=γMF=1,0 • dinamični faktor ∅2=1,35 pri razponu krajnega polja L∅=8,35 m • vrsta prometa ECmix, λ1=0,9 pri razponu krajnega polja L∅=8,35 m • letni pretovor 1.5x106 ton/tir/leto, λ2=0,9 • vpliv sosednjih tirov, λ4=1,0 • kategorija detajla 50 (5 kN/cm2), , ∆ σc=ks X 5 (kN/cm2) • Dl – projektna življenjska doba v letih V času projektiranja in izvedbe mostu (1960–1962) sta sicer ob- stajali določeno znanje in zavedanje o problematiki utrujanja jeklenih konstrukcij, vendar takratni predpisi, pravilniki in stan- dardi niso eksplicitno zahtevali kontrole utrujanja elementov in detajlov konstrukcije. Obtežna shema J-24,5/8 Nominalni premer sider 2r Računska površina sider na mestu navoja As = 0.8xA Obremenitev sider Napetosti v sidrih Δσp Pričakovana pro- jektna življenjska doba sider Dl mm cm2 kN kN/cm2 v letih Obstoječa sidra Enakomeren odmik sider od stojine. 64 25,7 141 5,48 16 let Obstoječa sidra Upoštevan dejanski odmik sider od stojine. 64 25,7 212 8,25 2 leti Nova sidra 4 sidra v sklopu. 4x56 4x19,7=78,8 242 3,07 več kot 50 let Preglednica 1. Natezna obremenitve sider in pričakovana projektna življenjska doba. dr. Leon HLADNIK SANACIJA SIDRANJA KRAJNIH OPORNIKOV ŽELEZNIŠKEGA NADVOZA NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 287 Ker so glavni nosilci povezani med seboj s prečnim nosilcem nad krajnimi in vmesnimi podporami, so sosednja sidra sode- lovala pri prevzemanju nateznih obremenitev sider ob obre- menitvah posameznega glavnega nosilca. Posledično je po pretrgu prvega sidra zaradi togosti prečnika prišlo do preraz- poreditev obremenitev na sosednja sidra in zaradi tega ni bilo velikih pomikov v srednjem polju prekladnega nosilca oziroma dviga nosilca na krajnih opornikih. To bi se lahko zgodilo, če bi odpovedala vsa sidra. Ob tem bi se nosilec prekladne kon- strukcije računsko lahko dvignil do 7,35 cm nad krajni opornik, kar pa na konstrukciji nismo opazili. To bi se lahko zgodilo le, če bi bila vsa sidra v zgodovini enako obremenjena in bi se vsa pretrgala in ne bi prišlo do prerazporeditve obremenitev na sidra. V tem primeru, bi zaradi nedelovanja sidranja in posle- dične prerazporeditve momentov lahko prišlo do večjih obre- menitev v polju (lahko tudi do porušitve mostu ali vsaj večjih, čezmernih, lahko tudi trajnih deformacij). To pa se v realnosti ne zgodi, saj sta tira 3 in 4 precej manj obremenjena kot tira 1 in 2, in pretrganih sider pri glavnih nosilcih tirov 3 in 4 nismo opazili. Ker te možnosti ne moremo povsem izključiti, smo se odločili opraviti sanacijo celotnega sidranja (vseh štirih glavnih nosilcev). 3 SANACIJA SIDRANJA 3.1 Zasnova novega sistema sidranja Pri zasnovi novega sistema sidranja smo upoštevali naslednje: • Obstoječa sidra ni možno uporabiti v okviru novega siste- ma sidranja (zaradi utrujanja pretrgana, material neprime- ren za varjenje). • Ne poznamo kvalitete sider, ki so bila po letu 1987 zamen- jana in so se znova pretrgala, • Omejene možnosti, ki nam jih omogoča obstoječa geome- trija v območju sidranja. • Sistem naj bi prevzemal le natezne obremenitve, ne pa tudi tlakov. Ti se prenašajo v opornik kot sedaj s pomočjo obstoječih tlačnih ležišč. • Želeli smo sistem, ki bo omogočal hitro in enostavno za- menjavo morebiti poškodovanih, za utrujanje najbolj ob- čutljivih elementov (navojne palice) brez dodatnih pose- gov v betonski opornik. • Zahtevo naročnika, da je rekonstruirano sidranje dimenzio- nirano najmanj za kategorijo proge D4 (225 kN/os in 80 kN/m). • Rekonstruirano sidranje je projektirano v skladu z zahteva- mi standardov Evrokod. • Da je glede na trenutno starost mostu 54 let (v letu 2016) projektna življenjska doba elementov novega sistema sid- ranja glede utrujanja materiala vsaj 50 let (od dneva izved- be novega sidranja dalje). • Da se pri izvedbi sanacije sidranja čim manj ovira promet na mostu. Novi sistem sidranja (slike 2, 4a in 4b) je zasnovan tako, da stoji- ne glavnih nosilcev sidramo v betonski opornik v ravnini tik ob vertikalni steni betonskega opornika. Sistem novega sidranja sestavljajo: • nihajne povezave med stojinami obstoječih glavnih nosil- cev in novimi nosilci Virendel, • vmesni zvarjeni I-nosilci med stojinami glavnih nosilcev, • nosilci Virendel, • navojne palice za povezavo med nosilci Virendel in vzdolž- nim nosilcem sidranja, • vzdolžni (v smeri opornika prečno na most) nosilci sidranja in • konzolni nosilci, sidrani v obstoječi betonski opornik. Nihajne povezave iz pločevin povezujejo stojine glavnih nosil- cev (kjer nastopa natezna obremenitev – prečna sila v stojini) z nosilci Virendel (slika 5). Priključki nihajnih povezav so izvede- ni s pomočjo sornikov in priključnih ušes. Nihajne povezave so zgoraj pri glavnih nosilcih 1. in 4. tira direktno priključeni na zunanje stojine (slika 4b). Pri vseh ostalih stojinah glavnih nosilcev pa so nanje priključene preko novih vmesnih zvar- jenih I-nosilcev (slika 5), ki so privarjeni na stojine sosednjih glavnih nosilcev (slika 6). Vmesni zvarjeni I-nosilci morajo biti čim bolj togi, da so zasuki na mestu priključka na stojine čim manjši. Spodaj pa so nihajne povezave priključene na nosilce Virendel. Za vsak tir je predviden po en nosilec Virendel, ki je sestavljen iz pasov in vertikal iz vročevaljanih profilov. Nosilec Virendel Slika 4a. Novi sistem sidranja v krajni opornik. Slika 4b. Novi sistem sidranja v krajni opornik. dr. Leon HLADNIK SANACIJA SIDRANJA KRAJNIH OPORNIKOV ŽELEZNIŠKEGA NADVOZA NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 288 mora biti čim bolj tog, da se sile sidranja čim bolj enakomer- no prenesejo na sistem konzolnih nosilcev, sidranih v betonski opornik. Nosilci Virendel so s sklopi po štirih navojnih palic na več mes- tih povezani z vzdolžnim nosilcem za sidranje (slika 7), ta pa je z vijaki pritrjen na prečne konzolne nosilce, sidrane v betonski opornik. Konzolni nosilci so v betonski opornik sidrani tako, da je v opornik izvrtana luknja, vanjo vstavljen konzolni nosilec s projektirano sidrno dolžino (slika 8). Prazen prostor med kon- zolnim nosilcem in obstoječim betonskim opornikom je za- polnjen z novim betonom (betonska plomba). Vzdolžni nosilci in konzolni nosilci so iz vročevaljanih profilov. Konstrukcija novega sistema sidranja je z namenom, da novi sistem sidranja lahko prevzema le netezne obremenitve, za- snovana tako, da so omogočeni vertikalni pomiki nosilca Vi- rendel navzdol. Izvedene so podaljšane luknje v vertikalni sme- ri v pločevinah konzol za podpiranje tlačenega zgornjega pasu nosilca Virendel. Vertikalni pomiki nosilca Virendel navzgor pa so preprečeni z navojnimi palicami. Horizontalne podaljšane luknje v konzolah za sidranje v betonski opornik omogočajo horizontalne pomike sistema v smeri prečno na most. Večji razmak med pločevinami nihajne povezave in priključnega ušesa na strani pomičnega ležišča mostu (stran Jesenice) pa omogoča pomike sistema v vzdolžni smeri mostu. Za vročevaljane profile in pločevine je bil uporabljen material kvalitete S355J2. Vgrajene navojne palice so kvalitete 8.8. V okviru izvedbenega načrta je bila podana zahteva, da morajo biti navojne palice premera 56 mm dodatno 100-% (celoten obseg in dolžina vseh palic) pregledane z magnetofluksno metodo. Kontrola je morala biti opravljena v poboljšanem stanju materiala. Navoji morajo biti brez nepravilnosti, zajed in razpok (kalilnih). Za sornike se je uporabilo izboljšano jeklo kvalitete 42CrMo4+QT. Za beton za zalivanje sidrnih odprtin je bil predviden beton kvalitete C25/30, PV-II; XF2; XD1, XC4, ne- krčljivi beton, frakcija 0–16mm. Z Izvedbenim načrtom so bile podane zahteve za protikorozij- sko zaščito novega sistema sidranja jeklene konstrukcije mo- stu in delov mostu, kjer se je zaradi montaže in varjenja novega sistema sidranja poškodovala obstoječa protikorozijska zašči- ta, ki v skladu s SIST EN ISO 12944 zagotavlja visoko trajnost, razred H (nad 15 let), in zaščito pred vplivi okolja, ki sodijo v visoko kategorijo korozijske ogroženosti C4. Slika 5. Vmesni nosilec med stojinami glavnih nosilcev, ni- hajne povezave, nosilec Virendel, navojne palice, vzdolžni nosilec, konzolni nosilec, sidran v opornik. Slika 6. Varjeni priključek vmesnega zvarjenega I-nosilca na stojino glavnega nosilca. Slika 7. Navojne palice – dva sklopa (vsak štiri palice). dr. Leon HLADNIK SANACIJA SIDRANJA KRAJNIH OPORNIKOV ŽELEZNIŠKEGA NADVOZA NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 289 3.2 Pričakovana projektna življenjska doba novega sistema sidranja Obstoječe sidranje na enem krajnem oporniku, sestavljeno iz šestnajstih sider premera 64 mm, smo nadomestili s šestnajsti- mi sklopi sider s po štirimi navojnimi palicami premera 56 mm v vsakem sklopu (skupno 64 navojnih palic premera 56 mm na enem krajnem oporniku). Na sliki 9 je prikazan statični model novega sistema sidranja, ki je služil za določitev oz. kontrolo elementov sistema. Vsi elementi novega sistema sidranja so bili poleg mejnega stanja nosilnosti preverjeni tudi za utrujanje. Pri analizi nove- ga sistem sidranja so bili uporabljeni slovenski standardi iz družine Evrokod. Pri tem smo upoštevali želeno projektno živ- ljenjsko dobo 50 let. Najbolj kritičen element so navojne pa- lice premera 56 mm. S povečanjem števila navojnih palic (si- der) smo zmanjšali nivo napetosti v posamezni navojni palici na 3,07 kN/cm2 in tako dosegli želeno projektno življenjsko dobo celotnega sistema sider. Zaradi podajnosti celotnega sistema vsi sklopi sider niso enako obremenjeni. V pregled- nici 1 so prikazane napetosti in pričakovana življenjska doba najbolj obremenjenega sklopa. Sama zasnova sistema sidra- nja (slika 7) omogoča naknadno menjavo navojnih palic, če bi prišlo do njihovega ponovnega pretrga v času uporabe v prihodnosti. 