■
Sfc? :	- V'
ISiMiS
Pogled na našo tovarno s ceste
Začele so se selitve v novo stavbo
Tehničnega direktorja Jožeta Grosa smo zaprosili za kratek razgovor o selitvah, ki se bodo začele te dni. Kako je to aktualno in pomembno vemo prav vsi.
Kako potekajo dela v novi stavbi?
»V posameznih etažah delajo zaključna dela, Z deli hitijo. Tako v drugi polovici meseca dokončujejo etažo, v kateri bo postavljena nova šivalnica (četrta etaža). Ob koncu meseca bo oddelek šivalnice 514 že preseljen v četrto etažo nove stavbe.
S preselitvijo še ostalih dveh oddelkov šivalnic — 512, 513, bo v četrti etaži nastala skupna šivalnica oziro-
ma izdelovalnica zgornjih delov. V stari stavbi iste etaže (sedaj 513) bo skupna sekalni-ca zgornjih delov z grupo tanjšanja. Vse to bo povezano s hodnikom.
Do kdaj bodo šivalnice preseljene?
Ce bo šlo vse tako kot predvidevamo bomo začeli z delom v novi šivalnici že prvega decembra. Po tem roku se bodo premeščale naknadno še skupna sekalnica in
grupa tanjšanja, šivalnica oziroma izdelovalnica zgornjih delov 511 bo preseljena v drugo nadstropje stare stavbe (sedaj 512).
Kaj lahko poveste še v zvezi s preseljevanjem?
Vse zaposlene v oddelkih, kjer bodo selitve prosimo za razumevanje. Da ne bi izgubili delovnih dni, bo potrebno delati v prostih sobotah in tako že vnaprej pripravimo vse pogoje za uspešno selitev.
Več o teh selitvah in novi razporeditvi pa vam bomo poročali v naslednji številki »Čevljarja«.	M. K.
Na cesti nisi sam
Na naših cestah se je začela 15. oktobra velika akcija pod naslovom »Na cesti nisi sam«. Trajala bo do konca leta. Organizator jesensko prometno preventivno-vzgoj-ne akcije je republiška komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu.
Letošnja akcija bo že tretja. Namen akcije pa je, da vse udeležence v prometu pravočasno opozorijo na spremenjene pogoje vožnje v jesensko-zimskem času, ko
promet ovirajo dež, megla in kasneje tudi poledica in sneg. Letošnja akcija bo razdeljena na dva dela: na nenehno opozarjanje in pa na samo kontrolo na cesti. Postavili bodo ukrepe proti vsem tistim voznikom, ki se na cestah obnašajo »kot bi bili sami«, ki so agresivni, nedisciplinirani in nepazljivi. Celoten program akcije bodo izpolnjevale občinske komisije za vzgojo in varnost v prometu v sodelovanju z re-
publiško komisijo in družbe-no-političnimi in gospodarskimi organizacijami.
Poleg poostrene kontrole na cestah, je republiška komisija natisnila že več opozorilnih letakov, televizija bo predvajala propagandne filme, nekaj pa jih bodo zavrteli tudi v kinu.
Kako izpolnjuje nalogo tr-žiška občinska komisija za vzgojo in varnost v prometu pa vas bomo seznanili v prihodnji številki »Čevljarja«.
Štipendije
višje
za 20 odstotkov
Naše štipendije so bile v primerjavi s štipendijami v ostalih podjetjih nižje tako v tržiški občini kot tudi v podjetjih izven naše občine, zato je komisija za kadrovska in socialna vprašanja pripravila predlog o povišanju le-teh.
Delavski svet je predlog enoglasno sprejel. Upoštevali so, da so se življenjski stroški povečali in znašajo za študenta 640,00 din. To velja predvsem za tiste študente, ki so oddaljeni od kraja šolanja. V letošnjem letu so se v naši tovarni povečali osebni dohodki za 29,4%. če gledamo s tega stališča je prav, da študentom zagotovimo ustrezno materialno osnovo za izobraževanje in jih postavimo v podobne družbeno ekonomske odnose kot druge delovne ljudi.
Novo 20 % povišanje štipendij je takole:
nižje iin srednje šole, prvi letnik 300,00 din, drugi letnik
360.00	din, tretji letnik 420,00 din, četrti letnik 480,00 din.
Štipendije za šolanje na srednjih šolah se določa glede na učni uspeh in sicer tako:	Izhodišče štipendije
pred pokazateljem učnega uspeha je 100 %: nezadosten uspeh 60 %, zadosten 70 °/o, dober 85 % in odličen 100 %.
Štipendije za prvo polletje oziroma za drugo so vezane na uspeh zadnjega šolskega leta oziroma na uspeh prvega polletja.
višje in vlisoke šole prvi letnik 480,00 din, drugi letnik
540.00	din, tretji letnik 600,00 din, četrti letnik 660,00 din.
MESEC OKTOBER JE MESEC VARČEVANJA ZATO
VARČUJMO
Ob dnevu mrtvih
Ak pa naklonijo nam smrt bogovi, manj strašna noč je v črne zemlje krili, ko so pod svetlim soncam sužni dnovi!
France Prešeren
Spominjamo se jih vsako leto prvega novembra; vseh naših dragih, bližnjih, daljnih in neznanih, ki so našli zadnje domove na pokopališčih, gozdovih, doma in na tujem.
Tisoče prižganih sveč nas bo simbolično spomnilo, da mrtvi niso pozabljeni. Ne smejo biti.
Letos mineva že trideseto leto od vstaje narodov Jugoslavije, vstaje vseh tistih, ki jim je bila naša zemlja vse, besede svoboda, bratstvo, enakopravnost so jim pomenile več kot nam pomenijo danes. Za vse to so tisočeri darovali življenja.
Misel, kdor umre za domovino je živel dovolj, naj bo vsem nam simbol svobode, ki jo imamo danes.
Na dan mrtvih pomislijo tudi povojne generacije, ki se še s posebnim spoštovanjem napotijo na pokopališča.
M. K.
Krvodajalska akcija v Tržiču
Letošnji organizator krvodajalske akcije 29. in 30. oktobra je občinski odbor RK Tržič.
Naj vam povemo, da je kri tekoče tkivo, ki kroži po ožilju. Vsak izmed nas ima 6 do 8 litrov krvi, ki po volumnu dosega od 5 do 7,5 odstotkov telesne teže. Pri tekočem tkivu imamo več krvnih skupin (A, B in 0).
Kako pomembna je kri za reševanje človeških življenj nam ni treba posebno opisovati. Da je krvi dovolj, mora darovati kri vsak dan 200 krvodajalcev v Sloveniji.
Zato naj 29. in 30. oktobra ne bo nobenega, ki se ne bi udeležil te humane krvodajalske akcije.
Zato ponovno prosimo vse, da pridejo 29. in 30. oktobra v zdravstveni dom.
Nasvidenje.
Sporazum o merilih za delitev dohodka in osebnega dohodka usnjarske predelovalne industrije SRS je bil verificiran 15. septembra. Po 21. členu tega sporazuma so podjetja dolžna v roku treh mesecev prilagoditi svoje interne akte določbam tega sporazuma. Odgovorne službe v podjetju so bile zadolžene, da pripravijo predlog popravkov vseh členov naših pravilnikov in odlokov, ki jih je bilo potrebno spremeniti in vskladiti s sporazumom. Predlog je bil dan v javno razpravo in potrjen na 13. seji delavskega sveta dne 7. 10. 1971.
Tako bomo od 1. 11. 1971 dalje izplačevali za nadurno delo 50 %, za nočno delo pa 25 % dodatka. Za delo ob nedeljah znaša dodatek 30 %, za delo na dan državnega praznika pa je ta dodatek celo 100 %.
Spremenil se je tudi člen 27 pravilnika o delitvi osebnih, dohodkov, ki govori o najnižjem mesečnem osebnem dohodku. Za polni delovni čas in normalni delovni uspeh mora znašati najmanj 800,00 din (s tretjo delitvijo). Mesečno akontacijo do 750,00 din zagotavlja delavcu delovna enota, v kateri je zaposlen, — razliko do 800,00 din pa zagotavlja podjetje s tretjo delitvijo osebnih dohodkov.
Člen 67. pravilnika o delitvi osebnih dohodkov, ki predpisuje višino nadomestila za čas bolovanja, je prav tako vsklajen s samoupravnim sporazumom in z zakonom o zdravstvenem zavarovanju. Bistvena sprememba je v tem, da je višina nadomestila izenačena v tovarni in trgovski mreži — za prvih 7 dni 80 °/o — dalje do 30 dni pa 90 % poprečnih mesečnih osebnih dohodkov, ki jih je delavec dosegel v preteklem letu. Za čas, ko se delavec zdravi v bolnišnici ali kakem drugem stacionarnem zdravstvenem zavodu, se nadomestilo, ki mu pripada za bolovanje, zmanjša za 20 °/o, če nima družinskih članov za preživljanje, če pa preživlja enega ali več družinskih članov, se nadomestilo ne zmanjša.
Za našo delovno skupnost je nov odlok o izplačevanju regresa, ki je bil za letošnje leto določen na 400,00 din za vsakega zaposlenega delavca. O višini regresa za vsako koledarsko leto posebej pa sklepa delavski svet.
Potni stroški, dodatek za ločeno življenje in terenski dodatek so prav tako vsklajeni s samoupravnim sporazumom.