4 IZVEDBA DEL Izvedba del je potekala v več fazah, ki so v grobem predstavlje- ne v preglednici 2. Med samo izvedbo del je bil s strani naročni- ka vzpostavljen strokovni nadzor. Dela so v večini potekala ob omejenem prometu (omejena maksimalna hitrost vlakov na 10 km/h zaradi zmanjšanja dinamičnih učinkov ter brez zaviranja in pospeševanja na mostu). V času privijanja matic Slika 8. Sidranje v betonski opornik. Slika 9. Statični model novega sistema sidranja. Preddela Faza 1 Izdelava geodetskega in gradbenega posnetka kon- strukcije v območju novega sistema sidranja. Izdelava delavniških risb. Kontrola kvalitete stanja betona obstoječih oporni- kov [IGMAT, 2020]. Izvedba konzolnih sidrnih nosilcev Faza 2 Izvedba lukenj v opornike. Montaža in centriranje konzolnih nosilcev. Betonaža izvrtin. Namestitev elementov novega sistema sidranja Faza 3 Namestitev vzdolžnega nosilca. Namestitev nosilca Virendel. Namestitev vmesnih zvarjenih I-nosilcev med stoji- nami glavnih nosilcev. Namestitev ušes za povezavo na zunanjih straneh glavnih nosilec tirov 1 oz. 4. Namestitev vešalk med zvarjenimi in nosilci in no- silcem Virendel. Vgradnja navojnih palic. Končno privitje navojnih palic. Faza 4 Obremenilna preizkušnja Preglednica 2. Faze izvedbe del. dr. Leon HLADNIK SANACIJA SIDRANJA KRAJNIH OPORNIKOV ŽELEZNIŠKEGA NADVOZA NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 290 navojnih palic in ob izvedbi obremenile preizkušnje pa so bile potrebne delne in kompletne zapore prometa, ki so se izvajale v nočnem času. Končno privitje navojnih palic se je izvedlo ob prisotnosti težke dizelske lokomotive na tiru, kjer se je izvajalo privitje. Pozicija prve osi lokomotive je bila tik nad novim sistemom sidranja. Na ta način se je se izničil dvig nosilca zaradi stal- ne teže prekladne konstrukcije. 5 OBREMENILNA PREIZKUŠNJA Po izvedbi novega sistema sidranja je bila opravljena obre- menilna preizkušnja [UM FGPA, 2020] z namenom ugo- tavljanja ustreznosti delovanja novega sistema sidranja prekladne konstrukcije v krajni opornik. V preglednici 3 je prikazana primerjava med izmerjenimi in računskimi pomiki na sredini vmesnega polja in na mestu sidranja prekladnega nosilca v krajni opornik [Hiša, 2020a]. Do malenkostnega dviga na mestu sidranja, ki ne preseže 0,5 mm, pride zaradi dejanske podajnosti sicer zelo togega sistema sidranja kot celote. Prikazane so tudi napetosti, izmerjenje na vertikalah nosilca Virendel. Izmerjene vred- nosti pomikov in napetosti so manjše od računskih. Boljše je ujemanje med izmerjenimi in računskim vrednostmi pri pomikih in slabše pri napetostih. Večja razlika med izmer- jenimi in računskim napetostmi (izmerjene so manjše) je posledica modeliranja konstrukcije z linijskim modelom. Na podlagi zgoraj navedenega lahko zaključimo, da se novi sistem sidranja nadvoza v krajne opornike obnaša v skladu s pričakovanji oziroma tako, kot je bilo z Izvedbenim načr- tom sanacije predvideno. 6 NAVODILA ZA OBRATOVANJE IN VZDRŽEVANJE Za potrebe zagotavljanja integritete konstrukcije siste- ma sidranja, kar pomeni izpolnjevanje varnosti pred po- rušitvijo, uporabnost in trajnost, skladno z določili spe- cifikacij, ter omogočanje podaljšanje življenjske dobe konstrukcij, so se izdelala Navodila za obratovanje in vzdrževanje [Hiša, 2020b]. Navodila opredeljujejo vrsto potrebnih pregledov sistema sidranja, način njihovega izvajanja in časovne intervale izvajanja pregledov. Teko- či pregledi se morajo opravljati vsaj enkrat letno, glavni pregledi na vsakih pet let ter izredni pregledi po pot- rebi. Navodila sledijo Pravilniku o tehničnih predpisih za vzdrževanje jeklenih konstrukcij v času uporabe [UL SFRJ, 1965], ki je sicer pravilnik iz leta 1965, a novejšega v Republiki Sloveniji nimamo. Navodila opozarjajo, da je dodatno posebno pozornost pri pregledih treba name- niti kontroli stanja priključevanja (npr. razpoke v zvarih ali osnovnem materialu) na stojine prekladne konstruk- cije nadvoza (slika 6) in kontroli stanja navojnih palic pre- mera 56 mm (slika 7). Navojne palice so najbolj kritičen element novega sistema sidranja glede morebitnih po- škodb (npr. razpok osnovnega materiala – navoji), pove- zanega z utrujanjem materiala. Pri celotnem masivnem betonskem oporniku je treba kon- trolirati morebitne premike v vseh smereh, nagibe, razpoke in druge poškodbe masivnih krajnih betonskih opornikov. Preveriti je treba stanje konzolnih nosilcev, sidranih v beton. Dodatno pozornost je treba nameniti površni betonskega opornika (slika 8) v območju sidranja konzolnih nosilcev. 7 ZAKLJUČEK V prispevku prikazana izvedba sanacije sidranja preklad- ne konstrukcije železniškega nadvoza v krajna opornika je projektirana za življenjsko dobo 50 let. Zasnovana je tako, da omogoča naknadno zamenjavo navojnih palic, ki so najbolj kritične, kar se utrujanja materiala tiče. Z obre- menilno preizkušnjo se je potrdilo projektno predvideno obnašanje izvedenega sistema sidranja. Izveden sistem sidranja bo zagotavljal ustrezno varnost konstrukcije do konca njegove življenjske dobe oziroma do predvidene poglobitve prometa v bližnji ali daljni prihodnosti in s tem ustrezne nadomestitve konstrukcije nadvoza. Računski pomik Izmerjeni pomik Računske napetosti Izmerjene napetosti Izmer./Račun. (mm) (mm) (kN/cm2) (kN/cm2) Vertikalni pomik (navzdol) konstrukcije na sredini vmesnega polja 15,4 11,6 0,75 Dvig konstrukcije na mestu sidranja 0,70 0,50 0,71 Normalne natezne nape- tosti na vertikalah nosilca Virendel 2,1 0,85 0,41 Preglednica 3. Računski in izmerjeni pomiki in napetosti pri obremenilni preizkušnji. dr. Leon HLADNIK SANACIJA SIDRANJA KRAJNIH OPORNIKOV ŽELEZNIŠKEGA NADVOZA NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 291 8 ZAHVALA Projektiranje izvedene rešitve je izrazito timsko delo, zato gre zahvala celotni projektantski ekipi (Tomaž, Emil, Rok). Zahvala pa tudi izvajalcu RAFAEL, d. o. o., ki je z doslednim upoštevanjem projektne rešitve in vseh navodil zagotovil uspešno izvedbo. 9 LITERATURA CIP, CIP Saobraćajni Institut, Beograd, Elaborat o ispitiva- nju železničkog mosta na km 566+200 pruge Jesenice- -Ljubljana, poročilo o preizkušnji, ŽG Ljubljana TOZD UVP Ljubljana, 1987a. CIP, CIP Saobraćajni Institut, Beograd, Idejni projekat Sa- nacije železničkog podvožnjaka preko Titove ceste v Ljub- ljani, projektna dokumentacija, ŽG Ljubljana TOZD UVP Ljubljana, 1987b. Hiša, Projekt izvedenih del sanacije sidranja železniškega mosta km 566+200, Podvoz Dunajske ceste v Ljubljani, št. načrta 117/19-PID-GK, Hiša d.o.o., Ljubljana, 2020a. Hiša, Navodila za obratovanje in vzdrževanje, Podvoz Du- najske Ceste, Sanacija sidranja železniškega mostu, km 566+200, rev. 0, Hiša d.o.o., Ljubljana, 2020b. Igmat, Poročilo o odvzemu, pregledu in tlačnem preskusu izvrtanih preskušancev, Igmat d.d., Ljubljana, številka: 615- POB-20, 2020. IMK, Poročilo št. 1594/1 o kontroli izdelave in montaže kon- strukcij podvozov na Titovi in Celovški cesti v Ljubljani, Inšti- tut za metalne konstrukcije, Ljubljana, 1962. IMK, Poročilo o pregledu premostitvenega objekta, Podvoz čez Dunajsko cesto v km 566+200 na progi Ljubljana-Jese- nice, Inštitut za metalne konstrukcije, Ljubljana, 2001. Metalna, Podvoz na Titovi cesti v Ljubljani, Glavni Projekt, MAPA I, II, III, IV, V, Metalna Maribor, 1962a. Metalna, Podvoz na Titovi cesti v Ljubljani, Dodatek k glav- nemu projektu, Metalna Maribor, 1962b. Razpon, Izvedbeni načrt sanacije sidranja, Podvoz Du- najska v km 565+095 (pravilno v km 566+200), št. načrta P13/2016, Razpon d.o.o., Ljubljana, 2016. SIST, SIST EN 1993-1-9:2005, Evrokod 3: Projektiranje jekle- nih konstrukcij, Del 1.9: Utrujanje, Slovenski inštitut za stan- dardizacijo, Ljubljana, 2005a. SIST, SIST EN 1993-2:2005, Evrokod 3: Projektiranje jekle- nih konstrukcij, Del 2: Jekleni mostovi, Slovenski inštitut za standardizacijo, Ljubljana, 2005b. Taras A., Greiner R., Richard, Development and Aplication of Fatigue Class Catalogue for Riveted Bridge Components, Structural Engineering International, IABSE - International Association for Bridge and Structural Engineering, Vol.20, 1/2010, Science and Technology, str. 91 do 103, 2010. TÜV, Poročilo, Vizualni pregled in strokovno mnenje glede potencialnega vzroka pretrga sidra, TÜV SÜD Sava d.o.o., Ljubljana, številka 110416, 2016. UM FGPA, Poročilo o obremenilni preizkušnji nadvoza na Dunajski cesti v Ljubljani v km 565+095, številka 09-2020- AS, Univerza v Mariboru, Fakulteta za gradbeništvo, prome- tno inženirstvo in arhitekturo, 2020. UL SFRJ, Pravilnik o tehničnih predpisih za vzdrževenje jeklenih konstrukcij v času uporabe, Uradni list SFRJ št. 6/65, Uradni list Socialistične Federativne Republike Jugo- slavije, 1965. ZAG, Poročilo št. P 1445/09-610-20 o pregledu nadvoza pre- ko Dunajske v Ljubljani na progi Ljubljana-Sežana d.m. v km 566+200, Zavod za gradbeništvo, Ljubljana, 2010. ZRMK, Dopolnilo k poročilu in oceni stanje jeklene armatu- re in ostale kovinske konstrukcije železniškega nadvoza na TITOVI CESTI, Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij, Ljubljana, 1987. dr. Leon HLADNIK SANACIJA SIDRANJA KRAJNIH OPORNIKOV ŽELEZNIŠKEGA NADVOZA NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 292 Po dvanajstih letih smo se gradbeni konstruktorji Slovenije ponovno zbrali v Rogaški Slatini, tokrat že na 42. zborovanju. Na dvodnevno srečanje, ki je potekalo 7. in 8. oktobra, se je prijavilo rekordnih 220 inženirjev, v veliki večini prav v zadnjih dneh pred dogodkom. Organizacijski odbor se je zato soočil z neljubo situacijo, saj je število prijavljenih preseglo zmogljivosti hotela, ki je poskrbel za gostinske storitve. S težkim srcem smo bili primorani zapreti prijave, s tem pa smo nekaterim inženir- jem onemogočili sodelovanje na dogodku. Izvedba dogodka je potekala ob spoštovanju ukrepov za varovanje zdravja. Ob tej priložnosti se organizacijski odbor zborovanja zahvaljuje udeležencem za vzorno sodelovanje. Veliko število prijavljenih pa kaže, da je zborovanje gradbenih konstruktorjev ostalo po- memben strokovni in družabni dogodek. Vabilu sta se odzvala tudi predstavnika srbskega društva gradbenih konstruktorjev. Letos sta bili predstavljeni dve vabljeni predavanji, sedemnajst strokovnih in petnajst znanstvenih referatov, kjer so slednje recenzirali člani znanstvenega odbora zborovanja. Žal sta za- radi bolezni odpadli dve predstavitvi v zborniku objavljenih prispevkov. Zborovanje je uvrščeno v program poklicnega izo- braževanja, s čimer so pooblaščeni inženirji za udeležbo na zborovanju pridobili pet kreditnih točk pri IZS. Zborovanje je otvoril predsednik SDGK doc. dr. Jože Lopatič, sledil je nagovor župana občine Rogaška Slatina in stanovskega kolega mag. Branka Kidriča s hudomušno noto, predsednik matične sekci- je gradbenikov pri IZS Andrej Pogačnika, univ. dipl. inž. grad., pa je v svojem nagovoru izpostavil pomanjkanje strokovnega kadra in enotne baze popisa del v gradbeništvu, ki je pomem- 42. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE izr. prof. dr. Primož Može, doc. dr. Jože Lopatič 42. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 293 ben projekt IZS. Udeležence je v imenu Fakultete za gradbe- ništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani nagovorila dekanja prof. dr. Violeta Bokan Bosiljkov, ki je izpostavila širši pomen zborovanja, g. Matko Mioč pa je udeležence pozdravil v imenu zlatega pokrovitelja podjetja Baldini studio, d. o. o. Prvo vabljeno predavanje z naslovom Gradnja mostu Pelješac je predstavil v mednarodnem prostoru odlično uveljavljeni projektant Marjan Pipenbaher, univ. dipl. inž. grad. Projekt je bil izredno zahteven tako s projektantskega kot tehnološko- izvedbenega vidika. Poleg strokovnih tematik je inženir Pipen- baher predstavil tudi izzive pri sodelovanju različnih kultur, saj so bili konstrukcijski deli mostu izdelani na Kitajskem, most pa so gradila kitajska podjetja v sodelovanju s slovenskimi in hrvaškimi projektanti. Dobro pripravljen in izveden projekt, v katerem je bila po zaključku gradnje pri naročniku celotna ekipa deležna posebne zahvale, so spremljale tudi raznolike vremenske razmere in oteženo delo zaradi koronavirusne si- tuacije. Drugo vabljeno predavanje je imela prof. dr. Tatjana Isakovič z UL FGG, ki je inženirje seznanila s spremembami, ki jih prinaša nova generacija standardov Evrokod s posebnim poudarkom na standardu za projektiranje potresnoodpornih konstrukcij. Bistvene novosti, ki jih prinašajo novi standardi, so vpeljava nelinearnih metod za analizo konstrukcij v sploš- no uporabo, večja transparentnost in poenostavitev uporabe ter medsebojna usklajenost standardov. Po novem se prvi del Evrokoda 8, ki obravnava projektiranje potresnoodpornih stavb, razdeli v dva obsežna dela, kjer so v prvem delu podrob- no podana navodila za analizo, v drugem delu pa navodila za izpolnjevanje zahtev načrtovanja nosilnosti za konstrukcije iz različnih materialov, ki so bolje dorečena, a tudi obsežnej- ša in prinašajo veliko novosti. Tematsko pestri referati so bili razvrščeni v naslednje sklope: Konstrukcije, Mostovi, Potresno inženirstvo, Lesene konstrukcije, Numerična in eksperimen- talna analiza konstrukcij, Optimizacija gradbenih konstrukcij, Gradbeni materiali in Zgodovina konstrukcij. V ospredju so bile lesene konstrukcije, predstavljene v različnih sklopih. Pri tem smo izvedeli podrobnosti o projektiranju in gradnji največjega lesenega objekta v Sloveniji, novih eksperimentalno podprtih idejah uporabe lesa v gradbeništvu, optimalni zasnovi lesenih stropov in o patentirani slovenski leseni masivni križno mozni- čeni večslojni plošči brez uporabe lepil. Predstavljeni so bili še izvedbeno zahtevni projekti, uporaba novih tehnologij opti- čnega zajema podatkov, ki postaja čedalje bolj uporabljana metoda tudi v praksi in ne le v akademski sferi, preiskave na variantah sanacije kamnitih in opečnih zidov in uporaba no- vih metod pri analizi konstrukcij ali njenih delov. Po zaključku uradnega dela prvega dne zborovanja smo strokovne in druge zanimive razprave nadaljevali ob svečani večerji v znameniti Kristalni dvorani Grand hotela Rogaška. 42. zborovanja ne bi bilo brez udeležencev, avtorjev kakovo- stnih in zanimivih prispevkov, vestnih recenzentov in seveda številnih sponzorjev. SDGK se vsem ponovno zahvaljuje, da skupaj ohranjamo pomemben slovenski strokovni dogodek. Upamo, da je zborovanje izpolnilo pričakovanja udeležencev in da se naslednje leto ponovno srečamo. izr. prof. dr. Primož Može doc. dr. Jože Lopatič Fotografiji: Edo Wallner izr. prof. dr. Primož Može, doc. dr. Jože Lopatič 42. ZBOROVANJE GRADBENIH KONSTRUKTORJEV SLOVENIJE Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 294 ITA Slovenija – Slovensko društvo za podzemne gradnje (SDPG) je med 17. in 19. novembrom organiziralo mednarodno kon- ferenco, na kateri se je sestalo 170 strokovnjakov, inženirjev in študentov gradbeništva. Program je obsegal delavnico, konferenco in ekskurzijo. Delav- nica in konferenca sta potekali v hotelu Four Points by Shera- ton, Mons Ljubljana, v okviru strokovne ekskurzije pa so si ude- leženci ogledali gradbišče drugega tira Divača–Koper. Ob otvoritvi delavnice sta navzoče nagovorila Marko Žibert, predstavnik ITA Slovenija – SDPG, in prof. dr. Violeta Bokan Bo- siljkov, dekanja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univer- ze v Ljubljani (UL FGG), ki sta z navzočimi delila spodbudne misli ter udeležencem zaželela uspešno konferenco (slika 1). V nadaljevanju so se zvrstila predavanja domačih in tujih stro- kovnjakov, ki so bila razdeljena v tri sklope. Alun Thomas je predaval o uporabi mikroarmiranih brizganih betonov, Wolfgang Aldrian pa je razložil, kako lahko z uporabo novih tehnologij zmanjšamo porabo brizganega betona in s tem zmanjšamo ogljične emisije. Na okrogli mizi so svoje razmisleke soočili projektanti, izvajalci, naročniki in nadzorniki gradbenih projektov in se strinjali, da je prihodnost gradbeništva v vpeljavi digitalnih orodij in uporabi trajnostnih materialov. Naslednji dan sta konferenco z uvodnima nagovoroma od- prla predsednik ITA Slovenija – SDPG Angelo Žigon in državni sekretar z Ministrstva za infrastrukturo Aleš Mihelič. V imenu Inženirske zbornice Slovenije je zbrane pozdravil predsednik matične sekcije gradbenih inženirjev Andrej Pogačnik. Uvod- no predavanje o poteku gradnje drugega tira Divača–Koper je predstavil generalni direktor 2TDK Pavle Hevka (slika 2). Nato so se na odru zvrstili še tuji in domači strokovnjaki, ki so predstavili raznolikost pristopov projektiranja, možnosti upo- rabe parametričnih BIM-modelov ter predstavili izzive, ki so se pojavljali pri projektiranju drugega tira Divača–Koper in predo- ra Karavanke. Sklopi predavanj so se zaključili z okroglo mizo na temo in- vesticij in gradnje infrastrukturnih objektov, na kateri so svoje poglede in izkušnje delili državni sekretar Aleš Mihelič z Mi- 13. mednarodna konferenca o predorih in podzemnih objektih Slika 1. Uvodni nagovor prof. dr. Violete Bokan Bosiljkov, de- kanje UL FGG. Slika 2. Uvodno predavanje Pavla Hevke o drugem tiru Di- vača–Koper. ITA Slovenija – Slovensko društvo za podzemne gradnje 13. MEDNARODNA KONFERENCA O PREDORIH IN PODZEMNIH OBJEKTIH Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 295 nistrstva za infrastrukturo, Boštjan Rigler, član uprave DARS, odgovoren za gradnjo in obnovo avtocest, mag. Dejan Jurkovič z Direkcije Republike Slovenije za infrastrukturo, Pavle Hevka, generalni direktor 2TDK, Kristjan Mugerli, direktor Kolektor CPG, in Angelo Žigon, predsednik ITA Slovenije – SDPG in di- rektor Elea iC (slika 3). Po zaključku strokovnega dela je v dvorani prevladoval opti- mizem. V dveh dneh so predavatelji dokazali, da je v gradbe- ništvu digitalizacija že del vsakdana, trajnostno delovanje pa prioriteta vseh. Tridnevno dogajanje se je zaključilo z ogledom gradbišča dru- gega tira Divača–Koper in sprehodom po gradbišču portalov predorov T1 Divača in T8 Koper. Projekt in potek gradnje so predstavili Peter Jemec, Elea iC, dr. Vojkan Jovičić, Irgo consul- ting, in Simon Avsec, Kolektor (slika 4). Fotografije: Boštjan Podlogar Slika 3. Okrogla miza o investicijah in gradnji infrastruktur- nih objektov (od leve proti desni Aleš Mihelič, Boštjan Rigler, mag. Dejan Jurkovič, Pavle Hevka, Kristjan Mugerli in Ange- lo Žigon). Slika 4. Ekskurzija: ogled gradbišča drugi tir Divača–Koper. iITA Slovenija – Slovensko društvo za podzemne gradnje 13. MEDNARODNA KONFERENCA O PREDORIH IN PODZEMNIH OBJEKTIH Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 296 V Ljubljani, 26. oktobra 2021: Slovensko združenje za trajnost- no gradnjo GBC Slovenija je konec septembra organizi- ralo 6. konferenco trajnostne gradnje, ki jo je spremljalo več kot 130 udeležencev inženirske in arhitekturne stro- ke s področja gradbeništva in urejanja prostora ter drugih strokovnjakov, ki so upravljavsko, okoljsko in ekonomsko vpeti v trajnostno gradnjo. Dobro udeležbo je omogočala hibridna izvedba dogodka, ki je v živo potekal v prostorih JUB Akademije v Dolu pri Ljubljani, večina udeležencev pa je zanimiva predavanja spremljala prek spleta. Osrednja tema je bila kakovost bivanja v stavbah in ključni dejavni- ki, ki vplivajo nanjo, s poudarkom na kakovosti notranjega zraka, pomembnosti prezračevanja ter toplotnem udob- ju, ki ga zagotavlja ustrezna zunanja in toplotna izolacija. Pozornost so posvetili tudi prednostim aktivnih notranjih nanosov v funkciji varovanja zdravja, zelenim streham ter drugim trajnostnim rešitvam, ki se že uveljavljajo pri so- dobni gradnji stavb. Dr. Iztok Kamenski, predsednik UO združenja, poudarja, da smo na dejavnike, ki zagotavljajo kakovostno udobje bi- vanja, postali bolj pozorni šele v času spremenjenih razmer, Slovensko združenje za trajnostno gradnjo 6. konferenca trajnostne gradnje 30. september 2021 ki nam jih je prinesla aktualna zdravstvena epidemija. »Ob toplotnem, akustičnem in vizualnem udobju je za bivanje v prostorih, kjer preživimo večino časa, izjemno pomembna kakovost notranjega zraka. Šele zdaj nam v zavest prihaja nujnost učinkovitega prezračevanja prostorov, saj tveganje za prenos okužb predstavlja prav zadrževanje ljudi v zaprtih in neustrezno prezračevanih prostorih. Zrak v zaprtih prostorih v stanovanjskih, poslovnih in javnih stavbah je lahko kar do 5-krat bolj onesnažen od zunanjega zraka. Na njegovo kako- vost vplivajo tudi vgrajeni gradbeni materiali in nanosi barv in premazov, s katerimi osvežujemo prostore. Da imajo rastline v zunanjem in notranjem okolju pozitiven vpliv na zdravje in počutje ljudi, so pokazale številne raziskave, hkrati pa rešit- ve z zelenimi strehami prispevajo še k reševanju pregreva- nja ozračja v urbanih okoljih. Med proizvajalci, ki z razvojem novih izdelkov iščejo trajnostne rešitve, so tudi tisti, ki so ob varstvu okolja v ospredje postavili tudi varnost in zdravje izva- jalcev zaključnih del v gradbeništvu. Kazalniki nas pri gradnji stavb usmerjajo v drugačno razumevanje bivanja, ki v ospred- je postavlja zdravo bivanje in zadovoljstvo uporabnika. Veseli nas, da smo letos k sodelovanju pritegnili predavatelje, ki so nam vsak s svojega strokovnega področja ponudili podlage za boljše razumevanje obravnavanih tem ali pa predstavili svoje vidne trajnostne rešitve na področju gradnje stavb. Na- dejamo se, da bodo uporabniki prisluhnili njihovim in našim priporočilom in da bo trajnostni vidik pri gradnji stavb postal stalnica.« Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je skoraj v tret- jini zgrajenih stavb okolje za bivanje nezdravo, pri nas je taka vsaka četrta. S sindromom bolnih stavb, novih, starih ali pre- novljenih, so povezani številni zdravstveni problemi ljudi, ki v njih bivajo. Nepojasnjeno slabo počutje, ki se pri posameznikih izraža različno, lahko povzročajo neprimerni materiali, prezra- čevalni sistemi, neprimerna osvetljenost in drugi fizikalni, ke- mijski, biološki in psihološki dejavniki. Vzrok slabšanja stanja je izključno posledica prisotnosti onesnaževal v zaprtih prostorih, ki povzročajo slabo kakovost zraka. Ključni parametri so visoka vlaga, visoka koncentracija CO2 zaradi neustreznega zračenja, G R E E N BU I L D I N G C O U N C I L S LOVEN IA GBC Slovenija 6. KONFERENCA TRAJNOSTNE GRADNJE Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 297 prisotnost hlapnih organskih snovi (HOS) in drugih toksičnih snovi, kot je formaldehid, ki jih v prostore vnašamo tudi z no- vim pohištvom ali talnimi oblogami, ter biološki dejavniki, kot so plesni, ki toksine izločajo skozi svoje spore. Teh težav se mo- ramo zavedati in znati tudi primerno ukrepati. Pri določanju potrebne količine zraka za prezračevanje je treba glede na vir onesnažila ali namembnost prostora upo- števati število izmenjav zraka, število ljudi v prostorih in tudi mejne koncentracije onesnažil. Razlikovati je treba med in- tenzivnostjo (pogostostjo) in učinkovitostjo prezračevanja (z odstranjevanjem onesnaževal), saj je slednja za izboljšanje kakovosti zraka za nas bolj relevantna. Slab zrak v prostoru iz- boljšujemo z naravnim ali mehanskim prezračevanjem (red- no odpiramo okna in vgrajujemo zasilne prezračevalne na- prave) ali pa s filtriranjem prostorskega zraka. Z dovajanjem svežega zraka v prostor poskrbimo za njegovo obnavljanje in za odstranjevanje onesnažil. Epidemija koronavirusa je tudi vzrok, da moramo prostore prezračevati bolj, kot to predpi- sujejo minimalne vrednosti. Eden glavnih krivcev za širjenje okužb so aerosoli, ki vztrajajo v zraku več ur in v nasprotju s kapljicami okužujejo v večjih razdaljah. Da bi dosegli večjo učinkovitost izmenjave zraka in povečali učinkovitost prezra- čevanja notranjih prostorov je zdaj treba v šolah, domovih za starejše občane, muzejih, gledališčih, restavracijah ali uradih zagotoviti vtok 10 l/s zunanjega zraka na osebo oz. 36 m3/h za vsakega uporabnika. Z izmenjavo zraka pa trošimo tudi energijo, ki je potrebna za gretje ali hlajenje prostorov ali pa za vlaženje zraka. Rešitve ponuja kontrolirana intenzivnost prezračevanja, vračanje toplote in vlage odpadnega zraka ter uporaba učinkovitih prezračevalnih sistemov. Trajne rešitve, ki pri spreminjanju kakovosti zraka v zaprtih prostorih zdru- žujejo varčevanje z energijo in varovanje zdravja, je mogoče doseči le s pravilnim načrtovanjem, izbiro, vgradnjo in upora- bo ustrezne opreme. Dilema varčevati z energijo ali varovati zdravje, danes ne bi smela biti predmet razprav. Med začas- nimi ukrepi ima varovanje zdravja brezpogojno prednost, pri trajnih rešitvah pa je treba upoštevati oboje. Spopad z ne- čistim zrakom, ki nam ga je v zavest prinesel koronavirus, bo imel v prihodnje velik vpliv tudi na sektor gradbeništva. Tako kot se je spremenil odnos do pitne vode, se bo spremenil tudi naš odnos do zraka v bivalnih prostorih, kar bodo upoštevali tudi novi standardi čistoče zraka. Stavbe so izpostavljene tako zunanjim vplivom kot tudi notra- njim obremenitvam, in to neposredno prek zunanjega ovoja objekta. Seveda imajo na to vpliv tudi vgrajeni materiali. Pri projektiranju stavb morajo snovalci upoštevati več kriterijev. Objekt mora biti kakovostno toplotno izoliran, streha in vgraje- na okna morajo zagotavljati zrakotesnost in učinkovito zaščito pred zunanjim vplivi. Za doseganje ustrezne kakovosti toplotnega ugodja in kako- vosti notranjega zraka so na voljo številne preverjene tehnič- ne rešitve z uporabo trajnostnih gradbenih materialov, tako za fasade, strehe, stavbno pohištvo in izolacijo vkopanih sten. Toplotno ugodje je tesno povezano z relativno vlažnostjo v prostoru, ki jo ustvarja nižja ali višja temperatura. Dosegamo ga tudi z ustreznim ogrevanjem, kar danes pri novih stavbah prvenstveno rešuje skoraj ničenergijska pasivna gradnja, pri obstoječih stavbah pa ustrezna izolacija ovoja stavbe. Drugi pomembni dejavnik, ki direktno vpliva na kakovost notranjega ugodja in notranjega zraka, je pojav kondenzacije zaradi neizo- liranega ovoja in pojava toplotnih mostov. Biološke onesnaže- valce, kot so plesni, ki prav tako vplivajo na kakovost notranjega zraka, je treba s sanacijami ob uporabi ustreznih gradbenih materialov čim prej odpraviti. Bivanje v vlažnih prostorih, kjer se pojavlja plesen, povečuje tveganja za boleznih dihal kar za 40 %. V stavbah je zato treba zagotoviti optimalne razmere in poskrbeti za dotok dodatnega zraka ali za odvajanje odvečne vlage iz objekta. Vse več mest po svetu svoje strategije za prihodnji razvoj us- merja k povečevanju deleža zelene urbane infrastrukture, kar vključuje ozelenjevanje fasad in streh ter parkovne ureditve. Zelene strehe so ljudje do nedavnega uporabljali kot dodatne estetske in koristne uporabne površine, zdaj pa z zmanjša- njem učinka toplotnih otokov postajajo vse bolj pomembne tudi zaradi dejanskih in številnih pozitivnih učinkov na celot- no urbano okolje. V Sloveniji razvite hitro ozelenitvene sisteme je mogoče uporabiti za ravne in poševne zelene strehe ter za ozelenitev fasad, kot trajnostni in naravni izdelek pa so cenjeni tako v Evropi kot drugod po svetu. Velik vpliv na uporabnike in njihovo produktivnost ima tudi od- merjena količina dnevne svetlobe v prostoru. Vizualno udobje Fotografiji - vir. http://architecture-bynature.com/design-principles/ GBC Slovenija 6. KONFERENCA TRAJNOSTNE GRADNJE Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 298 ustvarjata tako naravna kot primerna umetna razsvetljava, pri čemer je prednost dana naravni osvetlitvi prostorov. Za ustrez- no akustično udobje v stavbah je treba reševati vplive hrupa iz različnih virov. S hrupom ima po podatkih WHO težave kar polovica evropske populacije. V prostorih je treba vzpostaviti ustrezno prostorsko akustiko z notranjo izolacijo zvoka in pri tem upoštevati še vse vgrajene inštalacije, ki ga povzročajo. Načinov zaščite stenskih površin za preprečevanje onesnaže- nja notranjih prostorov je več. Za preprečevanje prenosa okužb je mogoče uporabiti dezinfekcijska sredstva, namenske izdel- ke ali pa se zaščiti gradbeni material. Proizvodnja barv in pre- mazov je podvržena vse bolj ostri evropski zakonodaji, direkti- vam in uredbam na področju kemikalij, ki za skupine izdelkov predpisujejo tudi omejitve vsebnosti alergenov in hlapnih or- ganskih spojin, ki se z materiali sproščajo v prostor. Pridobljeni certifikati na podlagi meritev vplivov izdelkov na zdravje upo- rabnikov so tudi osnova za označevanje izdelkov. Uporabniki imajo tako pri svojih odločitvah, katere izdelke bodo vgradili ali uporabili v svojih domovih, na voljo že vrsto uporabnih in- formacij, ki jim lahko izdatno pomagajo pri izbiri kakovostnih in trajnostnih izdelkov. Na trgu so uporabnikom že na voljo ak- tivne notranje zidne barve, ki s skrbno izbranimi surovinami že izpolnjujejo višje standarde od predpisanih. Uporabniki si z njimi in s primerno kombinacijo barvnih odtenkov v prosto- ru ustvarijo ugodno klimo ter tako poskrbijo za svoje prijetno bivanje. V skrbi za zdravje profesionalnih izvajalcev zaključnih del v gradbeništvu in varovanju njihovega delovnega okolja so na tr- žišču že na voljo tudi najsodobnejše naprave s HEA-tehnologi- jo, ki omogočajo hitro, kakovostno in učinkovito brizganje raz- ličnih vrst materialov pod bistveno nižjim tlakom na zunanje in notranje površine. Na drugi strani se razvoju novih in okolju prijaznih izdelkov posvečajo tudi proizvajalci v industriji alumi- nija, ki z recikliranimi materiali z manj emisijami CO2 izboljšu- jejo ekološko ravnovesje materialov in stavb in s pravočasnim prilagajanjem gradbenemu sektorju pomagajo uresničevati evropske trajnostne cilje. Predavanja na 6. konferenci trajnostne gradnje so prispevali izr. prof. dr. Mitja Prek s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani, dr. Marina Bagarić z Gradbene fakultete Univerze v Zagrebu (na povabilo družbe Wienerberger Slovenija), dr. Dušan Keber, strokovnjak s področja medicinskih znanosti, Mitja Valenčič, neodvisni energetski strokovnjak, dr. Janez Orehek, Laura Učakar in mag. Jelka Slatinšek iz družbe JUB, Domen Ivanšek, u.d.i.g., iz družbe Knauf Insulation, Primož Lovše iz podjetja Wagner in Sašo Koletnik iz po- djetja Wicona. Kratki povzetki vsebin njihovih predavanj so na voljo na www. gbc-slovenia.si. Fotografije: arhiv GBC, Knauf Insulation in JUB GBC Slovenija, www.gbc-slovenia.si Kontakt: dr. Iztok Kamenski, predsednik UO GBC Slovenija, M: 041 716 845, E: info@gbc-slovenia.si Odnosi z javnostmi: Miša Hrovat, agencija Maga, M: 041 619 616, E: misa@maga.si GBC Slovenija 6. KONFERENCA TRAJNOSTNE GRADNJE Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 299 Eva Okorn SKUPŠČINA ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE (ZDGITS) 15. oktobra 2021 je ZDGITS opravil svojo redno letno skupšči- no. Tokrat smo se dobili v Novem mestu, v prostorih družbe ADRIA MOBIL, d. o. o., ki se je prijazno odzvala naši prošnji in dogodek gostila. Izvršni direktor industrijskega področja podjetja g. Matjaž Marovt nam je v uvodnem predavanju predstavil razvojno pot družbe in njihove glavne produkte, po opravljeni skupščini pa nas je popeljal tudi na ogled nji- hovega proizvodnega programa. Osnovni namen skupščine je bil oceniti delo ZDGITS v letu 2020, sprejeti in potrditi bilanco z izkazom poslovnega izida, začrtati nadaljnjo strategijo delovanja, razrešiti stare in izvo- liti nove organe ter podeliti priznanja z nazivoma zaslužni član ZDGITS in častni član ZDGITS. Predstavniki ZDGITS so prisotne seznanili z aktivnostmi in finančnim poslovanjem v preteklem letu. Vse osnovne dejavnosti so bile uspešno izpeljane, delovanje je potekalo v skladu s planom. Glavno spremembo je doživelo uredništvo Gradbenega vestnika, in sicer se je z mesta glavnega in odgovornega urednika revije po dobrih 20 letih poslovil prof. dr. Janez Duhovnik. Funkcijo urednika revije je prevzel 15. decembra leta 1999 in jo 1. avgusta 2020 predal nasledniku, izr. prof. dr. Sebast- janu Bratini. Kljub spremembi je Gradbeni vestnik redno in nemoteno izhajal. Izšlo je 12 enojnih številk s skupnim številom 348 notranjih strani in 48 strani na ovitkih ali pov- prečno 29 notranjih strani in 4 strani na ovitku na številko. Povprečna mesečna naklada je bila 458 izvodov. Iz letnega poročila glavnega in odgovornega urednika je razvidno, da je bilo v celotnem letniku objavljenih 28 člankov, od tega 18 člankov s pretežno znanstveno vsebino in 10 člankov s pretežno strokovno vsebino, v skupnem obsegu 79 avtor- skih pol. Znanstveni članki so zajemali naslednja področja gradbeništva: gradiva, analizo konstrukcij, potresno in po- žarno inženirstvo, zgodovino gradbeništva, gradbeno infor- matiko in okoljsko gradbeništvo. En prispevek pa je bil s področja fotogrametrije. V večini strokovnih člankov so bile predstavljene gradnje aktualnih objektov in opisane stro- kovne rešitve. Na naslovnicah so bile slike z gradbišč in slike zanimivih že zgrajenih objektov. V reviji so objavljali avtorji z domačih univerz, iz domačih raziskovalnih organizacij, do- SKUPŠČINA ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE (ZDGITS) mačih projektivnih organizacij in domačih izvajalskih pod- jetij. Vsi strokovni in znanstveni članki so bili recenzirani. Pri recenzijah je sodelovalo 24 recenzentov. Poleg člankov sta v reviji stalni rubriki Koledar strokovnih prireditev ter Novi diplomanti, v slednji so mesečno objavljeni novi diploman- ti UL FGG in UM FGPA. V reviji je bilo objavljenih tudi šest poročil s strokovnih srečanj oziroma delavnic, nekaj zapisov ob jubilejih posameznikov in ustanov, dve obvestili ZDGITS, nekaj uvodnikov ter nekrolog in manifest. Redno izhajanje revije omogočata sodelovanje in finančna podpora dolgoletnih partnerjev Zveze: Javne agencije Re- publike Slovenije za raziskovalno dejavnost, Zavoda za grad- beništvo Slovenije, Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, Fakultete za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru ter še posebej Matične sekcije gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slo- venije (MSG IZS), s katero Zveza tesno sodeluje tudi pri izvaja- nju pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite. Skladno z letnim načrtom je bila opravljena tudi druga osnovna dejavnost ZDGITS, organizacija pripravljalnih semi- narjev za strokovne izpite za gradbeno stroko. Izpeljani so bili trije seminarji, in sicer po programih za pooblaščenega inže- nirja in pooblaščenega vodjo del, udeležilo se jih je 148 kandi- datov. Predavali so pooblaščeni strokovnjaki IZS, ki so pri IZS tudi člani izpitne komisije za opravljanje strokovnih izpitov. Organi ZDGITS so se v letu 2020 v večjem delu sestajali po telekomunikacijskih sredstvih, in sicer tako, kot določa Sta- tut; vsi organi ZDGITS so bili po telekomunikacijskih zvezah redno seznanjeni z vsemi pomembnimi podatki in pojasnili, ki jih potrebujejo pri svojem delu. Poleg pregleda poslova- nja in izvajanja programa ZDGITS so odbori na svojih sejah obravnavali še vsakokratno aktualno problematiko. ZDGITS je v letu 2020 nadaljeval sodelovanje z MSG IZS pri izdajanju strokovno znanstvene revije Gradbeni vestnik, pri pripravi pripravljalnih seminarjev za strokovni izpit za grad- beno stroko ter pri izvedbi izobraževanj v skladu s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih in- Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 300 ženirjev, ki je vezan na poklicno zakonodajo (ZAID). V okviru slednjega sta bila izpeljana dva strokovna dogodka: • 30. 1. 2020 strokovni posvet z gostujočimi tujimi preda- vatelji z naslovom »Slovenija prihodnosti v luči podneb- nih sprememb – je zadrževanje vode nuja ali možnost v procesu prilagajanja podnebnim spremembam«. Pos- vet je bil opravljen pod okriljem Državnega sveta RS in v soorganizaciji z društvom SLOCOLD ter Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani (UL FGG). Na posvetu so predavali: prof. dr. Matjaž Mikoš, tedanji dekan UL FGG; prof. dr. Gerald Zenz, predsednik ATCO- LD in podpredsednik ICOLD; Guido Maza, RSE; Giovanni Ruggeri, predsednik ITCOLD; prof. dr. Ljupčo Petkovski, predsednik MACOLD; dr. Nataša Smolar Žvanut, DRSV; dr. Mitja Bricelj, koordinator TSG 3 EUSAIR; dr. Lučka Kajfež Bogataj, Biotehniška fakulteta, članica Medvladnega foru- ma za spremembe podnebja v Ženevi; mag. Zoran Stojić, Geateh, vodja skupine za pripravo strateškega akcijskega plana za Drino pri UN; prof dr. Miran Veselič, NFT. Posvet so vodili in povezovali državni svetnik Srečko Ocvirk, pred- sednica SLOCOLD Nina Humar in predsednik ZDGITS izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski. • 4. 12. 2020 spletni mednarodni strokovni posvet z naslo- vom »Zadrževalniki – aktivni ukrep v prilagoditvi podneb- nim spremembam«. Posvet je bil organiziran v partner- stvu z društvom SLOCOLD. Med drugimi dejavnostmi ZDGITS v letu 2020 izstopa po- moč obstoječim članskim društvom pri njihovem delovanju ter spodbujanje medsebojnega povezovanja kakor tudi so- delovanje s sorodnimi strokovnimi zvezami znotraj Sloven- ske inženirske zveze (SIZ), katere članica je. Nadaljevalo se je zgledno sodelovanje ZDGITS s Hrvaško zvezo gradbenih inženirjev (HSGI) ter z uredništvi strokovnih revij Građevinski materiali i konstrukcije (Društvo za ispitivanje i istraživanje materiala i konstrukcije Srbije) in Organization, Technology and Management in Construction (An International Journal, Sveučilište u Zagrebu, Građevinski fakultet, Zavod za organi- zaciju i ekonomiku građenja). Na skupščini sta bila sprejeta tudi programa aktivnosti za leti 2021 in 2022 ter finančni načrt za leto 2021. ZDGITS v letih 2021 in 2022 načrtuje: izdajo dvanajstih številk Gradbenega vestnika letno, izvedbo treh seminarjev za strokovne izpite za gradbeno stroko letno, sodelovanje z MSG IZS pri izdaja- nju Gradbenega vestnika in izvedbi pripravljalnih seminarjev za strokovne izpite, sodelovanje z MSG IZS pri izvedbi izo- braževanj v skladu s Splošnim aktom o stalnem poklicnem usposabljanju pooblaščenih inženirjev, pripravo vloge in vse ustrezne dokumentacije za uvrstitev strokovno znanstvene publikacije Gradbeni vestnik v mednarodno bibliografsko bazo podatkov SCOPUS, postavitev angleške spletne strani ZDGITS in Gradbenega vestnika, aktivnosti v zvezi s prido- bitvijo novih sorodnih društev za članstvo v ZDGITS, pomoč pri delovanju obstoječih društev in spodbujanje sodelovanja med društvi, sodelovanje s sorodnimi strokovnimi zvezami in društvi v okviru SIZ v skupnih pobudah in akcijah za promo- cijo vloge inženirstva v gospodarskem razvoju države, sodelo- vanje z Državnim svetom RS pri organizaciji posvetov, pove- zanih z gospodarskim razvojem države ter vključevanjem v procese urejanja razmer na področju gradbeništva, priprave in počastitev 70. obletnice delovanja ZDGITS, spremljanje in sodelovanje na javnih razpisih za NVO, sodelovanje s Hrvaško zvezo gradbenih inženirjev (HSGI) na področjih, ki jih dolo- ča sporazum o medsebojnem sodelovanju, nadaljevanje so- delovanja in izmenjave revij z nekaterimi uredništvi iz tujine (Društvo za ispitivanje i istraživanje materiala i konstrukcije Srbije, Sveučilište u Zagrebu, Građevinski fakultet). V zaključni razpravi sta predstavnika DGIT Novo mesto, Jože Preskar in Slavko Mesojedec, izrekla priznanje vodstvu ZDGITS, ki je v letu 2020 delovanje ZDGITS dobro prilago- dilo omejitvam, ki jih je prineslo nestabilno epidemiološko stanje v državi. Kljub spremenjenim pogojem poslovanja je ZDGITS uspešno opravil vse planirane dejavnosti ter leto tudi s finančnega vidika zaključil pozitivno. Predstavnica DGIT Celje Marija Rataj se je dotaknila problematike nenaklonje- nosti delodajalcev (predvsem izvajalskih gradbenih podjetij) do udejstvovanja njihovih zaposlenih v društvenih izobra- ževalnih dejavnostih, ki so organizirane v okviru delovnega časa. Dodatno strokovno izobraževanje je otežkočeno zlasti mladim, ki še nimajo opravljenega strokovnega izpita in zato zakonsko niso obvezani dodatnemu poklicnemu usposablja- nju na svojem strokovnem področju. Predstavniki ZDGITS so se zato