Osebni dohodki in samoupravni sporazum
Dnevnice za službena potovanja v tuzemstvo so enake za vse delavce in znašajo 80,00 din. Za potovanje v tuzemstvu se poleg dnevnice povrnejo tudi stroški za nočitev. Višina dnevnic za službena potovanja v inozemstvo je določena po uradnem listu SFRJ 23/65. Delavci so razvrščeni v 4 skupine po zahtevi strokovne izobrazbe delovnega mesta, ki ga zasedajo. Stroški za nočitev pa so v tem primeru vključeni v dnevnice. Za službena potovanja, opravljena z lastnim avtomobilom, se povrnejo stroški v višini 0,85 din za prevoženi kilometer.
Za ločeno življenje se priznava mesečno:
a)	delavcu na vodilnem delovnem mestu in delovnem mestu, kjer se zahteva visokošolska izobrazba do
500.00	din
b)	delavcu na drugem delovnem mestu pa do
400.00	din.
Terenski dodatek se priznava delavcu, ki je razporejen na delovno mesto izven kraja stalnega bivališča ter se zaradi oddaljenosti ne more vsak dan vračati z rednim prevoznim sredstvom na svoj dom — po preteku 30 dni v višini 23,00 din dnevno.
V glavnem so nanizane vse bistvene spremembe naših pravilnikov in odlokov in v večini primerov predstavljajo povišanje. Samoupravni sporazum pa vsebuje tudi določila, ki vežejo višino osebnih dohodkov na dobro poslovanje podjetja, zato se moramo zavedati, da nam bo samo uspešno poslovanje zagotovilo primerne osebne dohodke.
Marija Merhar
Sklepi delavskega sveta
Posvet političnega aktiva tovarne
Družbeno politične organizacije tovarne, osnovna sindikalna organizacija, aktiv zveze komunistov in mladinski aktiv so organizirali posvet političnega aktiva tovarne. Nanj so povabili 150 zaposlenih, žal pa se je vabilu odzvalo samo 37 povabljenih.
Uvodno besedo k razpravi o osnutkih amandmajev k ustavi SR Slovenije je spregovoril predsednik občinskega sindikalnega sveta Ivko Bergant, ki je tolmačil gradivo za javno razpravo. Gradivo, ki je bilo tolmačeno go vseh delovnih organizacijah je izdal republiški zbor Skupščine SR Slovenije in ga imel v razpravi do 15. oktobra. Menimo, da je bilo gradivo toliko časa aktualno v vseh informativnih sredstvih (dnevno časopisje, radio in televizija), tako da danes ne bomo vsega tega ponavljali. Vsa dopolnila in pripombe, ki so bile izrečene o osnutku amandmajev k ustavi bo obravnavala republiška skupščina Slovenije.
Po razpravi je glavni direktor Jože Dolenc seznanil
Za ogrevanje obratov so prvotno služili 4 kotli Neo Vulkan III, v kotlarni obrata II pa 2 kotla TRIKA v stari kotlarni. Po 2 kotla sta bila vezana skupaj na svoje toplovodno omrežje. Odločili smo se, da obe kotlarni združimo, tudi vse toplovodne sisteme in jih povežemo med seboj. V kotlarni obrata II je bilo potrebno demontirati 2 kotla Neo Vulkan, na nujno mesto pa postaviti nabavljene kotle na tekočo kurjavo.
Z montažnimi deli smo pričeli v mesecu maju. Montažo novih kotlov smo izvršili sami s fanti iz mehanične delavnice, montažo cevovodov, črpalk in potrebnih ekspanzijskih posod pa je izvedla firma Varšek iz Domžal. Elektro delavnica je izdelala stikalno omaro za vklapljanje in izklapljanje gorilcev, črpalk, električnih grelcev za ogrevanje cisterne in cevovodov goriva. Tudi vsa ostala elektroinštalaterska dela je izvedla naša elektro delavnica.
Do konca meseca julija je bila obnovljena kotlarna pripravljena za poskusni pogon. Med tem časom je bilo položenih okrog 1200 m raznih cevi in porabljenega 600 m električnega kabla.
Ogrevanje vseh tovarniških prostorov se sedaj vrši iz obnovljene kotlarne. Odpadki
navzoče s finančno-ekonom-skim stanjem podjetja s posebnim poudarkom v odnosu na stabilizacijske ukrepe v gospodarstvu. Povedal je, da tovarna s pravilno poslovno politiko žanje letos velike uspehe, pri tem pa ne pozablja na stabilizacijske ukrepe, katere v bistvu že izvaja s programi in načrti dela.
Tehnični direktor Jože Gros je nato povedal nekaj o novi usmeritvi proizvodnje, o novi izdelavi podplatov iz PU. Vsem prisotnim je povedal, da je nova investicija upra vičena in bo rodila sadove kot si lahko samo želimo. Trg je po raziskavah naše službe odprt za naše nove izdelke — podplate iz nove mase PU.
Mirko Kunšič
usnja in embalaže pogorijo v preostalih 2 kotlih Neo Vulkan, kar predstavlja določen prihranek, nova kotla pa se vklapljata v sistem ogrevanja avtomatsko po potrebi. Gorivo za nova kotla črpa posebna črpalka iz glavne cisterne
v rezervoar dnevne porabe. Iz rezervoarja dnevne porabe teče gorivo s prostim padom do gorilcev. Od tu ga posebna črpalka tlači skozi šobe kjer se gorivo razprši, pomeša z zrakom, tako nastalo mešanico vžge električna iskra. Gorivo je pri normalni temperaturi težko tekoče, zato ga je potrebno predhodno segrevati. Cisterne, cevovodi, goriva ter gorilci so
Delavski svet je na trinajstem zasedanju, ki je bilo sedmega oktobra soglasno potrdil poročilo o poslovanju tovarne od januarja do avgusta letos. Iz poslovnega poročila je razvidna vsa uspešnost poslovanja letos. Obenem je sprejel tudi poročilo o poteku investicij in črpanju sredstev po investicijskem planu. Tako bodo sredstva določena s planom dovolj velika za pokritje investicij za letošnje leto.
Člani delavskega sveta so pooblastili tehnični in nabavni sektor, da na podlagi ekonomske upravičenosti lahko začneta kontaktirati v Zahodni Nemčiji zaradi izdelovanja podplatov iz poliuretana.
Na podlagi odbora za gospodarjenje in odbora za zadeve združenega dela je brez pripomb potrdil spremembe in dopolnitev pravilnika o delitvi dohodka, s katerim je le-ta usklajen z določili samoupravnega sporazuma.
Nadalje je z večino glasov potrdil odlok o regresu, višini povračil stroškov prevoza na delo in z dela ter o višini povračil potnih in drugih stroškov, vse zaradi vskladit-ve sprejetega samoupravnega sporazuma.
člani delavskega sveta so potrdili dokončno pripojitev »Runa« k naši tovarni s prvim oktobrom.
Tudi s poročilom poslovanja podjetja Trio so bili seznanjeni vsi. Ob koncu leta bo Trio dosegel večjo likvidnost in rentabilnost kot prej.
Na koncu so ugotovili, da se obračun osebnih dohodkov tistih, ki so delali med kolektivnim dopustom lahko reši v okviru določil pravilnika o delitvi osebnega dohodka.	Mirko Kunšič
zato opremljeni s posebnimi grelci.
Prednosti obnovljene kotlarne so večja ogrevalna moč, lažje posluževanje kotlov, možnost istočasnega kombiniranega kurjenja starih in novih kotlov, manjše število zaposlenih, čistost pogona in lažje skladiščenje goriva.
Zahteva pa večjo pozornost in strokovnost pri delu.
Ing. Janez Mrak
Obnovljena kotlarna
Z nastopom ogrevalne sezone, ki se je v letošnjem letu pomaknila že v zadnje poletne dni, je začela obratovati obnovljena kotlarna s skupno ogrevalno močjo 2,500.000 kcal. Povečanje kapacitete kotlarne je narekovala gradnja novega skladišča in dotrajanost starih kotlov. Pri avstrijski firmi OTTO BERGER smo nabavili 2 nova kotla s potrebnimi gorilci in avtomatiko na kurjavo s srednje težkim kurilnim oljem. Cisterno z volumnom 50 m’ pa je izdelalo podjetje »Steip« iz Ljubljane.
Danes vaje na papirju, jutri zares na usnju
»Napad na Gozd«
Prvo nedeljo v mesecu oktobru je bil izvršen »napad« na vas Gozd. Ta »napad« na partizansko vasico, ki leži v podnožju Kriške gore, je bila dejansko ponazoritev dogodkov pred 27 leti, ko je fašistična svojat s svojimi pomagači požgala to vas, njene prebivalce pa so izgnali.
Vsako sredo se zbere v tovarni osem deklet in šest fantov. Vseh štirinajst si želi (upajmo), da bi bili čez tri, štiri leta dobri čevljarski tehniki. Ker pa brez teorije ni prakse in obratno, imajo ob sredah popoldne 6 ur praktičnega pouka. Vsi so iz drugega letnika tehnične čevljarske šole. Štirje se učijo iz sorodnih čevljarskih tovarn, Alpine, Planike, Trbovelj, deset jih pa štipendira naša tovarna.
Letos so bili tretjič na praktičnem pouku, ki ga vodi tovarišica Kati Bekš, vodja oddelka 514. Povprašali smo inštruktorico kaj je namen te prakse in kako sploh zgleda program za tehnike.
»Program praktičnega pouka je dokaj obširen. V prvem letniku tehnične šole morajo bodoči tehniki obvladati prirezovanje in tanjšanje, v drugem se spoznajo s šivalnicami in stroji za proizvodnjo v šivalnicah, dokumentacijo, operacijami za eno golenico in še veliko drugih del, ki jih program točno odreja po posameznih mesecih teoretičnega pouka. Tretji in četrti letnik se spoznata s sekalnico in montažo, tako da vsak, ki naredi šolo in dobi naziv čevljarski tehnik, zna sam samostojno izdelati čevlje na strojih v naši tovarni.
Namen je, da jih postopno navajamo in usposabljamo, da se bodo potem laže vklju-
Z njim smo se pogovarjali kar na tovarniškem vrtu. Janez je grabil pokošeno travo in jo odnašal sušit za menzo. Pogovarjali smo se sedeč na kupih listja. Mož se je zamislil, si popravil z žuljavimi rokami klobuk in se nasmehnil skozi zgubani obraz in začel pripovedovati.
»Rojen sem bil v Kovorju 6. decembra 1908. leta. Doma nas je bilo osem otrok, zato mi mladost ni bila postlana z rožicami. Delo, delo, vsak dan samo delo nas je priganjalo. Kljub temu sem se izučil doma za kolarja. Nato sva z očetom trdo delala, vse kar je pač prišlo pod roke. Pa je prišla vojna. V naši hiši, po domače se reče pri Golbu, smo kmalu začeli pomagati partizanom.« Ob spominu na vojna leta so Janezu Frantarju rahlo zasijale žive oči, njegove kretnje zgaranih rok so bile sunkovitejše. Pripovedoval je naprej:
čili v delo in samostojno reševali posamezne probleme, s katerimi se bodo srečevali pri vsakdanjem delu,« je povedala tovarišica Kati Bekš.
Stopili smo med bodoče tehnike in dva povprašali, kaj menita o praktičnem pouku drugega letnika v tovarni.
Neva Jerman — 16, Trži-čanka
»Mislim, da nam inštruktorji povedo vse kar morejo v tako kratkem času. Prakso imamo tedensko samo 6 ur, kar je vse premalo, da bi lahko odnesli še več od praktičnega in posredno teoretičnega pouka. Sedaj, ko sem šele začela v šivalnici, gre včasih kakšna vaja mimo zarisanih črt na papirju, kjer vadimo.«
Boštjan Močnik — 15
»Prakse bi bilo lahko več. Včasih se teorija, ki njim jo »vlivajo« v šoli ne ujema s prakso v tovarni. Vsi štipendisti imamo med počitnicami enomesečno prakso. Seveda dobimo za to nagrado po uspehu za enomesečno delo. še lažje bi vadili, če" bi imeli svoj oddelek.
Tako mislita ta dva učenca tehnične čevljarske šole, ki ima letošnji program že izdelan, za naslednjega pa bodo morali pomisliti, da bi mogoče nekaj več praktičnega pouka v tovarni ne škodilo.
Mirko Kunšič
»Najprej smo z volom vozili v gmajno živež v dnu gnojnega koša. Kmalu so šle z mano v gozd tri puške — mavzarice in dva nahrbtnika municije, poleg tega smo vsi terenci Kovorja obveščali partizane in tako preprečili veliko spopadov. Leta 1944, če se prav spomnim sem šel v partizane. Po vojni sem delal v zadrugi kot lesni manipulant, ko pa so se začele v zadrugi dogajati čudne stvari, sem jih zapustil, ker mi je poštenost mnogo pomenila. Poiskal sem si delo pri podjetju »Novogradnja« in bil za cimprmana, delal pa sem tudi vsa ostala dela, porabili so me pač za vsa dela v zvezi z mojim kolarskim poklicem.«
Kot vemo, ste se potem zaposlili pri nas, povejte kakšno delo imate?
»Res je, pred osmimi leti sem prišel v »Peko«, kjer sem še sedaj za vrtnarja. Dela je dovolj, samo če ga vidiš. Tako mi hitro mine dopoldne.
Nekaj ur pomagam v menzi, prenašam polne zaboje in ostale stvari, kar jih potrebujejo. Tudi na vrtu je dela dovolj, sadna drevesa, okrasno grmičevje, rože, skratka nikoli ne gledam na uro. Zaslužim kar se pač da zaslužiti s sedmo grupo. Vesel sem kar potegnem v kuverti ob mesecu, čeprav menim, da to ni ne vem kako veliko.«
Imate kakšne probleme?
Pri delu v tovarni nobenih. Žre me samo to, da nimam priznanih sedmih let dela. Vzeli so mi jih zato, ker po vojni nisem delal neprekinjeno 5 let. Za leto sem prekinil, ko mi je umrl oče. V delovni knjižici imam vse to dokumentirano, vendar ne gre in ne gre, čeprav sem že govoril z odvetniki. Vendar upanja še nisem izgubil. Upam, da je še poštenost na tem svetu.
Kako pa vaša družina, povejte nam prosim, kako pre-žviljate svoj čas izven tovarne?
Ja, veste to je pa tako. Oženil sem se bolj pozno, po vojni. Z ženo sva vzgojila štiri otroke: Janeza (23 let), Danijelo (19), Lucijo (21) in Magdo (14). Kar štirje smo do nedavnega delali v tovarni, sedaj samo še trije. Hčerka Danijela je v šivalnici v Trbovljah, Lučka pa v tehničnem sektorju. Najmlajša pa hodi v osmi razred, sin pa dela v Metalki. Doma se odlično razumemo. Popoldne delamo na polju, pa tudi v hiši se najde dosti dela. V prostem času rad prisluhnem veseli domači glasbi. Drugače pa sem član zveze borcev in že 47. leto aktiven gasilec v gasilskem društvu Kovor.«
Tako nam je pripovedoval Golbov Janez iz Kovorja, ki ga vidite vsak dan kako hiti v delovni obleki po dvorišču, vrtu, pač povsod tam, kjer ga rabijo.
Na koncu smo si segli v roke, moja se je kar izgubila v njegovi, delovni žuljavi dlani, popravil si je nepogrešljivi klobuk na sive lase in se z nasmeškom poslovil.
Zahvaljujemo se vam za razgovor, smo komaj utegnili reči in že je vzel grablje in odšel.
Mirko Kunšič
V	organizaciji občinskega odbora ZZB se ob obletnici požiga vasi že tradicionalno vrši vsako leto proslava oziroma srečanje bivših internirancev občine Tržič. Letošnjemu proslavljanju pa je bil dan še večji poudarek zato, ker je le-to sovpadalo s proslavljanjem 30-letnice vstaje jugoslovanskih narodov. Brez dvoma pa je letos k popestritvi celotnega programa proslave prispevala že omenjena ponazoritev dogodkov ob samem požigu vasi.
V	tej akciji so sodelovali pripadniki teritorialne enote skupno s pripadniki obmejnih enot JLA našega področja. V okviru teritorialne partizanske enote je aktivno sodelovala tudi enota, ki je formirana iz vojnih obveznikov —• članov naše delovne skupnosti.
V	zgodnjih jutranjih urah, kmalu po polnoči, so se zbrali na določenih zbornih mestih pripadniki partizanske enote v polni vojni opremi, kjer sta se formirali dve koloni, vsaka z določeno borbeno nalogo. Pod vodstvom svojih starešin sta obe koloni odšli na svoje borbene položaje. Vsi sodelujoči so bili razdeljeni v dve skupini — v
Za teden požarne varnosti se je društvo dobro pripravilo. Na seji odbora smo se domenili, da bomo cel teden imeli različne vaje in predavanja za člane kolektiva in da bomo svojo dejavnost usmerili tudi navzven. Ravnali smo se tudi po programu občinske gasilske zveze Tržič. Še nikdar ni bilo naše delo tako aktivno kot tokrat. Program je bil v celoti izpolnjen. Že takoj v torek 21. 9. 1971 smo se udeležili sektorske vaje v Tržiču, kjer so sodelovala vsa industrijska društva in pa gasilsko društvo Tržič. Vaja je zavzemala stari del Tržiča — pred kinom. Po oceni vodstva je bila dobro izvedena in je v celoti uspela. V večernih urah pa smo izvedli mokro nočno vajo v sodelovanju z gasilci ZLIT-a v njihovem podjetju. Tudi ta vaja je pokazala, da nas nič ne moti, da znamo svoje delo opraviti tako kot je treba. Prav tako sodelovanje s sosedi je nadvse koristno in potrebno gojiti, kajti poznavanje razmer in dostop do vode nam v slučaiu nesreče lahko veliko koristi.
V sredo smo izvedli za delavce dopoldanske izmene v gumami vajo z ročnimi gasilnimi aparati, kjer je o pomenu poznavanja aparatov, njihovega učinka in gašenja z njimi govoril tovariš Edo Petek. Pokazali smo tudi
skupino plavih in v skupino rdečih. Plavi so bili v vlogi sovražnika — napadalcev, rdeči pa v vlogi partizanov — branilcev. Celotna akcija je bila zasnovana z nekoliko drugačno predpostavko, kot pa je bilo v dogodkih pred 27. leti. Namen te vojne vež-be je bil namreč prikazati, kako naj bi bilo pred 27. leti, da ne bi prišlo do požiga vasi.
Točno ob 6.05 uri je padel prvi strel, nato pa se je začel pravi »bojni metež«. Streljanje se je sicer precej razlikovalo od tistega pred 27. leti, saj je današnja teritorialna partizanska enota oborožena s sodobnim orožjem. Po nekaj več kot uro trajajoči »borbi« je rdečim uspelo izgnati »sovražnika« iz vasi in preprečiti njegovo nakano — »požig vasi«.