zavezali, da se bodo povezali z IZS in predlagali skup- ni apel gradbenim podjetjem, da bi ta svojim zaposlenim strokovnjakom omogočala, če že ne spodbujala sodelovanje in udejstvovanje v stanovskih društvih. V nadaljevanju je skupščina razrešila stare in izvolila nove čla- ne organov ZDGITS. Novoizvoljeni člani so: Predsednik: izr. prof. dr. Andrej Kryžanowski Podpredsednica: Marija Rataj Člani izvršnega odbora: doc. dr. Jože Lopatič, Alenka Es, Stipan Mudražija, Mladen Kutnjak, Marko Bebar, Jožef Preskar, Nina Humar, Slavko Mesojedec, Miro Vrbek, prof. dr. Milenko Roš Člani nadzornega odbora: Bojan Čelofiga, Igor Gorjup, Marjeta Saje Lukšič, Roman Kramer Člani častnega razsodišča: Milka Leskošek, Jože Barič, Jur- ček Kristovič, dr. Drago Saje, Janja Divjak V sklepnem delu je skupščina podelila priznanja z nazivom zaslužni član ZDGITS in častni član ZDGITS. Priznanje zaslužni član ZDGITS za požrtvovalno in uspešno društveno delo so prejeli: Marija Rataj (DGIT Celje), Pavle Jenič (DGIT Novo mesto) in podjetje GPI TEHNIKA, d. o. o. (DGIT Novo mesto). Priznanje z nazivom častni član ZDGITS za dragoceno dolgo- letno sodelovanje pri izvajanju programa ZDGITS pa je prejel: Gorazd Tomljanovič (DGIT Novo mesto). Vsem novoizvoljenim članom organov ZDGITS in nagrajen- cem iz srca čestitamo. Povzela: Eva Okorn, poslovna sekretarka ZDGITS Eva Okorn SKUPŠČINA ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE (ZDGITS) Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 301 Slika 1. Uvodno predavanje izvršnega direktorja industrijskega področja družbe Adria Mobil, d. o. o., g. Matjaža Marovta, o razvoju in proizvodnem programu družbe. Predavanju je sledilo zasedanje skupščine. Foto: Gorazd Tomljanovič Slika 2. Ogled Velodroma v Češči vasi. Od leve proti desni: Gorazd Tomljanovič, Pavel Jenič, Metka Somrak, Natalija Eršte, Marija Rataj, dr. Andrej Kryžanowski, Marjeta Saje Lukšič, dr. Milenko Roš, Eva Okorn, dr. Sebastjan Bratina, Jože Preskar, Marko Bebar in dr. Jože Lopatič. Foto: Slavko Mesojedec Eva Okorn SKUPŠČINA ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE (ZDGITS) Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 302 A. PRIPRAVLJALNI SEMINARJI: Seminarje organizira Zveza društev gradbenih inže- nirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS), Karlovška ce- sta 3, 1000 Ljubljana; Telefon: (01) 52-40-200; e-naslov: gradb.zveza@siol.net; gradbeni.vestnik@siol.net. Uradne ure: od ponedeljka do četrtka od 09.00 do 14.00 ure; v petek ni uradnih ur za stranke! Pripravljalni seminar bo za: 1. Pooblaščene inženirje gradbene stroke (to je za kan- didate, ki imajo končano najmanj drugo bolonjsko stopnjo gradbeništva, oziroma univerzitetni diplomi- rani inženirji gradbeništva, ter za kandidate, ki izpol- njujejo pogoje po 58. členu Zakona o arhitekturni in inženirski dejavnosti) 2. Vodje del za področje gradbene stroke (to je za kan- didate, ki izpolnjujejo pogoje izobrazbe iz gradbene stroke za izvajalce po 4. točki prve in druge alinee 14. člena Gradbenega zakona) Predavanja bodo iz naslednjih predmetov izpitnega programa: 1. Predpisi s področja graditve objektov, urejanja pro- stora, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zbornič- PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2022 nega sistema ter osnov varstva okolja in splošnega upravnega postopka 2. Investicijski procesi in vodenje projektov 3. Varstvo zdravja in življenja ljudi ter varstvo okolja pri graditvi objektov 4. Področni predpisi in standardizacija s področja gra- ditve objektov Cena za udeležbo na seminarju in za literaturo znaša 623,22 EUR z DDV. Kandidati lahko poslušajo tudi zgolj posamezno predava- nje v okviru rednih seminarjev, cena za obisk posameznega predavanja je 124,64 EUR z DDV. V cenah so všteti tudi odmori za kavo. V primeru, da se predavanj, zaradi nestabilne epidemiolo- ške slike v državi, ne bo dalo izvesti v predavalnici, bo semi- nar izveden kot video konferenca. Kotizacijo za seminar je potrebno nakazati ob prijavi na poslovni račun ZDGITS: SI56 0201 7001 5398 955. Prijavo je potrebno posredovati organizatorju (ZDGITS) na e-naslov gradb.zveza@siol.net najmanj 7 dni pred začet- kom seminarja! Prijavni obrazec je objavljen na spletni stra- ni ZDGITS (http://www.zveza-dgits.si). Izvedba seminarja je odvisna od števila prijav (najmanj 20). B. STROKOVNI IZPITI potekajo pri Inženirski zbornici Slovenije (IZS), Jarška 10-B, 1000 Ljubljana. Informacije o strokovnih izpitih in izpitnih programih je mogoče dobiti na sple- tni strani IZS (www.izs.si), po telefonu (01) 547-33-19 ali M: 069 910 182 (uradne ure: ponedeljek, sreda, četrtek, petek od 10.00 do 12.00 ure; v torek od 14.00 do 16.00 ure) ali osebno na sedežu IZS (uradne ure: ponedeljek, sreda, četrtek, petek od 08.00 do 12.00 ure; v torek od 12.00 do 16.00 ure). PRIPRAVLJALNI SEMINARJI IN IZPITNI ROKI ZA STROKOVNE IZPITE ZA GRADBENO STROKO V LETU 2022 SEMINAR IZPIT 14. - 16. 02. 2022 22. 03. in 23. 03. (po potrebi še 24., 28., 29.) 11. - 13. 04. 2022 23. 05. in 24. 05. (po potrebi še 26., 30., 31.) 25.10. - dodatni rok za kandidate s prido- bljeno (predbolonjsko) izobrazbo dipl. inž., ki v skladu z 58. členom ZAID velja le do 18.11.2022. 10. - 12. 10. 2022 22. 11. in 23. 11. (po potrebi še 24., 28., 29.) Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 303 Lokacija: Ljubljana, Pot Rdečega križa Investitor: Stanovanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad (SSRS) Projektant arhitekture: DEKLEVA GREGORIČ ARHITEKTI, projektiranje, d. o. o. Projektant gradbenih konstrukcij: CBD gradbeno in poslovno projektiranje, d. o. o. Izvajalec: Izvajalci funkcionalne enote E2: GORENJSKA GRADBENA DRUŽBA, d. d., s partnerjema KOLEKTOR KOLING, d. o. o., in GP KRK, d. d. Čas gradnje: 2019–2021 FOTOREPORTAŽA Stanovanjska soseska Novo Brdo, Ljubljana Slika 1. Novo Brdo E2 in E3: Izkop gradbene jame in izvedba zagatnih sten, januar 2020. Foto: Matevž Lavrinc STANOVANJSKA SOSESKA NOVO BRDO, LJUBLJANA Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 304 Slika 2. Gradbena dela nadzemni del objektov, avgust 2020. Foto: Matevž Lavrinc Slika 3. Gradbena dela – nadzemni del objektov, avgust 2021. Foto: Matevž Lavrinc V Ljubljani ob Poti Rdečega križa se je septembra 2019 pričela gradnja stanovanjske soseske Novo Brdo, katere investitor je Sta- novanjski sklad Republike Slovenije, javni sklad (Sklad). Gradnja je v oktobru 2021 zaključena, uporabni dovoljenji sta pridobljeni. Projekt je po funkcionalnih enotah ločen na E2 in E3. Skupaj je v 18 objektih 498 stanovanjskih enot, od tega 25 oskrbovanih stanovanj. Stanovanja imajo površino med 30 in 80 m2 z več različnimi tlorisi. Objekti nad terenom imajo tri etaže in terasni del. Po funkcionalnih enotah se delita tudi dve podzemni garaži z ločenima uvozoma. V podzemnem delu so shrambe stanovanj. V obeh funkcionalnih enotah je skupno 522 parkirnih mest. Soseska ima veliko zelenih površin, igrišča, bajer in tudi kolesarski poligon. Notranjost soseske je namenjena izključno pešcem in kolesarjem. Sklad bo v soseski Novo Brdo stanoval- cem ponudil višji standard bivanja, saj bodo v njej sobivale različne generacije (mladi, starejši, družine), čemur bodo prilagojeni objekti in stanovanja ter va- ren odprt zunanji prostor, ki bo prežet z novim zelenim sistemom, otroškimi igrišči in navezavami na obstoječa ze- lena obroča na vzhodu (PST) in zaho- du (Rožni hrib in športna igrišča Zeleni gaj). V bližini sta priključek na mestno ljubljansko obvoznico in avtocesto. V nadaljnjih fazah se predvideva še vse- binsko raznovrsten javni program (npr. trgovine, storitve, knjižnica …). Na površini ca. 46.600 m2 veliki grad- beni parceli za obe fazi se razprostira- jo štiri različne tipologije nadzemnih objektov, S, M, L, Z. Objekti so teme- ljeni na AB-plošči debeline 50 cm ter posameznih robnih temeljnih gredah, ki se povezujejo s temeljnimi gredami garaže. Kletne stene objektov so debe- le 20 cm, le kletne stene, ki so obre- menjene z zemljino, so debeline 25 cm. Stene in medetažne plošče objek- tov nadzemnega dela so debele 20 cm, z izjemo plošč objektov nad klet- jo, ki so debele 25 cm. Varovanje grad- bene jame je bilo opravljeno s širokim izkopom oziroma je bilo pri obstoječi infrastrukturi ali brežini izvedeno varo- vanje z zagatnicami. STANOVANJSKA SOSESKA NOVO BRDO, LJUBLJANA Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 305 Slika 6. Novo Brdo , notranjost objektov, oktober 2021. Foto: Mediaspeed Slika 5. Končna izvedba z zunanjo ureditvijo november 2021. Foto: Miran Kambič Slika 4. Izvedba izolacije in zaključne- ga fasadnega sloja, avgust 2020. Foto: Branka Trebušak STANOVANJSKA SOSESKA NOVO BRDO, LJUBLJANA Fotoreportaža Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 306 STANOVANJSKA SOSESKA NOVO BRDO, LJUBLJANA Fotoreportaža Slika 7. Svečana otvoritev soseske Novo Brdo, oktober 2021. Foto: Mediaspeed Soseska Novo Brdo v številkah 87 mio. € vredna investicija (Investicijski program) na 4,8 hektarja velikem zemljišču. V 18 objektih je 498 stanovanj, od tega 25 oskrbovanih, skupaj za približno 65.000 m2 bruto etažnih površin in 55.000 m2 neto površin. V dveh podzemnih garažah je 522 parkirnih mest in 69 parkirnih mest na terenu, od tega jih bo 10 namenjenih za izposojo električnih vozil z električnimi polnilnicami. V objektih je 960 parkirnih mest za kolesa in 104 parkirna mesta za kolesa zunaj objektov. Pri projektu je bilo izkopane več kot 170.000 m3 zemljine, nadzemno je bilo vgrajeno 15.000 m3 betona in 2340 t armature, 1500 oken in 2500 notranjih vrat, več kot 18.000 m2 toplotne izolacije na fasadi, vgrajenega 18.000 m2 parketa, položene je bilo 12.600 m2 keramike, 166 km električnih kablov, na zunanji ureditvi je bilo izvedenih 14.200 m2 tlakovanih površin in 11.500 m2 zelenih površin. Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 307 Članki – Papers Bratina, S., Hozjan, T., OCENA POŽARNE ODPORNOSTI ŽELEZ- NIŠKEGA MOSTU ČEZ GLINŠČICO V SKLOPU IZGRADNJE DRUGEGA TIRA DIVAČA - KOPER S POMOČJO NAPREDNE RAČUNSKE METODE, ESTIMATION OF FIRE RESISTANCE OF THE RAILWAY BRIDGE OVER GLINŠČICA AS PART OF THE CONSTRUCTION OF THE SECOND TRACK DIVAČA - KOPER USING AN ADVANCED CALCULATION METHOD, april, stran 70. Čas, B., UKLON VITKIH OKROGLIH DVOCEVNIH SOVPREŽNIH STEBROV Z BETONSKIM JEDROM OB UPOŠTEVANJU ZDRSOV MED SLOJI, BUCKLING CAPACITY OF SLENDER CONCRETE FILLED DOUBLE SKIN STEEL TUBULAR COLUMNS CONSIDE- RING INTERFACE SLIPS, april, stran 62. Drev, D., Krzyk, M., RAZISKAVA POMANJKLJIVOSTI ZAKONA O VARSTVU OKOLJA IN NJEGOVIH PODZAKONSKIH AKTOV Z VIDIKA NAČRTOVANJA IN GRADNJE OBJEKTOV, INVESTIGA- TION OF THE DEFICIENCIES OF THE ENVIRONMENTAL PRO- TECTION ACT AND ITS REGULATIONS IN TERMS OF BUILDING DESIGN AND CONSTRUCTION, marec, stran 51. Duhovnik, J., Brank, B., 50 LET KONSTRUKCIJSKEGA INŽENIR- STVA NA IKPIR, 50 YEARS OF STRUCTURAL ENGINEERING AT IKPIR, oktober-november, stran 216. Fajfar, P., Fischinger, M., Isaković, T., Dolšek, M., 50 LET POTRES- NEGA INŽENIRSTVA NA IKPIR, 50 YEARS OF EARTHQUAKE ENGINEERING AT IKPIR, oktober-november, stran 232. Goričan, T., Kuhta, M., UPORABNOST BIM MODELOV ZA IZDE- LAVO ARMATURNIH RISB KONSTRUKCIJSKIH ELEMENTOV MOSTOV, USABILITY OF BIM MODELS FOR THE DESIGN OF REINFORCEMENT DRAWINGS FOR BRIDGE STRUCTURAL ELEMENTS, september, stran 197. Gradišar, L., Dolenc, M., Klinc, R., Turk, Ž., GENERATIVNI PRI- STOP K UČINKOVITEMU NAČRTOVANJU OBJEKTOV, GENE- RATIVE APPROACH TO EFFICIENT BUILDING DESIGN, januar, stran 2. Hladnik, L., ALTERNATIVNO PODPIRANJE IN DVIGOVANJE OBSTOJEČE JEKLENE KONSTRUKCIJE STAREGA POŠKODO- VSEBINA LETNIKA 70/2021 VANEGA MOSTU ČEZ SAVO V BREŽICAH ZA POTREBE SANA- CIJE, ALTERNATIVE SUPPORT AND LIFTING OF THE EXISTING STEEL STRUCTURE OF OLD DAMAGED BRIDGE OVER SAVA IN BREŽICE FOR THE NEEDS OF REHABILITATION, maj, stran 92. Hladnik, L., SANACIJA SIDRANJA KRAJNIH OPORNIKOV ŽE- LEZNIŠKEGA NADVOZA NA DUNAJSKI CESTI V LJUBLJANI, ANCHORAGE REPAIR ON THE END SUPPORTS OF THE RA- ILWAY OVERPASS ON DUNAJSKA STREET IN LJUBLJANA, de- cember, stran 283. Humar, G., POZABLJENI MOST ČEZ IDRIJCO PRI MOSTU NA SOČI, THE FORGOTEN BRIDGE OVER THE IDRIJCA RIVER NEAR MOST NA SOČI, februar, stran 22. Jelušič, P., Varga, R., Žlender, B., NAČRTOVANJE TEŽNOSTNE- GA PODPORNEGA ZIDU NA PODLAGI VERJETNOSTI PORU- ŠITVE, GRAVITY RETAINING WALL DESIGN BASED ON FA- ILURE PROBABILITY, julij, stran 147. Karničnik, J., Lubej, S., Ivanič, A., Kravanja, G., EKSPERIMENTAL- NA ANALIZA BETONSKE MEŠANICE Z DODATKOM ODPADNE PLASTIKE IN ELEKTROFILTRSKEGA PEPELA, EXPERIMENTAL ANALYSIS OF CONCRETE WITH WASTE PLASTIC AND FLY ASH ADDMIXTURES, junij, stran 120. Krajnc, U., AKUMULACIJA SUHORKA KOT STRATEŠKI VODNI VIR ZA SLOVENSKO ISTRO – ARGUMENTI V KORIST GRADNJE, SUHORKA ACCUMULATION AS A STRATEGIC WATER SOUR- CE FOR THE SLOVENIAN ISTRIA – ARGUMENTS IN FAVOR OF CONSTRUCTION, avgust, stran 162. Kramer Stajnko, J., Kuhta, M., PROJEKTIRANJE GRADBENIH OBJEKTOV NA POŽARNO VARNOST Z VIDIKA VELJAVNE ZA- KONODAJE, FIRE SAFETY DESIGN OF BUILDINGS IN VIEW OF LEGISLATION IN FORCE, februar, stran 31. Kumer, N., Kreslin, M., Bohinc, U., Brank, B., NUMERIČNA OCENA DINAMIČNIH KARAKTERISTIK VIADUKTA RAVBAR- KOMANDA, NUMERICAL EVALUATION OF DYNAMIC CHARA- CTERISTICS OF THE RAVBARKOMANDA VIADUCT, december, stran 272. VSEBINA LETNIKA 70/2021 Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 308 Kušar, M., NOVI SISTEM ZA UPRAVLJANJE PREMOSTITVENIH OBJEKTOV V UPRAVLJANJU DARS, NEW BRIDGE MANAGE- MENT SYSTEM FOR SLOVENIAN HIGHWAYS, januar, stran 10. Mikoš, M., KOMPETENČNI PROFIL GRADBENEGA INŽENIRJA, COMPETENCE PROFILE OF A CIVIL ENGINEER, maj, stran 102. Ravnikar Turk, M., Ržek, L., Tušar, M., KARAKTERIZACIJA S POLI- MERI MODIFICIRANIH BITUMNOV Z REOLOŠKIMI PREISKAVA- MI, CHARACTERIZATION OF POLYMER-MODIFIED BITUMENS WITH RHEOLOGICAL TESTS, marec, stran 42. Reflak, J., Turk, Ž., 50 LET GRADBENE INFORMATIKE NA IKPIR, 50 YEARS OF CONSTRUCTION INFORMATICS AT IKPIR, okto- ber-november, stran 249. Rozman Cafuta, M., IZZIVI ZAGOTAVLJANJA TRAJNOSTNE OSVETLITVE JAVNIH ODPRTIH POVRŠIN MESTA, CHALLEN- GES OF PROVIDING SUSTAINABLE PUBLIC OPEN SPACE ILLU- MINATION, avgust, stran 175. Saje, D., Lopatič, J., OBNAŠANJE STIKA MED BETONOM IN AR- MATURNIMI PALICAMI IZ BAZALTNIH VLAKEN, BOND BEHA- VIOUR BETWEEN CONCRETE AND BASALT FIBRE REINFOR- CED POLYMER BARS, september, stran 186. Schnabl, S., Čas, B., VPLIV POŽARA NA STABILNOST LESENIH STEBROV, INFLUENCE OF FIRE ON THE STABILITY OF TIMBER COLUMNS, junij, stran 114. Trček, L., Marsetič, R., OPTIMALNI MODEL KOORDINACIJE SVET- LOBNIH SIGNALNIH NAPRAV V RAZCEPNEM DIAMANTNEM KRIŽIŠČU NA PROMETNI MREŽI, OPTIMAL TRAFFIC SIGNAL COORDINATION MODEL FOR ROAD NETWORK WITH A DI- VERGING DIAMOND INTERCHANGE, julij, stran 138. Voščilo Kryžanowski, A., Voščilo predsednika ZDGITS, december, stran 271. In memoriam Kryžanowski, A., Vinko Koren, univ. dipl. inž. rud. (1934-2021), maj, stran 90. Uvodnik Fischinger, M., 50 let Inštituta za konstrukcije, potresno inže- nirstvo in računalništvo (IKPIR), oktober-november, stran 214. Poročila s strokovnih srečanj GBC Slovenija, 6. konferenca trajnostne gradnje, december, stran 296. ITA Slovenija – Slovensko društvo za podzemne gradnje, 13. mednarodna konferenca o predorih in podzemnih objektih, december, stran 294. Juvan, S., 31. Mišičev vodarski dan 2020, januar, stran 19. Može, P., Lopatič, J., 42. zborovanje gradbenih konstruktorjev Slovenije, december, stran 292. Poročila s strokovnih spletnih srečanj Hrovat, M., Izboljšanje kakovosti bivalnih prostorov z aktivnimi notranjimi barvami in premazi, april, stran 84. Hrovat, M., Zvočna izolacija in akustično udobje, april, stran 86. Hrovat, M., Vpliv toplotnega ovoja stavbe na optimizacijo stroš- kov vzdrževanja bivalnih prostorov, junij, stran 133. Zavod za gradbeništvo Slovenije, d. o. o., 2. mednarodna kon- ferenca Gradbeni materiali za trajnostno prihodnost (CoMS 2020/21), junij, stran 131. Fotoreportaže z gradbišča Amon, J., Kuhta, M., Hotel B&B, Maribor, oktober-november, stran 264. DARS, d.d., 3. razvojna os – sever, odsek Velenje – Slovenj Gra- dec, sklop D – Gaberke, avgust, stran 182. Direkcija RS za infrastrukturo, Varnostno-tehnična nadgradnja železniškega predora Karavanke, marec, stran 59. GIC GRADNJE d.o.o., Gradbišče potniškega terminala na ljub- ljanskem letališču, februar, stran 40. GIC GRADNJE d.o.o., Gradbišče garažne hiše v Luki Koper, april, stran 88. Goričan, T., Kuhta, M., Nova trasa železniške proge Maribor- -Šentilj, viadukt Pesnica, junij, stran 135. Kuhta, M., Stanovanjska soseska pod Pekrsko Gorco, maj, stran 110. Luka Koper, d.d., Podaljšanje prvega pomola v Luki Koper, julij, stran 159. Ministrstvo za infrastrukturo, Direkcija RS za infrastrukturo, Nadgradnja železniške proge Ljubljana – Jesenice – državna meja, september, stran 209. Stanovanjski sklad Republike Slovenije, Stanovanjska soseska Novo Brdo, Ljubljana, december, stran 303. 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o., Gradbišče objektov za prečkanje doline Glinščice pri izgradnji drugega tira železniške proge Divača-Koper, januar, stran 20. Obvestila ZDGITS Gradbeni vestnik se vam zahvaljuje za 70 let podpore in vas vabi k branju še naprej, december, stran 310. Okorn, E., Skupščina Zveze društev gradbenih inženirjev in teh- nikov Slovenije (ZDGITS), december, stran 299. Pripravljalni seminarji in izpitni roki za strokovne izpite za gradbeno stroko v letu 2022, december, stran 302. Zadnji pripravljalni seminar in izpitni rok za strokovne izpite za gradbeno stroko v letu 2021, maj, stran 112. VSEBINA LETNIKA 70/2021 Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 309 VSEBINA LETNIKA 70/2021 Zadnji pripravljalni seminar in izpitni rok za strokovne izpite za gradbeno stroko v letu 2021, avgust, stran 184. Zadnji pripravljalni seminar in izpitni rok za strokovne izpite za gradbeno stroko v letu 2021, september, stran 212. Vsebina letnika 70/2021 December, stran 307. Navodila avtorjem za pripravo prispevkov V vsaki številki, stran 2 ovitka. Novi diplomanti Okorn, E., januar, stran 3 ovitka; februar, stran 3 ovitka; marec, stran 3 ovitka; april, stran 3 ovitka; maj, stran 3 ovitka; junij, stran 3 ovitka; julij, stran 3 ovitka; avgust, stran 3 ovitka; sep- tember, stran 3 ovitka; oktober-november strani 267 in 268 ter stran 3 ovitka; december, stran 3 ovitka. Koledar prireditev Okorn, E., januar, stran 4 ovitka; februar, stran 4 ovitka; ma- rec, stran 4 ovitka; april, stran 4 ovitka; maj, stran 4 ovitka; junij, stran 4 ovitka; julij, stran 4 ovitka; avgust, stran 4 ovitka; september, stran 4 ovitka; oktober- november stran 4 ovitka; december, stran 4 ovitka. Naslovnice Arhiv 2TDK, Družba za razvoj projekta, d.o.o., Gradbišče objektov za prečkanje doline Glinščice pri izgradnji drugega tira železniške proge Divača - Koper, januar. Arhiv DARS d.d., Odstranjevanje starega paronepropustnega premaza in izravnalne mase z vodnim curkom pod visokim pritiskom do čiste betonske podlage v predoru Golovec, maj. Arhiv IKPIR, 50 let inštituta za konstrukcije, potresno inženir- stvo in računalništvo, oktober-november. Arhiv MOL, Prenovljena notranjost poslopja Cukrarne, julij. Jan, M., Lesena konstrukcija ostrešja novega objekta Plavalni zimski bazen Nova Gorica, april. Jezovšek, M., Gradbena jama stanovanjsko poslovnega kom- pleksa SPEKTRA ob Celovški cesti v Ljubljani, avgust. Kryžanowski, A., Gorvodno pobočje pregrade Vogršček s pris- topnimi potmi h gradbeni jami za odvzemni objekt, junij. Kuhta, J., Poslovno skladiščni objekt Schrack v Spodnjih Ho- čah, september. Kuhta, M., Narivanje nadvoza Ranca na železniški progi Ma- ribor-Šentilj, marec. Osebni arhiv Gorazda Humarja, Most čez Idrijco, slikano 1918, februar. Pipenbaher, M., Most na Pelješac, december. Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 310 GRADBENI VESTNIK SE VAM ZAHVALJUJE ZA 70 LET PODPORE IN VAS VABI K BRANJU ŠE NAPREJ Spoštovani! Naj se vam predstavimo, Zveza društev gradbenih inženirjev in tehnikov Slovenije (ZDGITS) je bila ustanovljena leta 1951. Danes se lahko s ponosom pohvali, da deluje neprekinjeno že 70 let in ves čas delo- vanja izdaja tudi svoje stanovsko glasilo – Gradbeni vestnik. Gradbeni vestnik ima v gradbeniški stroki prav posebno mesto, saj velja za edino sloven- sko strokovno-znanstveno revijo, v kateri so zbrani dosežki našega gradbeništva. Glas naše gradbeniške stroke je poleg domačega prostora slišan tudi v tujini. Za vas smo na voljo ... Če se boste odločili za sodelovanje in se nam s tem pridružili pri ustvarjanju Gradbenega vestnika, vas vljudno prosimo, da nas o tem obvestite po e-pošti na naslov gradb.zveza@ siol.net ali gradbeni.vestnik@siol.net. Vsebine je mogoče poslati po e-pošti na zgoraj navedena e-poštna naslova, gradivo pa pri- čakujemo do 1. dneva v mesecu. 70 let aktivnega delovanja pove veliko. Samo pomislite, koliko bralcev in piscev, koliko dolgih noči, veselja, koliko novega znanja stoji za našo zgodbo! V upanju na vaš odziv in sodelovanje vas najlepše pozdravljamo, saj verjamemo, da bomo lahko skupaj uspešni še naslednjih ... let! ZDGITS – izdajatelj GRADBENEGA VESTNIKA ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE UNION OF ASSOCIATIONS OF SLOVENIAN CIVIL ENGINEERS AND TECHNICIANS »GRADBENI VESTNIK« Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 311 GRADBENI VESTNIK V ŠTEVILKAH Gradbeni vestnik je publikacija prostega/odprtega dostopa. Izhaja v tiskani in digitalni obliki. Celotna vsebina posamezne številke v digitalni obliki je dostopna vsem takoj po izi- du na spletni strani izdajatelja. V digitalnem arhivu Gradbenega vestnika so objavljene vse številke revije od leta 1951 dalje. Revija izhaja mesečno v povprečni nakladi 450 tiskanih izvodov. Uspehi našega gradbeništva dosežejo 8 naslovov iz tujine, 23 slovenskih pod- jetij in izobraževalnih institucij ter 250 individualnih naročnikov. Kot člansko glasilo Matične sekcije gradbenih inženirjev Inženirske zbornice Slovenije ima dostop do elektron- ske verzije publikacije kar 3000 njenih članov – pooblaščenih gradbenih inženirjev. NAŠE POSLANSTVO Publikacija pomembno sooblikuje sloves slovenske gradbeniške stroke, saj je prostor za predstavitev podjetij in posameznikov, prav tako pa mladim strokovnjakom odpira pot v svet gradbeništva. Omogoča neprecenljivo izmenjavo strokovnih izkušenj in povečuje nivo vednosti o pomembnih projektih, objektih ter dogodkih, prav tako pa prispeva k raz- vijanju in prenašanju slovenske strokovne terminologije ter k razvoju tehnične kulture. Za- radi vsega naštetega je publikacija nepogrešljiv del promocije znanja slovenskih grad- benikov, v globalizacijskem pogledu pa ima poleg strokovne vrednosti tudi neprecenljiv nacionalni pomen. Glede na dolgotrajnost kontinuitete izhajanja velja Gradbeni vestnik tudi za zgodovinsko dragocenost gradbeniškega stanu in stroke v Sloveniji. BREZ VAS NI NAS. HVALA ŠE ENKRAT! Želimo si, da bi nam bila publikacija v ponos tudi v prihodnje, to pa bo možno le ob vsestran- ski pomoči posameznikov in podjetij. Brez vas, spoštovani soustvarjalci, si nemotenega izhajanja publikacije ne moremo predstavljati, zato vas vljudno vabimo k sodelovanju. Del- ček v mozaiku dolgoletne in uspešne tradicije Gradbenega vestnika lahko predstavljajo bodisi vaši vsebinski prispevki ali promocijski material bodisi sponzoriranje revije ali sklenitev naročniškega razmerja. Prijazno vas vabimo, da si ogledate arhiv vsebin Gradbenega vestnika, do katerega lahko dostopate preko spletne strani izdajatelja: https://www.zveza-dgits.si. ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE UNION OF ASSOCIATIONS OF SLOVENIAN CIVIL ENGINEERS AND TECHNICIANS »GRADBENI VESTNIK« Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 312 Ž ELITE BITI VIDNI TUDI VI? Najboljš i nač in za spremljanje gradbeniš ke stroke iz prve vrste je letna naroč nina na pu- blikacijo, ki za gospodarske druž be znaš a 171,36 EUR (DDV je vš tet). Č e bi ž eleli izdajanje revije fi nanč no podpreti z objavo reklamnega oglasa oziroma promocijske vsebine, se uredniš tvo priporoč a po naslednjem ceniku. • Ovitek – zadnja stran 1/1 417,00 EUR • Notranja stran 1/ 312,00 EUR • Notranja stran 2/ 3 271,00 EUR • Notranja stran 1/2 208,00 EUR • Notranja stran 1/3 156,00 EUR • Notranja stran 1/4 83,00 EUR V cenah ni upoš tevan DDV, pri vsaki ponovitvi oglasa pa vam bomo ponudili 15-odstot- ni popust. RAZPOLOŽ LJIVOST OGLAŠ EVALSKEGA PROSTORA Oglas lahko oddate kot rastrski format JPEG, TIFF, EPS. Č e bi se ž eleli v publikaciji predstaviti nekoliko drugače, je oglas možno pripraviti tudi kot č lanek o vaš em podjetju. GRADB ENI VE STNIK junij 20 21 Poštni na pla čana p ri pošt i 1102 Ljublja na GLASIL O ZVE ZE DR UŠTEV GRAD BENIH INŽEN IRJEV IN TEH NIKOV SLOV ENIJE IN MATIČ NE SEK CIJE G RADBE NIH IN ŽENIRJ EV INŽ ENIRSK E ZBO RNICE SLOV ENIJE GRADBENI VESTNI K julij 2021 Poštnina plačana p ri pošti 1102 Ljublja na GLASILO ZVEZE DR UŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TE HNIKOV SLOVENIJ E IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽEN IRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVE NIJE GRADBENI VESTNIK avgust 2021 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASILO ZVEZE DRUŠT V GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE GRADBENI VESTNIK september 2021 Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana GLASILO ZVEZE DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE IN MATIČNE SEKCIJE GRADBENIH INŽENIRJEV INŽENIRSKE ZBORNICE SLOVENIJE 1/1: 165 x 245 mm 1/2: 165 x 115 mm 1/4: 165 x 60 mm 2/3: 108 x 223 mm 1/3: 52 x 223 mm ZVEZA DRUŠTEV GRADBENIH INŽENIRJEV IN TEHNIKOV SLOVENIJE UNION OF ASSOCIATIONS OF SLOVENIAN CIVIL ENGINEERS AND TECHNICIANS »GRADBENI VESTNIK« Gradbeni vestnik letnik 70 december 2021 313 UNIVERZA V MARIBORU, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO, PROMETNO INŽENIRSTVO IN ARHITEKTURO NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA I. STOPNJA – VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Tomo Marič, Metode za ugotavljanje pomikov lesenih nosilcev, mentor prof. dr. Miroslav Premrov, somentorica asist. Mateja Držečnik; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80698 II. STOPNJA – MAGISTRSKI ŠTUDIJ GRADBENIŠTVA Aleksandr Sokolov, Podporna konstrukcija v težkih pogojih tal: PK-16 na cesti Hrastnik - Zidani most, mentor doc. dr. Borut Macuh, somentor asist. Sašo Kos; https://dk.um.si/IzpisGradiva. php?id=80638&lang=slv&prip=dkum:8730191:r5 UNIVERZA V LJUBLJANI, FAKULTETA ZA GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO NOVI DIPLOMANTI GRADBENIŠTVA III. STOPNJA – DOKTORSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRAJENO OKOLJE Klaudija Lebar, Vpliv hidrometeoroloških in vegetacijskih razmer na dinamiko spiranja nitratnega dušika, mentor doc. dr. Simon Rusjan; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=133196 II. STOPNJA - MAGISTRSKI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO (smeri Gradbene konstrukcije, Geotehnika-hidrotehnika, Nizke gradnje) Jernej Prevolnik, Idejna zasnova železniške povezave med Ljubljano in Celjem skozi Tuhinjsko dolino, mentor doc. dr. Tomaž Maher, somentorica asist. dr. Darja Šemrov; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=132543 I. STOPNJA – UNIVERZITETNI ŠTUDIJSKI PROGRAM GRADBENIŠTVO Sena Srna, Sonaravne rešitve za upravljanje s padavinsko vodo v mestih, mentorica izr. prof. dr. Nataša Atanasova, somentor asist. Matej Radinja; https://repozitorij.uni-lj.si/IzpisGradiva.php?id=131948 Rok Golob, Rekonstrukcija spodnjega ustroja železniške proge Podnart - Lesce, mentor prof. dr. Andrej Štrukelj, somentor Peter Kukovič; https://dk.um.si/IzpisGradiva.php?id=80873&lang=slv Špela Kok, Ogljični odtis optimalno načrtovane voziščne konstrukcije, mentor izr. prof. dr. Primož Jelušič, somentorja prof. dr. Bojan Žlender in Rok Varga; https://dk.um.si/ IzpisGradiva.php?id=80881 Rubriko ureja Eva Okorn, gradb.zveza@siol.net KOLEDAR PRIREDITEV 23.-25.2.2022 DFI-PFSF Piling & Ground Improvement Conference 2022 Sydney, Avstralija https://dfi .org/pfsf2021 27.-29.3.2022 ICOCE 2022 – 6th International Conference on Civil Engineering Hibridna konferenca Singapur www.icoce.org 15.-18.4.2022 ICCEMS 2022 — 7th International Conference on Civil Engineering and Materials Science Hibridna konferenca Čiba, Japonska www.iccem.org 1.-5.5.2022 ICSMGE 2022 - 20th International Conference on Soil Mechanics and Geotechnical Engineering Hibridna konferenca Sydney, Avstralija www.icsmge2022.org 23.-25.5.2022 CIVILMEET2022 – International Conference on Civil, Structural and Environmental Engineering München, Nemčija https://albedomeetings.com/civilmeet 16.-18.6.2022 GSCAEE2022 – 2nd Global Summit on Civil, Architectural and Environmental Engineering Kopenhagen, Danska www.thescientistt.com/civil-structural-environmental- engineering/2022 27.-29.6.2022 IS-Cambridge 2022 — 10th International Symposium on Geotechnical Aspects of Underground Construction in Soft Ground Cambridge, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske www.is-cambridge2020.eng.cam.ac.uk 22.-24.8.2022 GMINFRA 2022 — Global Meet on Infrastructure and Construction Pariz, Francija https://primemeetings.org/2022/infrastructure-construction 12.-15.9.2022 EUROCK 2022 — Rock and Fracture Mechanics in Rock Engineering and Mining Helsinki, Finska www.ril.fi /en/events/eurock-2022.html 13.-17.9.2022 ICOSSAR 2021-2022, 13th International Conference on Structural Safety & Reliability Šanghaj, Kitajska www.icossar2021.org 25.-28.6.2023 9th International Congress on Environmental Geotechnics Kreta, Grčija www.iceg2022.org 17.-21.9.2023 12 ICG - 12th International Conference on Geosynthetics Rim, Italija www.12icg-roma.org Rubriko ureja Eva Okorn, ki sprejema predloge za objavo na e-naslov: gradb.zveza@siol.net