Vodstvo vojne vežbe je celotno akcijo ocenilo za dokaj uspešno in pozitivno. Vsi sodelujoči pripadniki teritorialne partizanske enote, kakor tudi pripadniki obmejnih enot JLA so iz te vojaške vaje odšli obogateni s še eno preizkušnjo svoje borbene sposobnosti in pripravljenosti stopiti v bran domovine, kadarkoli bi bilo to potrebno.
Marjan Markič
praktično, kako se ogenj najhitreje in najbolj učinkovito pogasi. Tudi v četrtek smo imeli eno lahko vajo z delavci popoldanske izmene v gumami. Čeprav je vsak na novo sprejeti delavec poučen o rokovanju z gasilskimi aparati, smo opazili, da so te vaje še kako potrebne. Tehnika gre hitro naprej, aparati se spreminjajo, ravno tako gasilna sredstva in marsikdo aparata ne zna uporabiti, ali pa bi ga napačno uporabil, kar se ob nesrečah v paniki najraje zgodi.
V četrtek smo izvedli veliko mokro vajo tudi doma. Z dvema nepopolnima skupinama smo skušali obvarovati namišlieni požar, da se ne bi razširil na poslopje šivalnic. Ta vaia je pokazala, da nova motorka Rossenbauer dela res odlično, saj so šli curki vode od tal pa do strehe štirinadstropne stavbe in se lahko zanesemo nanjo, saj nam do danes še nikoli ni zatajila. Društvo ima sedaj dve desetini, vsega 23 članov. Večina gasilcev je mladih, ki se z gasilskim delom šele spoznavajo. Vendar upamo, da bomo z vajami dosegli tisto raven, ki je potrebna za uspešno delo. Tudi starejši člani se vaj še udeležujejo in so pripravljeni še vedno aktivno sodelovati. Po vseh močeh se bomo prizadevali de-
(Nadaljevanje na 6. strani)
Naš vrtnar
Izučen kolar, aktivist, gasilec, lesni manipulant, dober postav-ljalec ostrešij, lesenih odrov in »šoleng«, sedaj vrtnar Janez Frantar (63) nam je pripovedoval o svojem delu — vrtnarstvu v tovarni in seveda o pestri življenjski poti.
Teden požarne varnosti
Prva trgovina v Črni gori odprta
Po večletnih prizadevanjih nam je končno uspelo, da smo na zemljevidu Jugoslavije, kjer imamo obkrožena mesta z našimi prodajalnami, naredili tudi prvi krog v novem črnogorskem središču Titograd. Prodajalna, ki je 102. po vrsti, je bila odprta dne 25. septembra 1971.
Čeprav je Titograd mlado mesto in na vsakem koraku kot gobe po dežju rastejo nova naselja, lokacije v strogem centru mesta kljub velikemu prizadevanju nismo dobili. Zaradi tega smo se morali odločiti, da odpremo prodajalno v novem šele nastajajočem centru, ki bo pa zelo hitro postal glavni center Titograda, saj se poleg številnih novih zgradb z lokali v pritličju v ta center selijo tudi vse važne ustanove kot so pošta, banka itd.
Naša prodajalna, ki jo je projektirala ing. arh. Breda Jazbec, je zelo lepo in funkcionalno urejena in ima 5 velikih izložb. Ima tudi velik svetleči napis našega podjetja, tako da že od daleč opozori nase.
V prodajalni so za začetek zaposleni trije, ki pa so takoj
po otvoritvi imeli že polne roke dela, saj je bilo še kljub zelo toplemu vremenu veliko zanimanje za našo jesensko obutev. Že prvi dan je bilo za milijon in pol din prometa.
Otvoritvi prodajalne so poleg predstavnikov lokalne oblasti, izvajalca del, novinarjev, poslovodij, konkurenčnih podjetij, prisostvovali še naš glavni direktor tov. Dolenc Jože, predsednik delavskega sveta tovariš Pavel Roblek in šef trgovske mreže Jazbec Milan.
Osebju prodajalne želimo, da čim uspešneje prične s prodajo naše obutve in seveda tudi obutve naših kooperantov. Želimo tudi, da bodo potrošniki z našo obutvijo posebno pa s postrežbo zadovoljni.
Milan Jazbec
Prospekt »PEKO jesen zima 71-72«
Letošnji barvni prospekt za sezoni jesen in zimo prinaša na dvajsetih straneh 72 modelov ženske, moške in otroške obutve. S prospektom želimo obvestiti potrošnika o naših najuspelejših modelih, kakor tudi o modelih naših kooperantov/katere lahko kupijo v vseh naših poslovalnicah in nekaterih blagovnih hišah. Prikazani modeli so že v prodaji, razen nekaterih zimskih, ki se dobavljajo postopoma.
Razdelitev prospekta bo izvršena do konca tega meseca, in sicer kot vložek v dveh revijah, prav tako bomo določeno količino prospektov dostavili v vse naše
poslovalnice in nekaterim blagovnicam, kjer prodajajo samo naše modele (blagovnice MERCATOR, trg. podjetje SOČA, Koper in druge).
Stroški izdaje prospekta so precejšnji, vendar moram poudariti, da le-te delimo z našimi kooperanti, in sicer na podlagi sklenjenih pogodb za prodajo v naši trgovski mreži. Stroški se delijo v razmerju: 70% Peko in 30 % kooperanti.
Po mnenju nekaterih je letošnji jesensko-zimski prospekt najboljši od vseh dosedanjih, vendar moramo v prihodnje posvetiti še več pozornosti modelom obutve.
Flore Gros
Delovni posnetek iz domače tiskarne. Prostore imajo v zadnjem nadstropju stare stavbe
Naši bodoči kupci si ogledujejo trgovino v Piranu
Sejem »Moda v svetu«
Desetega oktobra je bil v Beogradu zaprt 12. tradicionalni sejem »Moda v svetu«, ki se ga je udeležila tudi naša tovarna.
Kljub številnim poslovnim razgovorom, ki smo jih imeli na sejmu z našimi kooperanti in ostalimi razstavljalci, sem si del sejma z obutvijo in usnjeno galanterijo dobro ogledal. Če ga primerjam s prejšnjimi, moram vsekakor ugotoviti ponovni napredek, ki je morda zaradi obsega, kakor tudi aktualnosti razstavljenih modelov letos še veliko boli viden. Že Drvi pogled na razstavne paviljone pove, da se je večina nro-izvajalcev za sejem temeljito pripravila, saj so poleg vodečih tovarn tudi manjša in dokaj nepomembna podjetja prinesla na sejem zelo aktualne in zanimive kolekcije. Seveda pa je vprašanje koliko od teh modelov bodo posamezna podjetja dala na tržišče. Podjetja so z modnimi novostmi zelo dobro seznanjena in da v tej smeri ni bilo bistvenih razlik med razstavljala, bolj se je poznalo pri kvaliteti izdelane obutve že pri samih vzorcih, še bolj pa potem v redni proizvodnji.
O tem pišem zaradi tega, ker moram samo kritično ugotoviti, da smo na sejmu nastopili skromno, z zmanjšano kolekcijo in premalo modelov. Sam pavilion, ki ie bil sicer lepo aranžiran in so grupe čevljev po barvah lepo delovale, je zaradi premalo modelov deloval preskromno. Mislim, da v bodoče lahko brez skrbi prikažemo celotno našo kolekcijo, obogateno še z manjšo količino ekstrava-gantnejših modelov, ki bi jih modelirji pripravili za sejem. Poleg širšega izbora modelov bo vsekakor potrebno z aranžerskimi dodatki narediti paviljon še bolj privlačen za obiskovalce.
In še nekaj o letošnjih nagradah. Največje priznanje »Zlato košuto« sta letos dobila »Leda« Knjaževac za žensko obutev in »Ras« Novi Pa-zar za moško obutev. Ali so modeli, ki so nagrade prejeli po vseh kriterijih, po katerih se ocenjuje za nagrado, najboljši je težko reči, res pa je, da sta imela oba proizvajalca zelo lepe in moderne kolekcije ter sta zaradi tega nagrade zaslužila.
Propagandna služba je pripravila že pred kolektivnim dopustom idejne osnutke za dekoracijo naših trgovin v jesenskem času. Letošnji motiv je stilizirana igralna karta, formata 97 cm x 66 cm. Izdelana je v štirih igralnih simbolih — figurah. Barvno in likovno skladnost daje letošnji dekoraciji barva ovenelega jesenskega listja, ki jo uokvirja figura mehko prostoročno risanih figur. Na karti je figura na beli osnovi, kot ozadje pa ima eno izmed štirih jesenskih barv. S tem se lahko pri večjih izložbah kombinira z več kartami in dosega barvitost jesensko liričnih krajin. Večji format
HimimimimiimiiiiiMimmimiiiiiimiiitm
I	Dopisujte	(
v svoj časopis
I	»Čevljar«	J
HimiiiimmiiiiiiiiiiimimmmimimiiiiiHMi
Na koncu bi še dejal, da sejem »Moda v svetu« še vedno pridobiva na pomenu, saj je z vsakoletnim večjim obsegom tudi zelo povečan obisk poslovnih ljudi kakor tudi obiskovalcev-potrošnikov. Zaradi tega se bomo verjetno tega sejma tudi v bodoče morali udeležiti, vendar dobro pripravljeni, saj nam bo le tako še bolj koristil.
Milan Jazbec
dopušča tudi različna druga aranžiranja.
Dekoracija igralnih kart je izdelana oziroma tiskana v tehniki sitotiska na boljši papir, ki je nato kaširan na močno obrezano lepenko, da se ne krivi.
Izložbena okna so pri vseh naših 102 trgovinah različna, zato smo se odločili, da poleg igralnih kart uporabimo manjše poker kocke, ki po svoji izvirni zamisli popestrijo izložbe, ki so okna naše tovarne.
Ob izbiri dekoracije »jesen 71« je bil izbran moj osnutek za dekoracijo izložbenih oken trgovine v Zagrebu. Trgovina ima največje izložbe od vseh in to zahteva posebno jesensko dekoracijo. Upam, da bo všeč Zagrebčanom, ki imajo prefinjen okus.
Viljem Jakopin
ROP MODELOV ZA ČEVLJE
Firence — na florentinskem sejmu obutve so prijeli dva Američana, 33-Ietnega Kurbanda lin 43-letmega Ca-hena, ki sta kradla modele najnovejših čevljev. Očitno je šlo za industrijsko vohunjenje. časopis ni objavil, kateri zaščitni znak so imeli ukradeni čevlji za prihodnjo sezono pomiad-poietje 72.
Jesen v naših trgovinah
Naročila za sezono pomlad-poletje so zbrana
Ce bomo tako nadaljevali, bodo v tovarni obutve »Peko« v Tržiču kmalu zbrani skoraj vsi poklici, ki posredno ali neposredno sodijo k proizvodnji obutve. Ni še dolgo tega, ko smo predstavljali strogi obrat za proizvodnjo obutve. Ker pa se je pri hitrem razvoju izkazalo, da bomo zaostali v osnovni dejavnosti, če ne razvijamo nekaj najnujnejših obratov oskrbovalne industrije, smo začeli intenzivno razmišljati o tem, kako bi si najhitreje in najbolje sami pomagali. Pri takratnem kritičnem stanju glede oskrbe s surovo gumo in gumijevimi izdelki se je rodila ideja o lastni gumarni, ki je bila kmalu realizirana in smo postali kombinat. Lastna gumama nas danes oskrbuje skoraj z vsemi gumijevimi izdelki, ki jih potrebujemo v proizvodnji, prednost tega pa je še posebej v tem, da se lažje in hitro prilagajamo modi, ki je zadnje čase hudo temperamentna.
Najrazličnejši obrati za brizganje plastike niso v naši državi nobena novost. Kljub temu pa smo zadnja leta utrpeli veliko škode prav zato, ker ni solidnega dobavitelja, ki bi nam pravočasno, predvsem pa v ustrezni kvaliteti dobavljal plastične pete. Na tem področju smo imeli toliko problemov, da jih sploh nismo utegnili sproti reševati, rezultat pa je bil popolnoma običajen — cokla v proizvodnji. Nikakor ni bilo mogoče najti izhoda, zato smo se odločili, da sami kupimo stroje in naprave za proizvodnjo peta in napetnikov. Vzporedno s tem je bilo nujno organizirati orodjarno, ki dela kovinske kalupe za brizganje peta. Oboje je že nekaj časa realizirano in danes na področju plastičnih peta nimamo težav, če seveda odštejemo manjše probleme, ki jih nikdar nikjer ne zmanjka. Z uvedbo obrata plastike pa smo dobili že tretji osnovni poklic.
Doslej nikakor nismo uspevali dobiti na domačem trgu zadostne količine usnjenih podlog in še tiste, ki smo jih dobili niso bile v zahtevani kvaliteti. Zato smo bili prisiljeni, da smo skoraj vso podlogo uvažali, kar je predstavljalo devizno težavo. S pripojitvijo bivše usnjarne »Runo« k našemu podjetju smo dobili nov obrat, kjer bomo v najbližji prihodnosti začeli izdelovati podlogo in to najprej za svoje, pozneje pa tudi za potrebe drugih. Usnjarstvo pa je že četrti osnovni poklic, ki ga doslej nismo imeli in ki bo zahteval dodatne napore glede oskrbovanja. Problem pomanjkanja kvalitetnih podlog pa bo s tem končno rešen.
Na velikem pohodu je nova vrsta materiala za podplate — takoimenovani poliuretan. Ta material ima precejšnje prednosti pred gumo, ker je mnogo lažji in ima manjšo obrabnost, poleg tega pa je vsestransko uporabljiv. Iz njega se lahko vlivajo profil-ni podplati, ki jih potem lepimo na obutev, možno pa ga je tudi brizgati z izredno hitrem postopkom direktno na obutev. V svetu je za to novost veliko zanimanje in ker doma še nihče ni organiziran za tovrstno proizvodnjo, smo se odločili, da jo razvijemo sami. Razvoj je v postopku in lahko pričakujemo, da se bodo ti proizvodi pojavili v našem programu že prihodnje leto. To pa bo že peti poklic, ki bo zahteval svoje tako kot vsi ostali.
Pri neprestanem povečevanju proizvodnje obutve in pri
tako hitrem širjenju v druge dejavnosti se nam kar samo vsiljuje vprašanje, ali smo dovolj organizirani in sposobni, da bomo znali in zmogli vse naše dejavnosti temeljito
zaposliti, proizvode pa ugodno plasirati. Prvo vprašanje so usposobljeni strokovni kadri, brez katerih si takih naporov sploh ne moremo misliti. Res je, da nam bo sposobnih strokovnjakov povsod primanjkovalo, s tem problemom pa se že leta in leta mučimo tudi v osnovni dejavnosti in ga nekako uspevamo reševati. Ne preostaja nam torej drugega, kot da strokovne ljudi intenzivno šolamo in usposabljamo še za druga področja in da se razvijamo vzporedno s sposobnostjo kadrov. Drugo vprašanje pa je plasma vseh proizvodov, nanj pa bodo odgovorila poglavja o programu in zasedenosti naših proizvodnih oddelkov. Če pogledamo program proizvodnje za pomlad poletje 1972 po tem, ko so zbrana vsa domača naročila in ko smo že dobili prva naročila za firmo Afis, bodo naši oddelki zaposleni takole:
Goodyear:
Je specializiran oddelek za izdelavo moških luksuznih in športnih tipov obutve in bo zato delal izključno samo moške čevlje. Večina proizvodnje bodo tipi obutve s profitnimi montažnimi gumi podplati, nekaj pa bo še moških lahkih čevljev z usnjenimi podplati, ki jih bomo obdelovali po klasičnem načinu. Razvili bomo dve novi obliki kopit in podplatov. V bližnji prihodnosti bo oddelek dobil nove stroje za navlačenje, ker so sedanji že izrabljeni, s tem pa se bo dvignila kapaciteta. Kljub temu pa je že
zdaj z naročili popolnoma zaseden.
Lepljena izdelava III
Je oddelek, kjer smo vedno najbolj menjali tipe obutve
in je zato imel najmanjše možnosti hitrega napredka. V zadnji sezoni pa je postal malo bolj enoten, ker je bil vključen v program dela za firmo Afis in je proizvajal žensko športno obutev. Tako bo ostalo tudi za prihodnjo sezono, ker bo imel celo sezono enoten program, in sicer klasične mokasinke in ženske športne sling sandale s profilnimi gumi podplati, za katere je zbranih dovolj naročil na enem samem kopitu.
Lepljena izdelava I in II
Čeprav imamo v obeh oddelkih popolno strojno opremo za izdelavo ženske zaprte galanterijske obutve, smo že več sezon v obeh oddelkih morali proizvajati ženske sling sandale in sandale, ker je po teh artiklih veliko po-praševanje. V prihodnji sezoni se ne bo prav nič spremenilo, razen seveda oblik kopit, peta in profilnih gumi podplatov. Navajeni smo že, da vsako sezono zamenjamo vse orodje, kar je prav pri artiklih, ki jih delata ta dva oddelka, najbolj značilno zaradi hitre menjave mode. Sandal in v peti odprtih sandal je dovolj naročenih, da sta oddelka popolnoma zasedena.
Flex izdelava
Že dovolj časa ta oddelek proizvaja le ženske in moške mokasinke v lepljeni izvedbi s prešitimi podplati ali pol-podplati. Tako bo ostalo tudi v prihodnji sezoni in ne bo posebnih novosti. Razvili bomo le eno novo moško kopito
in profilili podplat, ker tako zahteva trg.
Vulkanizacija
bo v letni sezoni še naprej proizvajala žensko in moško platneno obutev, po kateri je dovolj povpraševanja in je oddelek z naročili popolnoma zaseden. Novosti v oblikah kopit to pot v tem oddelku ne bo, kljub temu pa bo delovni program zelo pester zaradi novih vzorcev in materialov.
šivalnice
Po prvih izračunih bomo na večno problematičnem področju, to so šivalnice, delo zmogli. Čeprav je v kolekciji večina vzorcev zelo zahtevnih in imajo precej vloženega dela, ne bo zastojev zaradi pomanjkanja zgornjih delov. Vse šivalnice v matičnem podjetju kakor tudi obrat v Trbovljah že v zimski sezoni izpolnjujejo svoje delovne naloge in ni bojazni, da jih ne bi še naprej. Poleg tega nam bodo zgornje dele izdelovali v »Industriji obutve« v Novem mestu, »Partizanu« v Pozna-novcu in »Budučnosti« v Lud-bregu.
Vsi trije kooperanti so glede dobave in kvalitet zadnje čase razmeroma solidni, čeprav se občasno še pojavljajo najrazličnejši problemi. Tovarno obutve »Limka« v Pri-jepolju, ki je bila v tej sezoni naš četrti kooperant, smo morali zaradi izredno nesolidne kvalitete izključiti iz programa in bomo z njo prekinili posle.
Gumama
Izredna obremenjenost tega oddelka, ki postaja včasih prav neznosna, je znana malone vsem članom kolektiva. Za sezono pomlad-poletje pa potrebujemo toliko gumi podplatov, da jih sploh ni mogoče izdelati, čeprav gumarno opremljamo z novo serijo strojev za vulkaniziranje profilnih podplatov. V celi sezoni bomo izdelali en sam artikel, na katerem ni vgrajen izdelek domače gumarne in ni si težko predstavljati, kaj to pomeni. Ta obremenjenost je narekovala, da smo se že vnaprej povezali s tovarno gumi-
jevih izdelkov »Ris« v Zagrebu, ki bo celo sezono za nas izdelovala podplate. Nekatera orodja, ki so potrebna za izdelavo podplatov, smo že naročili v inozemstvu v takih izvedbah, da ustrezajo strojem v »Risu«. Planski red za proizvodnjo podplatov je torej postavljen zanesljivo in do problema bo prišlo, če »Ris« ne bo dobavljal podplatov točno po pogodbah, kar pa se mu le prerado zgodi.
Plastika
Povpraševanje po naših plastičnih petah in napetnikih je tolikšno, da prodaja teh artiklov sploh ni problem, kolikor bi jih lahko izdelala. Oddelek pa bi bil celo prezaseden z domačimi potrebami, če se ne bi odločili, da bomo v prihodnji sezoni uporabljali tudi lesene pete prevlečene s sloji spodnjega usnja. In ker bo teh peta večja količina, bo plastika toliko sproščena, da bo lahko poleg domačih potreb izdelala še nekaj količin za našega stalnega odjemalca »Alpino« v Žireh. S tem pa je kapaciteta popolnoma zasedena.
Sekalnica
ima pri menjavah sezon vedno večje premike, ker nekatere operacije odpadajo, nastajajo nove ali se obseg dela povečuje odnosno zmanjšuje. To je postalo med prehodi že normalno in tudi v tej sezoni ne bo večjih sprememb. Močneje bo obremenjen oddelek za finiširanje podplatov, ker bomo doma finiširali celo tiste, ki jih bo dobavljal »Ris«. Značilno za sekalnico bo v prihodnji sezoni to, da bo večina sekalnih strojev stala kakor tudi planet stroji za obrezovanje podplatov, ker je program tak, da ni kaj sekati in obrezovati. To pa ne pomeni, da bo dela primanjkovalo, ker na vseh drugih področjih širimo druge vrste dela.
Celoten program je torej razmeroma širok, ni pa posebno kompliciran. Kljub temu pa nastajajo upravičene skrbi, ali bomo uspeli s proizvodnjo za pomlad-poletje
(Nadaljevanje na 7. strani)
Tak je oddelek podplatne izdelave
Stopnišče nove stavbe iz žabje perspektive
Mladinska rubrika
Delo mladinskega aktiva
Po počitniškem zatišju je začel z delom tudi mladinski aktiv naše tovarne. Na deveti redni seji vodstva aktiva smo se dogovorili, da bomo sodelovali pri tekmovanju mladinskih aktivov konec oktobra v Kropi.
Na tekmovanju Kratka zgodovina železarstva v Kropi in Kamni gorici bodo poleg našega aktiva sodelovali še aktivi tovarn Plamena iz Krope, Verige iz Lesc in Bombažne predilnice in tkalnice Tržič. Vsak aktiv zastopa tričlanska ekipa, ki bo v kvizu odgovarjala na vprašanja. Kot dopolnilo programu
bo vsak aktiv pripravil še dodaten program deklamacije, pevske in instrumentalne točke. Prva oddaja bo v Kropi, ostale pa orginizirajo ostali sodelujoči aktivi. Naš aktiv pripravlja presenečenje, ki naj ostane še nekaj časa skrivnost.
Več o poteku prve oddaje v Kropi vam bomo poročali v naslednji številki »Ce.vljar-ja.«
Miro Kunšič
Več dela več uspehov
Za poživitev mladinske organizacije, ki vključuje v svoje vrste tretjino vseh za-
poslenih v tovarni, bo treba ob pomoči ostalih družbenopolitičnih organizacij pripraviti program in ga dosledno in brezpogojno izpeljati. Med mladimi prevladuje velika »nelikvidnost« malodušje, lenoba. Zakaj? Odgovorov je več. Pravega ne bomo izluščili na sejah, poiskati ga bomo morali med mladimi v oddelkih, jih zainteresirati in vzpodbuditi. Le tako bodo začutili, da niso samo Jožice, Francke, Jožeti, ampak tudi samoupravi j alci.
Kaj ni vse to res, dragi mladi, ki preživite dobršnji del dneva v tovarni na delovnih mestih? Se kdaj spomnite, da ste tudi vi mladinci?
Miro Kunšič
Varnost pri delu
Iz četrte številke slovenske strokovne revije za varstvo pri delu* povzemamo sestavek, ki piše, koliko stane podjetje težja nesreča pri delu.
Avtor, varnostni ing. Vlado Javor v sestavku prikazuje direktne in indirektne stroške pri težji nesreči (padec, težke poškodbe udov in glave) ter izračunava njihovo višino.
V direktne stroške je upošteval vse stroške, ki so nastali med in po zdravljenju. Pri indirektnih izgubah pa je upošteval izgubo na dohodek delovne organizacije, delo ko-
misij za raziskavo virov in vzrokov nesreče. Tako je v končnem izračunu skupna vsota direktnih stroškov in indirektnih izgub zelo velika.
Ob milijonskih številkah se je potrebno zamisliti, kaj je rentabilneje: posvetiti nekoliko več pozornosti varstvu pri delu in s tem zmanjšati možnost nesreč, ali pa prepustiti vse tokovom »usode« in potem plačevati visok davek v krvi in denarju?
S tem kratkim sestavkom želimo opozoriti vse zaposlene, da na svojih delovnih mestih dosledno upoštevajo vse varnostne predpise.
Teden požarne varnosti
(Nadaljevanje s 3. strani)
lovati na preventivnem področju, kajti bolje je čuvati kot pa gasiti.
Naše delo pa ni aktivno samo v tednu požarne varnosti, ampak so vaje razporejene
med celim letom, saj nas člani kolektiva lahko vidite, kako se v prostem času pripravljamo v primeru, da bi prišlo do nesreče ali požara.
Poveljnik IGD Šavs Franc
Na sliki je stroj v gumami. Z njim se odsekava surovec, ki ga uporabljamo za podplate. Delo na stroju je nevarno. Tako je bila na tem stroju v začetku oktobra nesreča. Posledica — del odsekanega kazalca. Vzrok — neprevidnost
s
S
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
N
I
S
I
s
I
s
I
N
I
N
I
N
k
r / jmr r	s *** * mar s	* jmw s	s mir s	*
Tudi za moške skrbijo modni kreatorji ter vsako leto pripravljajo modele, ki naj bi ustrezali mladim pa tudi tistim moškim, ki niso navdušeni za vse tisto, ki je trenutno najbolj moderno. Že nekaj let zapovrstjo si kreatorji prizadevajo dokazati, da za moške obleke niso obvezne samo enolične sive, rjave ter za svečanost črne in modre barve. Za pestro izbiro ponujajo prijetne jesenske barve, od temno rdeče do temno zelene, ki so lahko s primernimi kroji in okusno kombinacijo prav lepe moške obleke. Vsekakor to ne pomeni, da bodo moški sedaj na hitro začeli nositi žive ali pa tudi druge tone razen klasičnih, mislim pa da bodo počasi le ugotovili, da je lep suknjič iz dvobarvnega tvida (temno rdeč, sivo bel), primeren tudi zanje. Letošnja italijanska moda nam je pokazala, da so suknjiči še dokaj dolgi. Modeli imajo precej dvobarvnega zapenjanja, lahko pa se zapenja tudi enovrstno. Posebnost letošnje moške mode so ovratniki, kar lahko vidite na skici. Mnogokrat so reverji ali ovratniki po vsej dolžini zapet j a okrašeni s šivom. Hlače so z zavihki pa brez njih. Vse kaže, da se hlače razširjajo samo od kolena navzdol. Tako k oble-
- S	/ A
kam in kot h kombinacijam sakoja in hlačam se nosijo srajce, ki imajo še precej dolge in ozke ovratnike, pojavljajo pa se že manjši in širši ovratniki. Opaziti je, da je precej srajc z raznimi vzorci ter močnejšimi barvami, tem pa je potrebno kombinirati tudi ustrezne kravate. Kravate so še vedno široke in se morajo obvezno zavezovati, čeprav se moški zelo težko odpovedujejo kravatam, ki so se zapenjale z elastiko. Vzorci kravat so pogumnih, lepih in živahnih barv. Kravate so res precej drage, vendar pa je treba upoštevati, da lahko lepa in elegantna kravata pripomore k pravemu videzu in poudari elegantnost obleke.
Tudi čevljarji mislijo na to, da moški izbirajo lepe in okusne čevlje. Naši moški modeli že nekaj let slavijo kot najokusnejši, tako da boste letos med našimi modeli izbrali najlepše. Tako lahko izbirate med modeli Gregor, Rado, Milan, Rod, Urban in Ivan ter za zimo med modeli Janez, Toronto, Miran ipd. Mislim, da bo še tako zahtevan moški okus v letošnji kolekciji našel zase primeren model čevlja.
Vida Rozman
ZA VAS
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
s
I
N
I
S
I
s
I
N
I
N
I
S
I
N
K
Delovni dan na dvovaljčniku
Vsak rad hvali svoje delo, včasih pa tudi kdo pretirava. V naši tovarni je mnogo različnih poklicev, ki so prav zanimivi in želim si, da bi vse spoznal. Zato sem nekega dne zaprosil, če bi lahko poskusil en dan delati v gumami. Moj predlog je bil sprejet in na določeni dan sem prišel dvajset minut pred šesto v garderobo gumame. Z mešanimi občutki sem gledal tiste fante, ki so čakali na začetek dela in pa tiste, ki so si izpirali umazanijo z nočnega »šihta« in se odpravljali domov. Sprva sem bil kar tiho, potem sem pa povedal, da sem prišel v gumarno na delo po kazni. Ne vem, kaj so si mislili o meni, a nekateri so mi kar verjeli.
Tako je novo skladišče zgornjega usnja v novi stavbi
Ali že veste ... ? Pisal nam je
Večkrat se v tovarni govori o tem, da so gumarji kazenska enota in če ga polomiš, te pošljejo tja. In zakaj tako govore? Pri dvovaljčniku se močno kadi in še smrdi povrhu.
Tako sem tisti dan začel delati kot pomočnik pri mešalcu Marjanu Mišiču. Še preden sem se postavil na določeno mesto, mi je mojster izmene razložil, kaj moram vedeti o varnosti pri dvovaljčniku. Pokazal mi je tudi, kako naj ga ustavim, če bi bilo kaj narobe. Nato mi je še povedal, kaj bom pravzaprav moral delati. Še so mi zvenele v ušesih mojstrove besede, ko me je že Marjan zaposlil. Hitro sem s kavljem potegnil sod z zmesjo sestavljeno po recepturi »Tamare« in delo se je začelo. V roke sem dobil delovno orodje: železni kavelj, veliko in malo omelo in poseben nož za rezanje zmesi. Marjan je stresel med valja po predpisanem redu su-rovec in polnila za izdelavo zmesi. Stroj se je vrtel, ropotal in prašil, »šef« je dodajal zdaj to zdaj ono kemikalijo, dolival olje in obenem pazil, da se je dobro mešalo. Od časa do časa je z gumarskim nožem odrezal nastajajočo zmes in ji spremenil smer, da se je bolje mešala. Vsa operacija traja 40 minut. Kaj pa je bilo moje delo? Pometal sem ostanke zmesi in jih stresal med valje. Proti koncu, ko je bilo že dobro premešano sva z Marjanom spremenila debelino za valjanje in postavil sem se na prežo. Marjan je zavpil (saj je moral pri takem hrupu): »Primi in vleci!« Z obema rokama je poprijel pravkar izdelano zmes in jo vlekel, dokler ni Marjan odrezal in sva jo skupaj odnesla na »mizo«. Zdaj je bila vrsta na meni, da zmes zrežem na enake kose, jo zložim na police, označim vrsto zvaljane zmesi in pritrdim kontrolni listič za laboratorij. Nato sva povlekla in zrezala še preostali del. Po končanem delu sem pohitel k dvovaljčniku in vse se je začelo znova. Tako je šlo celo dopoldne. Zunaj je bil lep dan, sonce je sijalo, za nas pri strojih ga je bilo bolj malo. Skozi razbito okensko
steklo (razbito je že dva meseca) je pihalo v naše razgrete hrbte. Nova prezračevalna in grelna naprava je tako montirana, da sem ob vklopu kar osivel od prahu, ki je puhnil vame. čisto potiho sem zaklel, pljunil in se malo očistil, da sem lahko naprej vrtel veliko in malo omelo. Tako so minevale ure, ki sem jih štel po številu izdelanih zmesi.
Med delom sem dobil liter čaja. Meni je bil zelo všeč, ostalim pa ne preveč. Naročil sem si malico in jo med kratkimi oddihi pojedel. Vsi so jedli kar med delom, saj so si s tem izboljšali normo in v kuverti kak dinar več. Dvovaljčnik pa je hropel, razvijal in navijal novo zmes in ob strani je bilo vedno več praznih sodov. Razrezana, označena in ohlajena zmes pa je bila v priročnem skladišču.
Pri delu sem se krepko potil in sem kar z veseljem popil pol litra mleka, ki ga dobi vsak mešalec in pomočnik. Včasih sem se počutil kot bi bil na stadionu, tako sem tekal sem in tja. To je bilo pri zmesi iz surovih odpadkov, ko je že narejena po nekaj minutah. Tako nekako poteka delo mešalca in pomočnika. Mogoče sem kaj izpustil, naj mi gumarji opro-ste.
Trdim, da je delo v valjarni gumarne težko, fizično naporno in temu primerno tudi stimulirano. Pogoji dela so težji kot na večini drugih delovnih mest.
Ko sem se na koncu pogovarjal s fanti in jih spraševal kakšno je sodelovanje z laboratorijem so mi povedali, da vodjo laboratorija vidijo zelo poredko v valjarni, kar ni najboljše za sodelovanje in reševanje vsakodnevnih problemov.
V nadaljevanju razgovora so mi povedali še, da si želijo tudi toplega obroka vsaj v valjarni. Umazani, kot so pa si skoraj ne upajo na malico v menzo.
Tako mi je hitro poteklo dopoldne v valjarni gumarne; dovolj sem videl in slišal. Gumarjem želim pri njihovem delu še veliko uspehov in razumevanja, ker fantje niso nobena kazenska ekspedicija.	Mirko Kunšič
... da je bil naš vod pod komando Janka Mladiča eden najboljših na vajah teritorialnih enot v ponazoritvi napada na partizansko vasico Gozd.
čestitamo!
... da so dekleta iz tovarne pokazale na modni reviji naše tovarne vrsto modelov iz letošnje kolekcije jesen-zima 71/72 v Kranju. Prvič so nastopale na otvoritvi Alfa disco kluba v hotelu Creina devetega oktobra.
... da delavci mehanične delavnice vsak dan med polurnim odmorom vneto balinajo pred delavnico. Nekateri so že pravi profesionalci. Kaj, ko bi poskusili organizirati med dopoldanskimi odmori tudi drugi oddelki kakšno obliko zdrave rekreacije?
... da nas bo v tovarni in prodajni mreži zaposlenih kmalu 2222 delavcev.
Večja proizvodnja, več zaposlenih!
... da so se zaradi podražitve cen pravi kavi, sladkorju in limoni zvišale cene tudi v tovarniški menzi pravi kavi in čaju. Tako bomo sedaj pili naš »doping« za 0,10 dinarjev dražje kot preje.
Kaj pa je to, če dnevno po-pjemo legalno čez 80 litrov prave kave, ilegalno pa še več. Količine popitega čaja pa nismo merili.
... da je sporazumno prenehala delati lanska lepotica Slovenije Majda Jazbec. Iz dobro obveščenih krogov smo izvedeli, da se je vpisala v šolo.
Perspektivna v učenju in petju.
... da naši graditelji zelo hitijo z zadnjimi deli na novi stavbi. Prepričali smo se sami, fantje si medtem tudi zapojejo »draga ispeci mi ka-fu ...«. Seveda pevca poslu-
ša drugih pet sodelavcev naslonjenih na močne betonske nosilce etaž.
Koristno s prijetnim.
... da imamo med obraču-novalkami tudi obračunoval-ca Lada Klančarja. Kadar ne obračunava, premišljuje o lepši prihodnosti.. .
Lahko njemu, ko pa je po poklicu meteorolog ...
... da naš »liftbo j «-voznik tovornega dvigala Ruda poleg športa sankanja in športnih voženj s »škodo«, ki ima dve anteni, ljubi tudi dolge lase.
No vsaj eden, ki ima rad modo iz prejšnjih let...
Mirko Kunšič
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame BERTE BAHUN se zahvaljujem oddelku kartonaže in reklamacijskemu oddelku za izrečeno sožalje in poklonjene vence.
žalujoča hčerka Eva Hribernik z družino
ZAHVALA
Ob smrti naše drage mame BERTE BAHUN se zahvaljujem oddelku šivalnice 511 za izrečeno sožalje in vence.
žalujoči sin Franc Ba-hun z družino
(Nadaljevanje s 5. strani)
normalno startati, ker večino orodij potrebujemo skoraj istočasno. Problem predstavljajo orodja za vulkaniziranje profilnih podplatov, ki jih že izdelujejo inozemski proizvajalci, opozorili pa so nas že, da vseh ne bodo mogli izdelati do postavljenih rokov. Če zamude ne bodo večje, kot so jih napovedali, bomo krizo z nekaterimi težavami pre-
Iz Dravograda nam je pisal Vinko Ahčin, ki je tam na odsluženju vojaškega roka. Tri leta je bil zaposlen v naši tovarni in ga zanima, kako je zdaj pri nas. Zato nas prosi, da bi mu pošiljali »Čevljarja«. Prav radi mu bomo ustregli. In še njegov naslov: Vinko Ahčin V. P.8413/5 62370 Dravograd
MOTOCROSS
V	OREHOVI VASI
Na obronkih Radizela je bilo prvo nedeljo v septembru mednarodno tekmovanje v motocrossu za III. nagrado Maribora.
V	odmorih tekmovanja je nastopilo 17 mopedistov iz slovenskih avtomoto društev. Startal je tudi naš sodelavec Andrej Pivk iz mehanične delavnice in zasedel prvo mesto.
Tekmovalci so vozili na čas in to 15 minut in en tekmovalni krog.
Vsekakor je to lep uspeh našega sodelavca. Čestitamo.
M. K.
IZBRANE MISLI Treba je jesti, da bi živeli, a ne živeti, da bi jedli.
Platan
Kdor posluša ženske, konča v peklu.	Tahmud
brodili, sicer pa utegnejo nastati hujši problemi. V vsakem primeru morajo vse prizadete strokovne službe storiti vse, da bo proizvodnja nemoteno stekla. Kolekcija za pomlad-poletje 1972 je bila z vseh strani izredno pohvaljena in vsakega dobrega para čevljev je škoda, če ga ne izdelamo, kar dokazuje tudi prodaja.
Mato Mravlje
Naročila so zbrana . . .
NAGRADNA KRIŽANKA
/'••~V^‘«W	' \ 		 / jfer;	 "'s.. ?								TETRA mie	RAZ&OJUK tolovaj	VRSTA ŽITARICE	RIMSKA PROVINCA ob črnem MORJU	predrznost OBJESTNOST	3AUUS UlKO	REKA V LENINGRADU	ŽILA ODVODNICA	MARIJA ÌREZAR	BEPUBLIÌK4 UPRAVA	LATINSKA KRATICA U ITD- (tr CETERA	ŽVEKAPUC GRIZENJE	ZRAKOPLOV, SALON
e / ci. /		\ \sv ! \ v\'	■	 \n																		
							-■ >. k V S \ '													
-				.V / \					T				VINKO RIBNIKAR			KALCIJEV KARBONAT, ARAQ0NEC	TlANlUA V ZAH.5RB»t3l			
ODNOS ME.D paralllaam				- j ~ - 	s											AFRIlAESTO SEV.0DUÄ				UrtET.Sloq v i?.*/a.s7oi			
KOZJE OqiAŠAW]£ TRČE.N3E					Vaš listje ČEVLJAR!	SEKRETAR BIVŠE K? INDONEZIJE	operna HIŠA v MÌLAWU	KORISTNIK VSOTE V AS1GNAC131 iraicÄwrflH									R	ČURIN 0LCA		
TURŠKj VELIKAS1					Q0W ?0KR V J.ARABIJI		S			STO/, PLAČ			J)	MOŽ PEVKE C. VALENTE				ZNIŽANA NOTA		
					NOVAK IVANKA					MESTO BU ZU TRŽIČA				JERIČ				STAR SLOVAN		
VRTNO ORODJE, KOPAČA									TOP VEČBARVNI DRAqUU						5RED0ZEM. OKRASNA RASTLINA					T
ÜJK4 SirQRK) «EMILI. m TROJO						D		ORANJE			TR&WA ZEM13A/P0D REŽKA TOAtAžlN				GONJENJE, PREGON					
LIJAk					IVAN LOKOVŠEK			GRŠKA CORA, BIVALIŠČU MUZ. . RUTENIO							8 PEVCEV IVAN ĆARC0					
ITAL.?™ KEMIČNI KONCERN					■LUKA NA JUCU 1TAU3E KJRALKA. QARDUER	T							IME TILM ICRALCA VENTURE STREHA					KLIC, APEL	TROPSKA rastlina, ALO A	HUPlČ, VRAG
TE LOV. VATA POČASNO PLAZENJE	L					WAS Z£N. ČEVELJ IZ .71-JE'	Štor, .panj ANG RAZISK0 VALEČ MORIJ (.JAMES)		L		KRATKE ZABAVUC icRice REŠETO-						PEL OBLEKE PERNIATA ŽIVAL	-		
SLOV. SLUŠATELJ (SEUJAMILj)								rešuote KRIZANK0-UAGRADE SO LEPE?	ZEVSOVA /AATI V URŠKI MITOLOGIJI	lECT.MfP SPIS					TOKOVNI omemvuk ZENSKO \fAE					
ZEVAJOČE P.REZNO								1TAI. RADIOTELEVIZIJA				OSEBNI ZAIMEK			1	SESTAVINA zrakàOT)				
								LUSTIQ VESÙA				IVANKA ROBLEK				AVGUST ROZMAN				
PIVŠKI VZKLIK, (||A DUŠEK)					PREVZEM V StoPttó LAST															
IZUMRLE PTICE NA NOVI ZELANDIJI					RAV UlK, POLUTNIK.								OSEBNIAVTO ZA PREVOZ rovoRA							
Tokrat smo dobili v uredništvo 95 križank, žal pa je bilo kar 78 nepravilno rešenih, 16 pa pravilno.
Pri izidu žrebanja nam je pomagal kalkulant Marjan Keršič iz priprave dela. Nagrade prejmejo naslednji sodelavci:
1.	nagrada 50,00 din Nuša Perko — radio Tržič,
2.	nagrada 30,00 din Vera Umek — splošni sektor,
3.	nagrada 20,00 din Nada Jazbec — splošni sektor,
4.	nagrada 10,00 din Mliena Prezelj — Peko Kamnik,
5.	nagrada 10,00 din Janko Rozman — splošni sektor. Nagrajencem iskreno čestitamo.
Vse sodelavce pa prosimo, da nam rešitve nove križanke »Prodajna mreža« pošljejo do 14. novembra do 12. ure.
Prišli - odšli
Prišli v tovarno:
V	sekalnico: Anica Grašič
V	izdelavo zg. delov 511: Majda Ahačič
V	izdelavo zg. delov 512: Viktorija Jekovec
V	izdelavi zg. delov 513: Jožica Špendal, Jožefa Osredkar
V	izdelavo zg. delov 514:
Branko Mežnar
V	izdelavo zg. delov 515:
Silva Butara
V	goodyear izdelavo: Vilko Škaper
V	dokončevalnico: Ivanka Zlatel, Marta Lampret
V	gumamo: Jožef česen, Jožef Meglič, Gabrijela Praprotnik, Zlatko Horvat, Anica Smolej
V	usnjamo: Ivana Kurnik, Janko Januš, Jože Meglič, Stanislav France, Kristina špik, Gizela Vrbančič, Ida Košir, Jože Seifert
V	flex izdelavo: Ana Jerman
V	mehanično delavnico:
Dušan Ahačič, Stanislav Hočevar
V	finančni sektor: Nataša Ude
V	prodajni sektor: Branko König
Odšli iz tovarne:
Franc Rozman, sporazumno prenehanje dela, Stanislava Jazbec, samovoljna zapustitev dela, Majda Jazbec, sporazumno prenehanje dela, Kristina Vrhovnik, upokojitev, Jožef Tomazin, invalidska upokojitev, Jožef Klemenčič, invalidska upokojitev, Branko König, samovoljna zapustitev dela, Justina Dežan, sporazumno prenehanje dela, Janko Dobre, v JLA, Želimir Pelaič, v JLA, Milica Mihelič, sporazumno prenehanje dela, Viktorija Janc, sporazumno prenehanje dela, Tatjana Hrovat, odpoved podjetja, Antonija Rozman, sporazumno prenehanje dela, Vera Štucin, upokojitev, Radmila Jotič, sporazumno prenehanje dela, Dragica Starešina, odpoved podjetja v poskusnem roku.
Prišli v prodajno mrežo:
Alojz Lampret, Celje I; Soča Ribarič, Jesenice; Marjana Koritnik, Ljubljana II; Jožica Prinčič, Nova Gorica; Štefan Petek, Ptuj; Doroteja Kralj, Prevalje; Mila Madža-revič, Karlovac II; Nada Ča-palija, Zagreb I; Radmila La-
zarevič, Zemun; Andjelka Do-braš, Banja Luka; Seid Čen-gič, Sarajevo, Marko Zorič, Karlovac, Milan Kuhar, Zagreb I, Ankica Rukavina, Zagreb II, Boža Ogrizek, Celje II, Marija Golčer, Celje II, Jelka Zupanc, Celje II, Barbara Zavec, Ptuj, Ana Pušnik, Laško, Predrag Jankovič, Beograd II, Ratko Miličko-vič, Titograd, Nada Škreblin, Zagreb II.
Prišli v prodajno mrežo:
Alojz Lampret, Celje I; Soča Ribarič, Jesenice; Marjana Koritnik, Ljubljana II; Jožica Prinčič, Nova Gorica; Štefan Petek, Ptuj; Doroteja Kralj, Prevalje; Mila Madža-revič, Karlovac II; Nada Ča-
palija, Zagreb I; Radmila Lazarevič, Zemun; Andjelka Dobras, Banja Luka; Seid Čen-gič, Sarajevo.
Odšli iz prodajne mreže:
Terezija Stanič, Krško; Ankica Rukavina, Zagreb II; Branko Vrbovšek, Celje II; Aleksander Maksimovič, Novi Sad I.
MISLI
Blato sicer lahko umaže dragulj, v blato ga pa le ne more spremenliti.
Kitajski pregovor
Prevelika modrost je podobna norosti.
Afriški pregovor
»ČEVLJAR«, glasilo delovne skupnosti »Peko« — Ureja uredniški odbor: Janko Rozman, Edi Bedina, Slavko Hvalica, Anton Podgoršek, Franc Ivnik, Milka Meglič, Vida Rozman, Marica Šmid, Mirko Kunšič — Glavni in odgovorni urednik Mirko Kunšič
—	Naslov uredništva: Peko Tržič 64290. Telefon 71301 int. 40 — Tisk CP Gorenjski tisk Kranj v 2500 izvodih
—	Izhaja vsakega 27. v mesecu. List dobijo člani
delovne skupnosti brezplačno.